'.M-J
Pokojnina za umrlimi vojnimi veterani
Washington, D. C. — Odsek poslanske zbornice je odobril pokojnino za o d v i s n e sorodnike onih veteranov zadnje svetovne vojne, ki niso umrli za posledicami vojaške službe. Takoj se je pojavila k temu opozicija češ, da se namerava vpeljati pokojnino za vse bivše vojake in njih vdove. Ta pokojnina bi veljala vlado najmanj $25,000,000 na leto.
Odsek je odobril sledeče: Vdova, ki je poročila veterana pred 3. julijem 1S01, bi dobivala $20 na mesec. Vdova, ki je poročila veterana pred 13. majem 1938 in ima z veteranom enega otroka, bi dobivala mesečno $28, z dvema otrokoma $34 in do $56 za večje družine. Osiroteli otrok vojnega veterana bi dobival mesečno $12, dva $18, trije $24 in za vsakega nadaljnega po $3.
Berlin pričakuje ruskega državnika
Berlin. — Da bo v kratkem prišlo do važnih razgovorov med Rusijo, Nemčijo in Italijo kaže dejstvo, da pride v kratkem v Berlin na posvetovanje vpliven ruski državnik, katerega ime pa še ne povedo. To je posledica sestanka med Hitlerjem in Mussolinijem na prelazu Brenner. Iz zanesljivih virov se poroča, da bo imela Rusija besedo, ko bosta Nemčija in Italija odločevali o usodi Balkana, kjer skušata oba diktatorja izgnati francoski in angleški vpliv.
-o-
15. obletnica V soboto 23. marca ob devetih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Champa v spomin 15. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Lojalistični avijatičar prijet radi goljufije
New York. — Harold E. Dahl, ki je služil v španski lojalistični armadi kot avijatičar in ki se je vrnil domov zadnjo nedeljo iz ujetništva pri nacionalistih, je bil v new Yorku prijet od policije. Zahteva ga policija v Los Angelesu radi izdajanja ponarejenih čekov v znesku $700 leta 1936. Dahl pravi, da mu. je bila takrat kazen odpuščena, toda postavljen je bil za dve leti na po-skušnjo radi neke idruge zadeve. Kljub temu je pa skrivaj ušel iz dežele in se podal v Španijo, kjer je bil leta 1937 zajet od nacionalistov. obsojen na smrt, toda pozneje pomiloščen od generala Franca.
Petorčki so jako redko
rojeni
. Chicago. — Dr. J. F. Hammond, pomožni urednik zdravniške revije je napisal razpravo, kolikokrat se pojavijo dvojčki, trojči, četvorčki, petorčki itd. Tako so dvojčki rojeni na vsakih 87 rojstev, trojčki na vsakih 7,-569, četvorčki na vsakih 658,-503, petorčki na vsakih 57,000,-000 in šestorčki na vsakih 5,000,-000,000 rojstev. Naprej ni pa nobene statistike. Hammond tudi trdi, da se z X-žarki lahko že po šestem mesecu nosečnosti do-žene, če bo rojen več kot eden otrok.
NOVA FRANCOSKA VLADA OBLJUBLJA BOJ NACUEM
Paris, 21. marca. ;— Nova francoska vlada, katero je sestavil Paul Reynaud, je sestavljena iz mož, ki so poznani, da bodo vodili vojno proti Nemčiji brez rokavic. Reynaud sam je poznan kot največji sovražnik nemških nacijev in, od njega se pričakuje, da armada na zapadni fronti, ne bo dolgo sedela v zakopih brez vi dela.	^
Nova vlada sestoji-večinoma iz ti levičarjev, to' je socialistov in nekaj centralcev. Reynaud je povabil v vlado 16 socialistov in štiri neodvisne. Imena so bila predložena predsedniku repu-blike Lebrunu in zatem se bo m vprašalo parlament za zaupnico. \ šl" Naglica, s katero je Reynaud ^ zbral nov kabinet je značilna in V( kaže njegovo silno voljo. Rey-1H naud uživa zaupanje pri vseh ar strankah. On še vedno zavzema stališče, da je ekspanzija Nemči-'P( je smrtna nevarnost za Franci-,*'1 jo in da se mora ustaviti za vsa- v' ko ceno. O njem, pravijo: "če so hoteli imeti Francozi na čelu \r£ vlade borca, ga imajo sedaj!" ^ • -o---ši
Pobiranje asesmenta!
Tajnik društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ sporoča, da ne bo po- J biral asesmenta v nedeljo, am-j pak v pondelj-ek in torek večer v' p] Slovenskem domu na Holmes zr Ave.	| m
Članstvu društev, katera po- se birajo asesment v SND na se Holmes Ave., se naznanja, da se M asesment ne bo pobiral v nede-|ta ljo, ampak v soboto 23. marca jgl in v pondeljek 25. marca zvečer vt ob navadni uri.	I st
V SND na St. Clair Ave. se bojlij pobiral asesment v pondeljek 25.1 se marca v spodnji plesni dvoraniišl ob navadnih urad. članstvo je.ot prošeno, da se po tem ravna. j N
-o--le
Nemčija pridno trguje z
nevtralci	šl
Geneva, Švica. — Urad Lige	^
narodov poroča, da vodi Nemči-	P1
ja kljub vojni zelo živahno trgo-	n
vino z nevtralnimi žrtvami. Še	01
v avgustu je Nemčija dolgovala	v<
Nizozemski 40,000,000 goldinar-	1{i jev, Turčiji 1,000,000 turških
funtov in 12,000,000 dinarjev	r Jugoslaviji. S 1. januarjem je imela pa Nemčija na Nizozem-; skem kredita za 7,000,000 goldi-
• narjev in dolg v Jugoslaviji se	u
: je znižal na 8,500,000 dinarjev.	1
__o_ ' P
; Češki Židje morajo izro- r čiti ves denar	/
Praga. — Posebni odlok nem- v ške vlade ukazuje Židom na če- 0 škem, da morajo izročiti v pose- ^ bno določenih bankah v teku dveh § tednov vse vrednostne papirje, v delnice, drago kamenje in dra- s gulje. Obdržati smejo poročne j prstane, ure, zapestnice, zlato 0 zobovje, rabljen srebrn pribor.
™	-o-
p	K procesiji!
članstvo društva sv. Družine
št. 207 KSK J je prošeno, da se 1 v	,.	.. -t
udeleži v nedeljo procesije pri '
0 sv. Lovrencu. Zbirališče je pred '
SND na 80. cesti. )- i
i-	Zadušnica	<
n V nedeljo ob sedmih se bo , 'V brala v cerkvi sv. Vida sv. maša ] i- za pok. John špehom spomin 12. . i- obletnice njegove smrti. Sorod-3- nik in prijatelji so prijazno vabljeni.
Mrzla nedelja ,
Kako se bodo pomenile ženske z vremenskim prerokom, vi naša zadeva. Brez nič ne bo ip preslišal jih bo, se nam zdi, ko se je kar na lepem zmislil in napovedal za velikonočno nedeljo za enkrat samo mrzlo vreme. Če bo iz same prijaznosti dodal še poprišče snega, pa ne vemo še. Joj, ženske pa v kratkih kikljicah in tenkih nogavičkah!
--o—--
Nemčija je izgnala vse tujezemske konzule iz Poljske
Washington, D. C. — Državni oddelek ameriške vlade je dobil obvestilo da je Nemčija izgnala med drugimi konzuli tudi ameriškega generalnega konzula iz Warsave. Na Poljskem živi še vedno 532 ameriških državljanov, zato je bil potreben tam ameriški konzulat. Ameriški konzul George Hoering in dva podkonzula so se odpeljali v Berlin, ko je prišlo povelje nemške vlade, da morajo izginiti iz Poljske. Nemčija ne pusti na okupirano Poljsko niti nobenih časnikarskih poročevalcev, ne ameriških ne katerih drugih.
-o—-
Queen Mary in Maureta-nia gresta na morje
New York. — Iz -«eWyorškega pristanišča se je natihoma izmuznila angleška potniška ladja Mauretania. Zunaj pristanišča se je pa zopet usidrala in sumi se, da tam čaka na ladjo Queen Mary, da potem skupaj odpluje-ta proti Avstraliji. Sicer vlada glede teh ladij največja tajnost, vendar se splošno govori, da bosta prevažali vojaštvo iz Avstar-lije v Egipt in Palestino. Govori se tudi, da bodo priplule angleške bojne ladje za spremstvo obema ladjama preko morja. Nanje bodo skoro gotovo preža-le nemške podmornice.
Včeraj je odplula iz newyor-škega pristanišča tudi ,Queen Mary, ki se bo zunaj na morju pridružila Mauretaniji. Poveljnika obeh ladij bosta šele tedaj odprla zapečatana nadaljna navodila in s polno paro odplula, kamor jima je ukazano.
STARA ZAKONCA OBENEM UMRLA
Redding, Cal. — Johnnie Snooks, Indijanec,-ki je trdil, da je 100 let star, je poklical okrog sebe vse svoje sorodnike, da jih še enkrat vidi. Kmalu zatem je umrl. Eno uro za njim je umrla tudi njegova žena, stara 85 let. Pokopali so ju po indijanskih običajih.
PRIČAKOVANIH PETORČKOV NE BO!
Naraščaj prebivalstva \ Zed. državah
Profesor Thompson iz Miami univerze, ki je avtoriteta na razvoju prebivalstva po svetu, prerokuje, da bo' leta 2000 v Zed. državah 185,000,000 ljudi. Prerokuje, da bo leta 1975 v Ameriki živelo 68 odstotkov vseh ljudi v mestih in samo 32 odstotkov na deželi. Thompson pravi, da je samo Vedno nara-ščujoče prebivalstvo po svetu vzrok vojnam, ker jih sili obstoj po večjih zemeljskih kompleksih.
-o--
Slabe ceste so pod gov. Brickerjem
Columbus, O. — Bivši gover-ner Davey je ostro kritiziral governerja Brickerja, ki da zanemarja ohijske ceste, da so v takem stanju, kot niso bile še nikdar poprej. Bricker je spodil od dela vse izkušene delavce, da je nastavil svoje pristaše, ki niso imeli nobenega pojma o strojih in ravnanju s cestami. Bricker je s tako politiko napravil milijone škode na cestah, trdi Davey.
mornicah ali bombnikih. Tak< poroča nemška vladna časopisna agencija. Nemci trdijo, da obstoji jedro angleške bojne mornarice samo iz 15 velikih bojnih ladij, od katerih so samo Nelson, Hood in Rodney moderno opremljene. Nekaj pokvarjenih adij so Angleži morda že popra vili, pravijo Nemci, toda večino teh so nemški avijoni zopet poškodovali, ko so metStli bombe zadnjo soboto v angleško bojno pristanišče Scapa Flow..	(
-o--j
NESREČA VRH NESREČE
Creede, Colo. — Urban Quin-levan je pomagal reševati zasutega rudarja Gene McClura. ; Med tem, ko je tvegal svoje živ-Ijenje, c\a bi rešil tovariša, mu je pogorela njegova hiša. Nič zato! Vsa nase'lbina se je zbrala, trgovci, rudarji in celo šolski otroci,! pa so zbrali lepo vsoto, da si jej Urbanova družina postavila novo hišo.
-O-;-
Vrnite odrezke!
Odrežke (stubs) in denar zanje, ali neprodane tikete, ki jih je razproslalo društvo sv. Imena fare sv. Vida, naj se odda v nedeljo 31". marca v pripravljen zaboj v ozadju cerkve sv. Vida. Občinstvo je prav prijazno prošeno, da to upošteva.
Washington, D. C., 21. marca. — Ne\vyorški župan La-Guardia je šel k predsedniku Rooseveltu ter je v imenu Zveze ameriških županov orisal polo .";aj brezposelnosti v deželi. Za zgled je podal položaj v Cleve-landu, ki je industrijsko mesto in po katerem se lahko sodi razmere v vseh industrijskih okrajih Unije.
La Guardia je povedal Rooseveltu, da bo Cleveland in vsi industrijski kraji po 1. juliju zrli nasproti relifni krizi, če ne bo kongres odglasoval več denarja za WPA v letu 1941. Za WPA je odločenih za prihodnje leto $ 1,000,000,000 in to ne, bo nikakor zadostovalo, ker industrija še ne kaže, da bi vzela na delo 9,000,000 brezposelnih.
Ako bo kongres ostal pri svojem proračunu za WPA za prihodnje leto, bo to pomenilo odpustitev 1,400,000 oseb letošnje poletje. Od zdaj pa do 30. junija jih bo odpuščenih okrog 800,-000'. Tako jih bo ostalo na listi pri WPA samo še 1,500,000. In bilijon dolarjev, kar je v proračunu za prihodnje leto, bo zadostovalo komaj za 1,350.000 oseb, torej jih bo treba črtati nadalj-nih 600,000.
Da je kongres določil za 1941 samo en bilijon dolarjev, je rekel LaGuardia, je storil to v dobri, veri, da se bo zganila industrija in začela najemati delavce. Tega se pa nikjer ne kaže in mesta bodo morala skrbeti za vse one, ki bodo črtani z WPA. Danes štejejo v deželi 9,000,000 brezposelnih in če se ne bo v kratkem obrnilo na bolje, se jih bo v kratkem dodalo liadaljni milijon.
PREVEČ RADOVEDEN
Alamosa. Colo. —- Charles Wil son se je vozil blizu gorskegi prepada z avtom, ko mu je naen krat počila pnevmatika. Avto ji zaneslo skoro prav na rob in ma lo je manjkalo, da ni treščilo vsi skupaj v globočino. Charles j< stopil z avta in šel pogledat, ka ko blizu roba mu je zaneslo avto V tem se je pa avto premakni in padel čez rob.
-o-
Skupno obhajilo Podružnica št. 32 SŽZ ima ' nedeljo pri 7. sv. maši v cerkv sv. Kristine skupno obhajik Krožek se udeleži v uniformah Zbirališče je ob 6:45 v spodnj dvorani. Naj nobena ne izosta ne.
VSTAJENJE IN BLAGOSLOVITEV JEDIL
Blagoslovitev velikonočnih jedil jutri popoldne in vstajenje v nedeljo zjutraj se vrši v slovenskih župnijah po sledečem redu:
SV. VID:
Vstajenje v nedeljo zjutraj ob štirih. Blagoslovitev jedil v soboto popoldne ob 2, 6 in 7.
SV. LOVRENC:
Vstajenje v nedeljo zjutraj ob 4:30. 'Blagoslovitev jedil v Brooklynu in Randallu ob 2, Maple Heights, Rosewood in okolica ob 2:30, v cerkvi ob 3 in 7:15. Društva se korpo-rativno udeleže sv. maše ob desetih. Zbirališče pred SND ob 9 :30, nakar odkorakajo z godbo na čelu v cerkev.
MARIJE VNEBOVZETE:
Vstajenje v nedeljo zjutraj ob 4:30. Blagoslovitev jedil ob 2 :30 v Turkovi dvorani, v cerkvi pa ob 3 in 7 :30.
SV. KRISTINE:
Vstajenje v nedeljo zjutraj ob 5 :00. Blagoslovitev jedil v cerkvi popoldne ob 3, 5, in 7.
CIVILNA VOJNA V JUGOSLAVIJI?
Washington, D. C., 21. marca. ,— V diplomatskih krogih se je ! danes razpravljajo, da sta Nem-|čija in Italija naravnali ost na i sosedno Jugoslavijo. V ameriških vladnih krogih se govori, da 'se pričakuje v Jugoslaviji v par tednih civilno vojno. To bi po-' tem dalo Nemčiji in Italiji do-' ber vzrok, da posežeta vmes. j j. Usoda Jugoslavije zavisi edi-! no cd zadržanja Nemčije in Ita-
I
lije. če bo poročilo v Jugoslaviji, ,se bo vnelo tudi v sosednih [balkanskih državah. Nemčija je i dala moralno in denarno podporo hrvatskim avtonomistom, da bi tako prisilila .regenta Pavla do večjega deleža v jugoslovanskih rudnikih, katere obratuje francoski in angleški kapital.
Očividno iščeta Nemčija in Italija samo vzroka, da gresta "mirit" Balkance.
-_o--N
Farley bo kandidat
Washington, D. C. — Generalni poštni mojster James A. Farley se je zdaj določno izjavi!, da bo njegovo ime predlože-.no narodni konvenciji kot kandi-i data za predsednika Zed. držav. | To je takoj zbudilo med politi-1 kar j i špekulacijo, da bo Farley j imenovan za podpredsedniškega kandidata. Farley se sicer ni izjavi!, če bo. kandidiral ne gkde, ako bo Roosevelt kandidat za tretji termin ali ne, toda splošno se sodi, da je Farley trdno prepričan, da Roosevelt ne bo več kandidiral. Kombinacija, da bi kandidiral Roosevelt za predsednika in Farley za podpredsednika ni mogoča, ker sta oba iz ene države (New York). Mogoča je pa kombinacija Hull in Farley.
-o-
Nemci trdijo, da so uničili polovico bojpih ladij Angležem
Berlin. — Polovica angleških bojnih ladij, jedro angleške mornarice, je bila potopljena ali pa tako poškodovana, da ni za rabo in sicer po nemških minah, pod-
jClevelandu preti relifna kriza,
če ne bo dal kongres denarja
i ..........
Newyorski župan je orisal predsedniku Rooseveltu 1 v ™enu zveze ameriških županov resno situacijo. Kongres mora odobriti več denarja za WPA, ker industrija ne bo skrbela za 9,000,-000 brezposelnih.
vvasmiiKiun, u. O., zl. marca.—Državni tajnik Hull je poslal včeraj brzojavko ameriškemu poslaniku James Crora-wellu v Kanado ostro svarilo, ker ni ubogal stalnih navodil, kako se mora ameriški poslanik obnašati in kaj sme govoriti. Cromwell je namreč pred par dnevi v Torontu javno ožigosal nemško politiko in soglašal s zavezniki.
Državni tajnik Hull je Crom-wella posvaril, da taki govori
lahko doprinesejo do resnih posledic med prizadetimi državami ter mu je naročil, naj kaj takega več ne napravi.
V kongresu so se oglasili senatorji in poslanci, ki so zahtevali takojšnji odpoklic Crom-wella. Državni oddelek ameriške vlade ni še nikdar poslal podobnega svarila kakemu svojemu poslaniku in splošno se govori, da se bo Cromwell sam odpovedal, ker ga je precej sram.	- »■
Taft je glasoval proti denarju za farmarje
Washington, D. C. — V senatu se je bil oster boj za $212,-000,000, kar je priporočala administracija za povrnitev farmarjem radi nezadostnih pridelkov. Kljub protestu nekaterih 'senatorjev, pa je senatska zbornica odobrila predlog z 63 proti ' 19 glasovom. Najhujši boj pro-(ti temu denarju je vodil ohijski senator Taft, ki je rekel, da je to nezdrava taktika in pohujšanje za farmarje. Proti predlogu so glasovi trije republikanski kan-didatje za predsednika: Taft, 1 Vandenberg in Bridges, dasi se 'je oglasil k besedi samo Taft. 1 Ta denar se bo plačal farmarjem za razliko med sedanjimi ce-1 nami poljskih pridelkov, računano na pet letin in med cenami v letih 1909-1914 Demokrati so ! očitali Taft u, da hoče hraniti 1 vladni denar samo na račun težko ! prizadetih farmarjev.
L ——f - .
Prva slovenska županja v Zed. državah
Vandling, Pa. — V soboto je mestna zbornica pri izrednem zasedanju imenovala Mrs. Mary Korošec za županjo, županski [stolček je zasedla po svojemu možu Josipu, ki je umrl 19. februarja. To je prva županja v okraju Lackawanna (in prva j slovenska županja v Ameriki). I Za župansko čast se je poganjalo več drugih kandidatov, toda ko so zvedeli, da je Mrs. Korošec pripravljena sprejeti urad, so se vsi umaknili. Nova županja vodi v tem mestu grocerijo in mes-, nico. V času, ko je mestna zbor-jnica glasovala o njej, je bila ona i zaposlena v svoji prodajalni. Po seji so prišli mestni očetje in ji povedali o izvolitvi. Njeno prvo uradno delo je bilo, da je ustavila izplačilo vseh mestnih računov, dokler se ne plača $1,500 elektrarni, ki grozi, da bo mesto brez luči, če ne plača dolga. -o-
Zadušnica
V nedeljo 24. marca se bo brala v cerkvi sv. Kristine ob sedmih sv. maša za pokojnim Joe Kužnikom v spomin 10. obletnice njegove smrti'. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Mrs. škoda je holna
■	Mrs. Amalija škoda iz 13208
■	Wainfleet Ave. v West Parku se . nahaj;a na bolniški postelji. Pri-• jateljice so vabljene, da jo ob-! iščejo.
Miami, Florida, 21. marca. — Vsa dežela je bila pokonci in časopisje je bilo polno pisanja o ' pričakovanih petorčkih, ki jih bo enkrat v juniju rodila Mrs. Callahan iz tega mesta. Revna zakonca sta se že videla v bogastvu in slavi,, kot se je to zgodijo pri kanadskih petorčkih. Dnevnik "Miami Herald" je že napravil z mlado materjo pogodbo, da bo skrbel za vso zdravniško neg0j če bo imel izključno pravica o dogodku. Faktično so mater včeraj že odpeljali v bolnišnico. kjer naj bi ostala pod pa-znim zdravniškim očesom do poroda.
Mrs. Callahan je namreč pripovedovala, da se je dala preiskati s svetlobnimi žarki, ki so baje pokazali pet bitij v njenem telesu. Zdaj so jo v bolnišnici še enkrat preiskali in pokazalo se je, da ne bo petorčkov, ampak en sam otrok. Zmota je bila v tem, ker je zdravnik prvotno preiskal Mrs. Callahan z fluoro-skopom, ki pač pokaže skozi človeško telo, toda ne napravi slike kot X-žarki. Mrs. Callahan se je vrnila iz bolnišnice domov in bo v svoji skromni sobici pričakovala veselega dogodka, časopisi so bili pa zopet pošteno potegnjeni.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays ahd Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
—. »■...■«—• » «—. . . « .—i ■ »—m m m . .—......
j BESEDA IZ NABOBA
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year.
Single copies, 3c.__
Entered as second class« matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 69 Fri., March 22, 1940
Mali narodi na križu
Danes je Veliki petek, spomin Kristove smrti na križu Ko je umiral okrog tretje ure popoldne na križu, in ko se mu je stemnilo pred očmi, je začelo njegovo dobro srce pojemati, pa se je zatemnilo nebo, zemlja se je zamajala, skale so pokale . . . Umrl je Odrešenik sveta, On, ki je govoril in pridigal: ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Daleč proč od tistega kraja, kjer je Bog in človek zadoščeval s smrtjo na križu za grehe vsega sveta, je ob tistem trenutku izrekel grički modrijan besede: "Ali umira Bog, ali pa je nastal konec sveta ...
Danes se ponavlja podobna tragedija. Svetovni mogot ci pribijajo na križ male; slabotne narode, ki se ne morejo upirati njih pohlepu po novi zemlji, pohlepu po novi moči Nauk: ljubi svojega bližnjega kot sam sebe, kar ne more najti poti v človeška srca. Sila močnejšega jej vladarica sveta, kot je bila že od pamtiveka. Sirova sila barbarov in divjakov še vedno navladuje nad civilizacijo.
In čemu vse to? Kakšen vzrok ima človek, da mori svojega bližnjega in mu zažiga hišo nad glavo? Kako to, da ne bi mogel sosed živeti ob sosedu v miru, V prijateljstvu, v ljubezni? Kakšen vzrok nas nagiblje k ropu tuje lastnine, da si grabimo in kupičimo, kot bi večno živeli? Da nas ne spametuje zgodovina, ki nam kaže in dokazuje, da bogastvo ne prinaša sreče in da nam bo to, kar si nagrabimo danes, vzel jutri kdo drugi. Zakaj torej toliko žrtev, toliko gorja, toliko žalosti? Kdo more to razumeti, kdo more to izračunati?
Vrgli so s prestolov kralje in cesarje in na njih mesta so prišli diktatorji, ali kakor so rekli "vlada demokracije." O, kakšna ironija! Kakšna demokracija je danes v Rusiji, v iNemčiji. v Italiji? Prišli smo daleč nazaj v stari in srednji vek, ko so vladarji vedno gledali čez mejo v sosedno deželo, da si jo podjarmijo. Razlika je danes samo v orožju in pa ta, da so šli v vojsko v starem in srednjem veku samo vojaki, ki so umirali na bojni poljani zaradi samopašnosti svojega gospodarja. Danes pa umirajo tudi žene in otroci doma, daleč za bojno fronto, ko pritulijo nadnje sovražni bombniki in jih z bombami morijo ter jim zažigajo hiše. Res, velika hrabrost in viteštvo 20. stoletja, ko ukažd moderen barbar svoji soldateski, naj plane na brezmočne starce, žene in otroke.
Tako je bojevanje modernih časov. Fej, taka civilizacija!
Za "prosto dihanje" gre Hitlerju, pravi. Pa ne vidimo, če bo mogel -dati kaj več svežega zraka nemškemu narodu, čaje zavojeval Češko in Poljsko, ker tam ni bila prazna zemlja. Ljudje, ki so prej tam živeli, morajo tudi naprej živeti in si dobiti kruha iz zemlje. Torej kaj si je pridobil Hitler s tem drugega, kot da. ima širše meje in več ljudi pod svojo oblastjo.
Kot glavni vzrok sedanje vojne navaja Hitler boj proti Angliji in njenemu svetovnemu gospodstvu. Bunk! Kaj je škodil Hitler Angliji s tem, ko je zavojeval Avstrijo, Češko in Slovaško, pa Pofjsko. V čem je zdaj Anglija na škodi, če te dežele niso več svobodne, če jih je spravil Hitler pod svojo peto? Če je res boj med Anglijo in Nemčijo, naj se popelje Hitler na angleško otočje in naj si ga vzame, če si ga more. Naj gre Hitler nad Gibraltar, pa Suez, pa v angleško Afriko, pa v Indijo, pa v Avstralijo, pa v Novo Zelandijo, pa v Kanado in vzame tam posestva Angležem. Pusti pa naj v miru dežele, ki nimajo s tem sporom med Anglijo in Nemčijo nič opraviti, ki niti ne pomagajo Angliji v njenem boju proti Hitlerju.
Pa ruski samogoltnež Stalin? iKo ima zemlje dovolj, da ne ve kam ž njo in take zemlje, ki je še v deviškem stanju in ki bo, kadar jo bodo začeli prav izrabljati druga Amerika, če ne še boljša. Kaj mu je bilo treba poslati svoje hlapce na miroljubni finski narodič, ki ni imel drugega greha nad seboj hot tega, da je premahjen. Tako lepo v miru so živeli, niso se brigali za ves svet, ne za njega diplomatske zvijače in spletke. Sebi in svojemu gospodarstvu so živeli, pa korakali v*duhu časa naprej, da jim v tem ni enak noben drug narod na svetu. Pa je planil po njih barbar, jim požgal hiše in pomoril nekaj tisoč vojakov, starcev, žen in otrok. Tako, zdaj je sit in velika "demokratska" Rusija je rešena!
. Dozdaj se je razbijalo in morilo vse okrog, samo Balkan se je Še nekako izogni! bojni vihri. Spretni diplomaciji balkanskih državnikov se je posrečilo, da vozarijo nekako po srednji poti, dasi zija ob obeh straneh ceste globok prepad. Vprašanje je, kako dolgo bo mir tudi tam doli. Kot se sliši, že vrti Hitler lajno in vabi svoja bratca Stalina in Mussoli-nija na svatbo proti Balkanu. Kaj si bodo mogle pomagati slabotne balkanske države,- če bodo planili po njih trije taki mogotci. Vsak. upor bi bil zaman, vsaka žrtev bi bila odveč. Edine demokracije, ki bi lahko pomagale, so daleč na zapadli in še te imajo same sovražnike na vratu.
Kaj bo z našo lepo domovino? Kaj bo z našo zemljo, ki je komaj začela prosto dihati in je bila na potu, da ji zasijejo lepi časi, ko bi se enkrat uravnale notranje razmere v skupni državi Jugoslaviji.
Res, demokracije se pribija na križ, poc| križem pa p:-ruje oholost in želja po svetovni nadvladi. Pod križem vadijajo mogotci za tiste male državice, kjer so'si hiteli svo-bodoželjni narodi v miru orati polja, da bi imeli svoboden
Pomladanski koncert društva "Zvon"
Pomlad in lepo petje je pač lepa kombinacija. Saj imamo lepo število pesmi zloženih o pomladi. Čeprav nas ni še starta zima popolnoma zapustila in pomlad še ni s svojim cvetočim plaščem zemlje ogrnila, vendar nas up na bližajočo se pomlad navdaja z radostnim veseljem na lepše dni. Saj ima pomlad veliko moč na našim življenjem, katerega se vsi tako veselimo.
Ker je pa tudi lepa pesem del našega življenja in se s tako pesmijo kratkočasimo, zato prireja pevski zbor društva "Zvon" svoj redni pomladanski koncert pod vodstvom g. Ivana Zormana in sicer v nedeljo 31. marca ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti v zabavo in lep užitek ljubiteljem prelepe slovenske pesmi.
Torej, vabimo vse prijatelje lepega petja na omenjeni koncert.' Ves pevski program je v resnici skrbno izbran in vam bo gotovo ugajal in vas razveselil. Pridite, da boste vi s svojo navzočnostjo pa razveselili pevce in jim dali še več poguma za nastop. Razume se, da če bo zanimanje od cenjenih rojakov za enake prireditve, kar boste pokazali s svojo udeležbo, se bodo tudi pevci in pevke zbora "Zvon" zanimali in še nadalje prirejali pevske koncerte slovenskemu narodu v zabavo, slavo in čast.
Po končanem pevskem programu pa se kot običajno vrši prosta zabava v spodnji dvorani, v zgornji dvorani pa bo ples, kar se bo gotovo prileglo malo so čavrteli po dolgem postnem času. Torej na veselo svidenje! Za društvo "Zvon",
S. Paulin, tajnik. -o—*-
Pridite po pirhe
Ravno ta teden, ko si kličemo v spomin na trpljenje našega Odrešenika, ki se je završi-lo na Oljski gori po tedanjih tiranih, mi prihaja na misel,
čvrsti vrabček bo spraševal svojega bratca: ali si še "živ, živ, živ."
Kakor ptice, tako bodo tudi naši pevci imeli, v dvoranah naših narodnih domov, sezono pomladanskih koncertov, na katerih bodo naši pevci kar očarali poslušalce z prelepo slovensko pesmijo. Upam, da so si pevci tako razvrstili nedelje, da ne bosti dve taki prireditvi na isti dan. Vseeno pa se lahko napolni vse naše dvorane, kjer so narodni domovi — ako vstanemo!	•
Pri nas v Euclidu bodo imeli koncerte sledeči zbori: Slovan, mešani zbor; Adrija in mladinski zbor Škrjančki. Kupite si vstopnice že sedaj, ker to je nekakšna ara, da se boste prireditve tudi gotovo udeležili. Pokažimo se, da nam je naša pesem resnično pri srcu.
V nedeljo je Velika noč in mi vas vabimo, da pridete po pirhe v soboto in nedeljo imeli bomo dobro godbo, pijačo in kolač. S tem nam boste pokazali, da se res zanimate za naš narodni hram. Želimo vam vesele velikonočne praznike, dan našega Vstajenja.
Jas. Rotter.
lo za vse trpljenje na zemlji— večje veselje v nebesih.
Saj je rečeno, da je bolje iti z eno roko ali nogo v nebesa kakor pa z obema v pogubljenje. Upajmo in prosimo dobrot-ljivega nebeškega Očeta, da vam zopet dodeli ljubo zdravje in da bo vaše obličje zopet veselo med svojo družino in med svojimi prijatelji. To vam želi Vaš prijatelj in sploh vsi Vaši številni prijatelji,
J. Resnik. -—o--
Sveža krava na prodaj!
V nesreči spoznaš prijatelja
Mnogokrat se dogodi, da imamo dosti prijateljev dokler smo zdravi in zadovoljni, ko pa , nas obišče bolezen ali pa druge nadloge, pa nas naši navidezni prijatelji zapuste in pozabijo.
V soboto pa se je pokazalo, da so prijatelji ostali zvesti tudi v nesreči in bolezni. Prav gotovo vsi farani fare sv. Lovrenca poznamo spoštovano in priljubljeno d!ružino Mr. in Mrs. Joseph VrČkovo iz Osage Ave. Mr. Vrček je vedno rad in povsod pomagal, kjer je bilo potrebno, naj bo pri sosedih, pri društvih, pri cerkvi ali Narodnem domu. Ravno tako je bila tudi njegova soproga Mrs. Mary Vrček.
Na dobro družino je prišla težka preizkušnja, Mrs. Vrček je zbolela na nogi, te bolezni pa
da se nekaj podobnega godi tudi v današnji dobi, ko ni drugega, ko pehanje za denarjem in kdo bo zopet zasušnjil človeški rod.
Ni več daleč praznik vstajenja — Velika noč — ki je obenem simbol pomladi. Vsa narava se prebuja in kaže znake novega življenja. Ptički so se vrnili v naše kraje, da s petjem pozdravijo prihajajočo pomlad. Vse se prebuja v novo življenje; le človek, ki je kralj vsega stvarstva, .pa leži v mlaki krvi in siromaštva. Ta človek, ki bi moral vladati svet pa ne zaupa drug drugemu, zato pije iz keliha trpljenja že toliko let.
Mi, Jugoslovani, kot krvni bratje, pokažimo se na ta veliki dan v resničnem bratstvu, pokažimo, da hočemo vstati. Najboljši je bil kolač, katerega je pekla naša mati, danes jih pečejo naše slovenske žene. Vsaka stvar se zna ceniti šele potem, ko je več ni. Zato cenimo naše domače ognjišče, naše ljubljene matere in žene.
Ko nastopi ljuba pomlad, se bo naselil pri nas tudi rudeči "Robin", ki nam bo prepeval zgodaj v jutro in pozno zvečer ali drugače povedano, imeli bomo kar dva koncerta na dan in sicer zastonj in poleg tega pa bo še nebroj drugih ptic, ki se bodo oglasile vmes in tudi naš
tudi vešči zdravniki niso mogli odstraniti. Zdravniki so uvideli, da je neobhodno potrebno, da odrežejo nogb, če hočejo ohraniti življenje. Lahko si mislimo koliko skrbi in žalosti so prestali vsi domači, da so privolili v tako težko operacijo, toda druge pomoči ni bilo.
Tukajšnje žene, članice društev sv. Rešnjega Telesa, društva Kraljica Miru št. 24 SDZ, Slovenske ženske zveze in Gospodinjskega kluba SND, katerih članica je tudi Mrs. Vrček, so se zavedale, da so njene prijateljice tudi v nesreči in so ji priredile minulo soboto večer v SND na 80. cesti "party". Ljudi je bilo lepo število iz vse fare in prišli so celo iz sosed njih fara. j
Program, katerega je vodila Mrs. Agnes Žagar je bil prav prijeten, le govori so bili ža lostni. Na obrazu vsakega govornika in vsakfega udeleženca se je videla globoka žalost nad težko nesrečo, ki je zadela tako dobro in plemenito ženo. K vsem sočutnim govorom se pridružujem tudi jaz, ter vas dobra in plemenita gospa Vrčko-va najvljudneje tolažim. Res krut udarec usode je to za vas in vso vašo družino, toda le pogum, če smo dobro sprejemali radi, če smo še slabo Bogu v čast in vam pa naj bo v plači-
košček kruha. Pa jim usoda ni naklonjena, ni ga miru zanje. Pa ga tudi miru ne bo, dokler ne bodo stopili skupaj vsi, ki so res za demokracijo in za svobodo, pa bodo enkrat za vselej obračunali z Onimi, ki nimajo nikdar dosti, ki se hočejo nalokati krvi nedolžnih. Zato bi pa svet potreboval voditelja, kakega modernega kralja Matjaža, ki bi popeljal svOjo vojsko na moderne barbare in jih stri v prah za1 vedno.
Tako lepo je bilo na tiho nedeljo, da sva se dogovorila z Mr. Jožetom Ponikvarjem, glavnim predsednikom Slovenske dobrodelne zvezve, da jo bova mahnila ven v naravo gledat, če se že za kakšnim golim grmičevjem skriva pomlad.
Ker pa je že v svetem pismu zapisano, da človeku ni dobro samemu biti, sva sklenila, da vzameva še svoji boljši polovici (če bi bilo res tako!) s seboj. Jože je zapregel svoje fordove konjske sile, ker je hotel tudi tem dali malo "exercise," da jim ne bi kolesa zastala od dolgega počivanja v garaži.
Šli smo ven kar brez načrtov s tihim namenom, da se bomo ustavili tam, kjer nas bo najbolj "notri" vleklo. Jože je tiščal na "gas" s tako odločnostjo, da sem se resno bal, da bomo dobili "kvartir" na kaki policijski stražnici. "Žvečili smo cunje" ves čas in kar naenkrat se znajdemo na vznožju Char-don hriba in zavili smo navkreber ; na križišču Richmond road smo lepo zavili na desno.
Jože, ki je tam že kot doma, je razkazoval, kdo prebiva v tej in kdo v oni hiši. Tako smo se pripeljali do neke farme, kjer se je blestel pred hišo ob cesti velik napis: "Fresh cow for sale". Hudiman vendar, slišal sem že o postanih žgancih, toda nikdar pa še ne o^svežih in postanih kravah! Hotel sem priti stvari do dna in zato sem rekel Jožetu, da naj ustavi "konjske sile" in -da gremo malo notri z izgovorom, da bomo vprašali za sveža jajca. V resnici je bil moj namen le, da zadostim svojemu "firbcu".
Stopimo v hišo in nasproti nam pride na vratih Mr. Lovrenc Petkovšek, lastnik te farme. (Jože mi ni ničesar povedal, kje smo.) Ko je Lovrenc zagledal Jožeta, je vzkliknil: "O srečne oči, ki te vidijo!" in ga objel tako prijateljstko, da sem se že resno bal, da bo Mr. Frank Surtz prihodnji glavni predsednik Slovenske dobrodel ne zveze in Franck a mlada vdova.
Toda preden je objem p riše do kritične točke, je prijatelj stvo malo odnehalo in dalo Jožetu priliko, da je "k sebi" prišel. Sedli smo za dolgo kuhinjsko mizo, okrog katere so take klopi kot v cerkvi, samo klečala nimajo. Kar se je potem godilo za mizo, mora ostati stroga tajnost; samo to lahko povem, da je Lovrenc prenašal s seboj neko tako zdravilo, ki je huje peklo kot pa kislina iz baterije. Rekel je, da kdor uživa to, mu ne bo treba za Veliko noč k izpovedi, samo žena mu naj vest izpraša. Mrs. Petkovšek je skuhala grmado klobas, ki so bile že tako okusne, da bi jih bil sam vsaj pet vatlov spravil pod streho, ako bi me ne bilo sram.
Lovrenc je prisedel in začel odpirati knjigo svojih spominov ter nam pripovedoval zanimivosti iz življenja naših pionirjev v Clevelandu. Razgrinjal je pred namo pestro sliko kulturnega življenja naših prvih naseljencev, ki so se dobro zavedali, da so Slovenci. Čuditi se moramo, da so ti lju-lje brez visoke izobrazbe imeli toliko vpogleda in razumevanja. Občudovati moramo njihovo podjetnost in požrtvovalnost, da so nam zgradili naše
Nekaj zanimivosti iz šerifovega urada v okraju Cuyahoga
6. MNENJE POROTE O JEČI
Po postavi države Ohio ima vsaka velika porota pravico in dolžnost pregledati okrajno ječo. Načelnik porote ima tudi pravico priporočati eventuelne izboljšave v ječi ter poročati okrajni sod-
niji, če je našel kaj nepravilnega v ječi. Odkar je leta 1937 šerif O'Donnell prevzel šerifov urad je osem velikih porot pregledalo ječo. Načelnik porote je o tem . poročal okrajnemu sodniku in proseku-torju.
Sledeče poročilo so dale porote o stanju v ječi: "Porota je našla ječo v dobrem stanju in zlasti se mora poudarjati čistočo v kuhinji in tam okrog. Vidimo, da je ječa v splošnem obdržavana čisto, čeprav moramo pripomniti, da potrebuje nekaj jetniških blokov novo bar-sherif m. L. o'Donneii vo- Toda pronašli smo, da spada to delo k WPA projektu. Hrana je očividno dobra in dovoljna ter se strinja z predpisano dieto." Tako je poročal Henry M. Busche sodniku S. H. Silbertu 21. aprila 1937.
"Pronašli smo, da je ječa v čistem položaju vseskozi in po našem mnenju vestno in dobro obratovana; hrana za jetnike je dobre kakovosti in dobro napravljena." — Poročilo načelnika porote H. S. Huxtable sodniku Joy Hurd 31. julija 1939.
"Pronašli smo, da se postave, predpisane od sodnije od šerifa izpolnjujejo pri obratovanju ječe. Pohvaliti! moramo šerifa o dobrem stanju ječe, radi čistoče v kuhinji in glede dobre in zadostne hrane. Našli smo, da ni priprave za odtise prstov, toda smo zvedeli, da je to naročeno." — Poročal načelnik Scott H. Cook sodniku Walter McMahonu 29. julija 1937.
"Prišli smo v ječo nenapovedani in smo jo skrbno preiskali. Soglasno mnenje porote je bilo, da je ječa vestno vodena. Sanitarne razmere so j ako dobre. Skrbno smo pregledali hrano in smo: jo našli kot dobro, ženske porotnice so posebno pohvalile snago v kuhinji." — Poročilo načelnika porote A. J. Pearse sodniku Alva R. Corlettu 15. aprila 1938.
In-tako naprej se lahko navede tudi poročila drugih porot, ki so preiskale okrajno ječo in našle vse v najboljšem redu in snagi. Martin L. O'Donnell, šerif
Glavni deputij Clarence M. Tylicki, deputiji: Charles F. Wing, Michael J. Kilbane, Harry Brown, Anthony McGinty, Arthur Burns, Peter Beedlow. Tajnica Miss Marie Plechaty. Dr. A. V. Fried, jetniški zdravnik. Dan Patty, strežnik.
Civilna divizija: glavni deputij John Gillespie, deputij Paul O'Donnell.
Slovenski deputiji: Bertha^Cervenick, Joseph Gornick, Joseph Kovach, Anton Kosan, Lawrence Leskovec, Ernest Modic, Nicholas Markusic, Lea Plecko, Anton Zakrajšek.
narodne svetinje, s katerimi se danes ponaša slovenski narod v tej ameriški slovenski metropoli.
Med tem sem skoro pozabil, čemu sem silil notri. Ko je prišel čas, da se poslovimo, ker je sonče že šlo spat, sem vprašal nekako negotovo, kaj pomeni dotični napis. Lovrenc ni mogel verjeti, da tega ne vem, toda ko sem mu pojasnil, da sem še "grinar", dasi sem že par-krat volil, se me je usmilil in mi strokovnjaško pojasnil, kaj je sveža krava. Ko sem pa omenil, da bom to Jakatu povedal, je kratko odgovoril: "Jaka naj le lepo molči, drugače bom pa jaz povedal, kako je doma podgane streljal!" Ker pa nisem hotel spraviti Jakatove "jage", ki bi morda utegnila škoditi njegovemu ugledu kot izvežban lovec, sem sklenil, da bom to skrivnost globoko zakopal; nočem zamere ne tu ne tam. Kako smo potem domov prišli, o tem ve pa Jože najbolj, meni se je namreč celo pot sanjalo o tisti "frišrii" kravi.
L. R.
-o-—
ST.
CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Prihodnjo nedeljo, na velikonočni praznik", ne bomo" streljali in ne delali na naši farmi, ampak bomo to stvar prenesli na sledečo nedeljo, to je: 31. marca. Vsi člani, brez izjeme, se pozivljejo, da pridejo na omenjeno nedeljo zgodaj zjutraj, da se naše sadno drevje in robide spravi k pameti. Prinesite s seboj orodje kakor: žage, sekire, grabi je, vile, kose in delavne obleke. Kdor (je prestar za delati naj pošlje namestnika. Pozdrav.
Predsednik.
»»»»t«»»t»»»»»»»»n»»i»»m»»m»
te verjamete al' pa ne
Vsi na sejo
Redna seja podružnice št. 6 S. M. Z., se bo vršila v nedeljo 24. marca v stari šoli sv. Vida. Seja bo prav važna in je nujno potrebno, da pridete vsi. Na tej seji boste dobili certifikate, da boste vedeli zakaj ste člani te di-čne moške organizacije. Potem pridite še po knjižice, kateri jih še niste dobili.
Sedaj se prične kampanja S. M. Z. in bo treba kaj ukreniti za čimvečji razmah organizacije, ki prav lepo napreduje. Torej vsi na sejo. Pričetek seje ob 2. uri popoldne. Na svidenje,
Jože Grdina član št. 6.
-o--
—V Ljubljani je -umrl go spod Ivan Miklič, železniški uradnik v p. in hišni posestnik.
—V Ljubljani sta umrli: Gospa Antonija Dovč roj. Jurko-vič. — Gospa Marta Frelih roj. Bererant.
Nek zdravnik je pripovedoval svojim tovarišem: "Danes je bil na mojem uradu moj nekdanji pacijent, ki je bil od rojstva slep, pa sem mu z operacijo povrnil vid. Kaj mislite, kaj mi je rekel? Oštel me je, da je bilo kaj.
Čakajte, vam bom povedal kako in kaj. Še lansko leto mi je poslala neka dobrodelna agencija slepega človeka ter me prosila, če bi mogel siromaku pomagati, da bi zopet videl. Preiskal sem ga in zdelo se mi je, da bi mu morda z operacijo pomagal do vida. Toda gotov nisem bil in sem to slepcu tudi povedal.
Ta me je pa skoro na kolenih prosil, naj mu pomagam in tako sem ga operiral. Ko sem mu čez več dni odvzel obveze, je bil bolnik najsrečnejši človek na svetu, ker videl je in sicer prvič v svojem življenju. Sam ni vedel, kako bi se mi zahvalil.
In danes je prišel zopet k meni. Začel me je zmerjati češ, da se zdaj ne more več preživljati. Dokler je bil slep, se je z beračenjem lepo preživljal, zdaj pa, ko zopet vidi, pa strada. Vse mi je prerekel češ, da sem jaz kriv, da je jačen.
|	WINNET0U	j
P* nemftkwm Inlndki K. B
VELIKONOČNA
Nato smo jezdili še dve uri. In samo dve uri smo še imeli od Old Firehandove trdnjave.
Obstala sva in razjahala. Najin čas je prišel.
Tudi Rollins je skočil iz sedla. Sumljivo se mu je zdelo, da ne jezdiva dalje.
"Zakaj sta razjahala?" je vprašal. "Danes že tretjikrat počivamo —. Saj ne more biti! več daleč do Old Firehandovega zavetišča. Ali ni bolje, da jezdimo do njega in pri njem prenočimo, ko pa da bi taborili tukaj na prostem?"
In oglasil se je Winnetou, on, ki je bil sicer vedno molčeč do belokožcev.
"K Old Firehandu lopovi ne smejo!"
"Lopovi —? Kaj misli s tem povedati poglavar Apačev?"
"Mislim povedati, da si ti lopov!"
Osupnil je.
"Jaz — lopov? Jaz, ki sem vama življenje rešil —? Od ke-daj pa je Winnetou nehvaležen in krivičen —?"
"življenje rešil? Si mar res mislil, da boš Old Shatterhanda in Winnetoua prevaril?
Vse veva, vse! Santer je Burton, tisti pedlar, in ti si njegov vohun, že pri Corneju sta se domenila, da mu boš naju v roke spravil. Tudi Warton in njegovi tovariši so morali pomagati. In ko naju je Santer napadel, si se moral skriti v gozd in čakati. In ker mu nisva hotela izdati Old Firehandovega skrivališča, si moral nastopiti kot Santerjev dober prijatelj in prositi za naju. Izpustil naju je, pa le zato, da bi lahko za nama jezdil in zvedel za skrivališče. Videla sva, da si mu puščal znamenja med potom. Kmalu bo prijezdil.
Izdati si naju mislil Santerju, _pa praviš,, da si nama življenje rešil —. Santer naju je opominjal, naj se pobotava s teboj. Dobro, pobotala se bova."
Kakor ukopan je stal Rollins in strmel v naju. Winnetou je iztegnil roko, da bi ga prijel.
Toda počasni, mirni pedlar-jev pomočnik je na mah pokazal, da zna še tudi vse kaj druga ko kože ceniti. Kar občudoval sem ga, toliko gibčnost je nenadoma razvijal.
Odskočil je, po bliskovo šinil v sedlo in pognal konja. Pa prav tako naglo sem skočil tudi jaz in prijel konja za uzdo. In še mnogo mnogo hitreje se je zagnal že tudi Winnetou Rollinsovemu konju na hrbet in prijel begunca za vrat. Rollins je izdrl samokres. Ker sem držal konja, je mene smatral za nevarnejšega nasprotnika, pomeril je v mene in sprožil. Umaknil sem se in obenem ga je Winnetou zgrabil za roko. Dva strela sta počila, pa mene nista zadela. Hip po-znje je zletel Rollins iz sedla, planila sva in v pol minuti je bil razorožen in zvezan in tudi usta sva mu zamašila. Ves čas ni zinil besede.
Privezala sva ga k drevesu z jermeni, s katerimi sva bila sama prejšnji dan zvezana, tudi konja sva mu privezala na bližnje drevo. Ko bi opravila s Santerjem, bi bila prišla po njega.
In nato sva odjezdila. Pa ne po najini sledi, kar bi bil velik pogrešek, ampak vzporedno z njo po gozdu.
Našla sva goščavo, ki je se-gela ven v prerijo, prav primerna je bila za zasedo. Po preriji ob goščavi je peljala naša sled. Skrila sva konja, sedla poleg njiju in čakala.
Santer je moral priti od za-Pada. Odprta prerija je ležala pred nama, daleč ven se je videlo po njej. Opaziti sva ga morala že dolgo prej, preden je prišel do goščave. Računala sva, da ne bova več dolgo čakala. V poldrugi uri se je zmra-
čilo, do tedaj, morebiti še prej, je gotovo prijezdil.
Tiho sva sedela, besedice nisva zinila. Poznala sva se in se razumela, ni se nama bilo treba pomeniti, kako ga bova zgrabila. Odvila sva si vsak svoj lasso in ga položila v kolobarjih predse. Santer nama ni mogel uiti.
Pa minilo je pol ure, minilu je še četrt ure — Santerja ni bilo od nikoder.
Menda sva sedela dobro uro, ko sva opazila na južnem robu prerije jezdeca. V divjem diru je hitel proti zapadu.
Winnetou se je čudil.
"Uff — Jezdec,!"
"Res! čudno!"
"Uff —! Uff —! V skoku jezdi! In proti zapadu —! V smeri, odkoder bi moral Santer priti —1
Ali vidi moj brat, kako barve je konj ?
"Zdi se mi, da je rjaveč."
"Da, rjaveč je! In tudi Rol-linsov konj je rjaveč."
"Rollinsov —? Ni mogoče! Odkod bi se naj Rollins vzel? Saj sva ga vendar trdno privezala!"
Winnetouu so se bliskale oči, prsi so se mu burno dvigale, lahni bronasti dih na njegovem obrazu je zatemnel. Razburjen je bil.
Pa premagal se je.
"Še četrt ure počakajva."
In počakala sva še četrt ure. Neznani jezdec je že zdavnaj izginil. Santerja pa še ni bilo od nikoder.
Hlastno mi je Winnetou naročil :
"Moj brat naj brž pojezdi k Rollinsu! In naj mi nemudoma sporoči, kako je z njim!"
"In če medtem lopovi pridejo ?"
Nasmehnile so se trate in livade,
zaživele spet so zlate solnčne nade.
f.
Ptice pesmi so zapele v tihih gajih, veje so ozelenele brez sanjavih.
Vsepovsod se prebudilo je življenje, jutro mlado je rodilo klic: Vstajenje!
Tudi v srcih naših, bratje,
dan se vzbuja,
radost tam doma, pomlad je.
Aleluja!
-o-
Ob naši 40 letnici
mogočna farna poslopja.
Ti fantje in možje, ki so ustanovili društvo, ga niso ustanovili samo za kratko dobo, ampak za dolgo dobo (ter obenem začrtali pot bodoče naselbin«, kar se jim je tudi uresničilo. Kakor je Kristus rekel Petru: "Ti si Peter, to je skala in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala," prav tako so ti naši možje in fantje ustanovili društvo sv. Alojzija, ki je še danes po 40 letih močno, ki ne nosi samo katoliško ime, katoliško je bilo ustanovljeno in kot tako je in bo ostalo. Zato smo danes lahko ponosni, da nam je ljubi Bog ohranil še osem teh katoliških mož—starčkov.
"Winnetou jim bo že tudi sam kos."
Potegnil sem konja iz gozda in jadrno odjezdil. V desetih minutah sem bil na kraju, kjer sva pri vezala Rollinsa k drevesu.
Pa drevo je bilo prazno —. Rollins je izginil in tudi njegov rjaveč.
V petih minutah sem preis-kal sledove, ki jih je bilo videti krog drevesa, vestno in natančno, kakor malokedaj v živ •4 jen ju, in odhitel nazaj k Winnetouu.
Kakor od peresa zagnan je šinil pokonci.
"Rollins je izginil!" sem dejal.
Hripavo je hlastnil:
"Kam?"
"Santerju naproti."
"Kdo ti je to povedal?"
"V sledovih sem bral."
"Uff—.! Videl je.( da sva jezdila po lastni sledi nazaj in da nameravava Santerja prijeti, pa je krenil niže proti jugu in se nama izognil. Zato sva ga videla tamle spodaj na preriji.
Ampak — kako se je osvobodil? Ti tega sledovi niso povedali? Se je sam iznebil vezi?"
"O, ne sam! Bral sem sledove. Nekdo mu je pomagal." "Kdo?"
"Nekdo je prijezdil od vzhoda, obstal pri ujetniku, razja-hal in ga odvezal."
"Kdo je bil? Dragonec iz j trdnjave Wilke?"
"Ne. Stopinje so bile tako obsežne, da. jih je mogel narediti le naš stari Sam Hawkens' s svojimi ogromnimi indijanskimi škornji." "On —? !"
"Prav nič ne dvomim. In v sledovih njegovega konja sem spoznal Samovo staro Mary, če se ne motim." "Uff —!" Molčal je.
"Kaj bova storila?" sem vprašal.
(Dalje prihodnjič)
Ko se piše zgodovina za 25, BO ali 35 letnico organizacij, kulturnih ali narodnih ustanov, ali pa obstoj slovenskega časopisja v Ameriki, vemo, da je to . že precej lepa doba. Kakor je tudi v zakonskem življenju lepa doba, kadar se obhaja take obletnice. V enem četrt stoletju že narod ali pa posameznik nekaj doživi. Kadar se pa piše ob 40 letnici kakega pionirskega društva v naselbini je pa to že precej velikega pomena.
Slovensko katoliško samostojno podpnorno društvo sv. Alojzija v Newburghu bo obhajalo 5. maja 40 letnico svojega obstanka, kar pa gotovo ni to velikega pomena samo za društvo, ampak za celo faro. To društvo je bilo ustanovljeno 3. maja 1900 ob eni uri popoldne na tedanji Stafford sedaj 82. cesta. To je bil dogodek, kakršnega takratni newburški Slovenci še niso doživeli.
Točno ob eni uri je dalo življenje društvu 36 navdušenih mož in fantov v naselbini. Tudi volitev društvenega zaščitnika ni bila težka, ker je bila velika večina za ime sv, Alojzij. Kaj ie dalo povod za to ime, ne vem, morda kakšna druga knjiga kaj bolj natančno kaže, ali pa je bilo mogoče veliko Lojzetov pristopilo ob ustanovitvi. Med našim še sedaj živečim ustanovnim članstvom ni nobenega Lojzeta. Čudno je tudi, da ni naša fara dobila ime po sv. Alojzija. Ce bi bilo,tako, bi bila naša slavnost še večja in še bolj pomenljiva.
Torej letos obhaja naše društvo 40 letnico in pa nova cerkev bo dogotovljena letos. No pa to bom prepustil našim ustanoviteljem in prejšnjem tajnikom.
Ko so ti možje ustanovili naše društvo so ga postavili tudi na dobro katoliško podlago, čeprav ni bilo to preveč lahko v tedanjih časih, kajti leta 1900 še ni bilo cerkve sv. Lovrenca na 81. cesti, kjer stoji danes, tedaj so se še race in druge razne živali kopale po lužah in blatu, kjer danes stoje naša
Torej osem je še živih usta-novnikov našega društva in ti so: Joseph Papeš, Anton Glo-bokar, Joseph Lekan z 80. ceste, Joseph Bradač, Matija Su-štaršič, Frank Kožel, Frank Peskar in John Maver. Vsem tem našim ustanovnikom v imenu društva čestitam in vam želim zdravja še na mnoga leta ter vam želim iz srca kakor pravi pesnik g. Ivan Zorman v svoji pesnitvi ob zadnji naši slavnosti in ki se glasi:
in drugo. Prvi doneski za novo najlažje začeti ogenj v peči s
Častit je jubilej, ki danes obhaja ga vaš bratski krog, iz srca kličem bratje dragi, še dolgo vas ohrani Bog.
Minula lepa, dolga doba, •že štirideset let, odkar priklil iz src je vaših, ljubezni bratske prvi cvet.
Drug drugemu na tuji
zemlji veselje lili ste v srce, že večkrat bednim ste sirotam
sočutno lajšali gorje.
In narodu kot zvesti bratje ste dvigali blaginjo, rast z dejanjem moškim ste
branili, slovenskega imena čast.
Vi vrli člani ustanovni, ki ste premerili ves čas, čestitke k prazniku sprejmite,
s ponosom gledamo na vas.
Združuj, vas, bratje, še
tesneje, današnjih svetlih ur
spomin: ljubezen bratsko naj vam čuva
do groba temnih globočin!
Tistih mož in fantov pa, ki ji^i ni več med nami, ki jih krije že črna zemlja, pa se jih društvo spominja vsak mesec na svojih društvenih sejah v molitvi in z sv. mašami. Neprecenljivih in neminljivih zaslug si je društvo skovalo tudi s tem, da je s svojim katoliškim nastopom največ pripomoglo, da se je ustanovila fara sv. Lovrenca, zidala nova cerkev, šola
cerkev so bili iz naše društvene blagajne, kar so tedanji in sedanji člani prav z veseljem darovali. Društvo sv. Alojzija je bilo vedno pripravljeno darovati za verske in narodne namene in na prošnje revnih ljudi.
Skoro neverjetno se nam vidi danes koliko smo darovali v različne svrhe in kar čudno se nam vidi, odkje je prišel ves ta denar. Očitno je, da je bil vedno božji blagoslov pri tem društvu vseh 40 let, kjer so se in se še sedaj člani drže neprecenljivega bisera—sv. vere, katero so jim vcepili v njih srca njihovi starši.
Društvo je bilo vedno napredno in sicer v pravem pomenu besede ter je vedno strmelo za višjimi cilji. Tako, na primer, vidimo iz društvenega zapisnika z dnem 6..jun., 1910, da je društvo sklenilo na tej seji, da se kupi primeren prostor, kjer bi se postavil potrebni društveni ali narodni dom, kajti naše dvorane so postajale premajhne, skrajni čas je bil, da smo se preskrbeli z večjimi, ki bodo odgovarjale potrebam in zahevam vedno bol j naraščajočega naroda.
Tedaj je bilo sklenjeno, da če se ne zavzame še katero drugo društvo za to idejo, pa izvršimo sami. Ker je bilo posestvo že zbrano, se je delalo j ako tiho in previdno, da bi se stvar ne,bila podražila. Dne 17. januarja 1911 ob eni uri popoldne se je naredila kupna pogodba za vsoto $2,015;00. Bivši lastnik je bil Mihael Zelenka. Posestvo je obtojalo iz dveh "lotov" in hiše, to je bilo na tedanji Wageman ali sedanji 80. cesti. Tako se je plačalo $100 kot aro in ostalo pa se je izplačalo 23. januarja 1911. Pri tej kupčiji in izplačilu so bili sledeči možje: Anton Peskar, Anton Fortuna, John Lekan, Anton Globokar, Andrej Slak in John Šuštaršič. Prvi trije so že pokojni!
Torej tukaj je zopet lep dokaz za napredek naselbine po zaslugi društva sv. Alojzija, to sem omenil samo mimogrede. Pride še.
Frank Blatnik. -o-—
Drva ali papir
Ako hočete zakuriti peč na premog brez drv, si prihranite veliko skrbi in truda, če se boste ravnali po sledečem navodilu:
1.)	Najprej pretresite pepel, ki ga je v peči in ga vzemite ven.
2.)	Zgoraj naložite koščke premoga, a ne tako, da bi zaprli zrak od spodaj.
3.)	Spodaj, kjer je bil pepel, pa naložite papirja in ga pri-žgite. To pustite toliko časa, da se premog užge.
Z drvmi je veliko truda in sitnosti, posebno še, če so drva mokra, treba jih je posušiti in žagati. Zato pa je najboljše in
papirjem, ki si ga lahko prihra nite poleti in tako vam ne bo treba pozimi skrbeti za drva. Na ta način si boste preskrbeli veliko truda in sitnosti.
Chas. Lenardič.
(Op. uredništva. — Charley, ta nasvet je prišel malo prepozno, ker takih nasvetov bi potrebovali jeseni, ko se pripravljamo za zimo in ne sedaj, ko bomo že kmalu pospravili peči iz naših stanovanj.)
IZDOMOVINE
Na fronaosicem'bojišču imajo vojaki dobrega pomočnika pri kopanjustrelskih\,jar-kov in to je nam vsem dobro-zna/m — parna lopata.
—Nevarne opekline starčka. Od Sv. Ane v Slovenskih goricah so pripeljali v mariborsko bolnišnico 80-letnega starčka Janeza Vogrina. Zadobil je nevarne opekline po vsem hrbtu, ko se je grel pri premočno zakurjeni peči.
—Po 25 letih se je vrnil iz Rusije. Med svetovno vojno je prišel Anton Sabo iz neke vasi pri Slavonski Požegi v rusko ujetništvo. Do izbruha boljše-viške revolucije je delal kot vrtnar na posestvu blizu Odese. Pozneje se je preživel kot dninar. V zadnjih letih pa se je vedno bol pojavljalo domotož-je. Šele proti koncu preteklega leta se mu je posrečilo, da se je v Odesi vtihotapil na ladjo, ki je bila namenjena v Kon-stanco. Pot od Konstance do Bukarešte je prehodil peš in za to porabil več tednov. V Bukarešti se je javil pri jugoslovanskem poslaništvu, ki mu je oskrbelo, da se je mogel vrniti domov, kamor je prišel pred nekaj tedni. V domači vasi ga ni nihče več spoznal.
—Na Dolah pri Moravčah je zadeta od kapi, nenadoma umrla Križmanova mama ga. Marija Cerar rojena Roglič.
—V noči na novega leta dan se je dogodil v Debru pri Laškem zločin, kakršnega ne pomnijo v teh krajih. Vodišer Stanko in Golub Emil iz Slivnega sta našla zjutraj, ko sta šla v cerkev, na kolovozni cesti pod gozdom v Debru umorjenega 17 letnega Senico Janeza, delavca v Tev-čah. Ležal je na potu s prestreljenim prsnim košem in prerezanim vratom. Orožniki so dejanja takoj osumili 20 letnega delavca in tovariša pokojnega Senice, P. Antona iz Št. Lenarta nad Laškim, ki je umoril Senico zaradi 223 din, katere si je po krutem dejanju prisvojil. Danes je bila pred velikem senatom okrožnega sodišča v Celju razprava. Sodišče je obsodilo Pfeiferja Antona na 1.4 let robi je.
—Nesreče in nezgode. — 34 letna služkinja Marija Videm-šek iz Vilharjeve 35\je tako nesrečno padla po stopnicah, da si je zlomila nogo. — Njena 20 letna stanovska tovariŠica Jo-sipina Kunstek pa se je pri pranju perila poparila s kropom po životu in nogah. Pri smučanju na Golovcu si je zlomila levo nogo frizerska vajen-ka Ana Meglič. — Prste 'na roki je zmečkal stroj ključavničarju Ivanu Percu. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski" bolnišnici. —Smrtna kosa v Mariboru.— V Slovenski ulici 40 je umrla v starosti 72 let Antonija Glu-šič. V Tyrsevi ulici št. 24 je pokosila smrt 86 letnega upokojenca Antona Vremška. V bolnišnici je umrla zasebnica Marija Vojvoda, stara 65 let. Ob železnici št. 6 je ugrabila bela žena soprogo železniškega sprevodnika, 52 letno Marijo Luši-čko,	_
PORTIS KLOBUKI
Sezonska zaloga svetov-noznanih Portis klobukov je pri nas na razpolago vsem onim, ki želijo vse, kar se zahteva od najboljšega pokrivala.
FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave.
—V letošnjem predpustu 128 porok. — V letošnjem kratkem predpustu so ljudje hiteli z že-nitvami. Uradi vseh ljubljanskih župnih cerkva so letos v 5 dobrih tednih zaznamovali 128 porok. V trnovski, viški in bežigrajski cerkvi je bilo po 9 porok, po 11 porok sta imela župni urad pri sv. Jakobu in v Spodnji Šiški. Župni urad sv. Nikolaja je imel 4 poroke. Največ porok je imel župni urad pri frančiškanih, tcjer je bilo 42 porok. Na drugem mestu je šentpeterski župni urad s 33 porokami. V predpustu je bilo pri ljubljanskih notai'jih sestavljenih 15 izročilnih in že-nitovanjskih pisem.
—Huda železniška nesreča.— Na postaji Loka pri Zidanem mostu je pred nedavnim vlak povozil 25 letnega pekovskega pomočnika Kuneja Albina. Ponesrečencu je počila lobanja in je dobil tudi hude notranje poškodbe. Še z istim vlakom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer leži še vedno nezavesten. Njegovo stanje je zelo resno.
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
MALI OGLASI
Kdor želi
Lepe grahaste kokoši, od 4 do 6 funtov težke, po 26 centov funt, teletina za filanje 18 centov funt, jagnjetina (leg-o-lamb) 28 centov funt, najboljše domače suhe klobase 4 funte za $1.00, lepa in velika zaloga doma sol j enih in prekajenih šunk, plečet in želodcev. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
Kokošja veečrja
V soboto, 23. marca, bo pri nas fina kokošja večerja in dobra godba. Zato prijazno vabimo vse prijatelje in znance.
Moehan's Cafe1 1259 Marquette Rd. ---,--(70)
Hiše naprodaj!
Za 2 družini, zidana hiša na E. 157. St., blizu Holmes Ave., 2 garaži, prav kot nova; cena $5,200.
Na. E. 173. cesti, hiša za 2 družini, kot nova; cena $4,500.
Šest sob hiša za eno družino, blizu Euclid Beach; cena $3,600
Šest sob bungalow, blizu Lake Shore Blvd.; cena $4,100.
Hiša blizu cerkve sv. Kristine v Euclidu, 6sob; cena$3,300.
Zidana hiša za 4 družine, 4 zidane garaže. Ta blok se .je prodal nekoč za $25,000, sedaj je samo $7,900.
Nekaj teh hiš se kupi lahko, če se plača 10'/ gotovine. Ostalo je manj kot rent. Za nadalj-ne informacije vprašajte pri
Joe Globokar 986 E. 74tli St. HE 6607. ___-(70)
Delo dobi
izkušena natakarica. Mora biti stara nad 21 let. Vprašajte na 747 E. 185th St.	(70)
$2500, 2 druž., 8 in 3 sob, kopališče, dohodki $34., E. 58 St., blizu 1'rosser. $4000, 3 druž.. 6-5-3 sobe, 3 kopališče,
E. 67 St., južno od St. Clair. $3200, 2 druž., 5-4 sobe, 2 kopališča,
$70(1 takoj,, St. Clair in 78 St. $1500, velika trgovina, 6 sob. kopali-šee, zgorej, furne/., klet, velik lot, zapuščina, se mora prodati. St. Clair in 67 St., Zelo lepa prilika.
Prodajam hiše otrokom staršev, f< katerimi sem kupčeval !>red „3<> let. Pridite, da se pogovorimo. 10% takoj.
M c K E' N N A 1383 E. 551 h St.	HEndernon 5282
Res.: 639 E. 108 St.-MU 428,>
Nove Philco, Zenith, R.C.A. RADIO APARATI
1939 in 1940 modeli Cene znižane od 20% do 50% Kupite sedaj in prihranili si
boste veliko denarja NORWOOD APPLIANCE &
furniture
6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
1 (mar. 19.22)
teko te besede izpod peresa — v svesti si svojega stala in v na-di, da goji neprimerno spoštovanje do imenitnikov tega sveta—hiti pripovedovalec, da jima izkaže clfct, ki jo terja njih dostojanstvo, in da se jima približa z vsemi ceremonijami, ki jih zahteva z oblastnim oglasom njun visoki stan in (kakor sledi iz tega) njune velike čednosti. In v ta namen 'je pisatelj res nameraval vriniti na tem mestu razpravo o božanst-venem pravu biričev, ki bi kar moči jasno obrazložila trditev, da birič sploh ne more delati krivice, kar bi bilo oboje blagohotnemu bralcu brez dvoma v zabavo in pouk. A žal je pri-moran zaradi teisno odmerjenega časa in rostora tako premišljevanje odložiti za ugod-
BRAZIS TAILORS
vam nudi najnovejše v izgotovljenih
OBLEKAH IN POVRŠNIKIH vse volna
$16-50 in več
Narejene po meri; mnogo vzorcev
$22.50 in več
NaroČite sedaj za veliko noč
6113 St. Clair Ave.
NA ODPLAČILA SE VZAME TUDI KNJIGE NORTH AMERICAN MORTGAGE CO.
Za vsakovrstna stavbinska dela, pokličite MUlberry 1065
KARL CENTA
668 E. 102d St. MIZAR IN STAVBENIK
Vesele velikonočne praznike vam želita
MR. in MRS.
GOSTILNA
6025 St. Clair Ave. ENdicott 9691
Pristni legalni likerji, dobra vina, 6% pivo in dober prigrizek.
Odda se lepa dvorana za vse namene. Se toplo priporočamo.
■ '. ■ ■ -T1 > .
ALI GREMO V PARADO?
Če boste šle v parado na velikonočno nedeljo, pridite k nam po obleko, suknje, slamnike, nogavice, rokavice. Vse to dobite pri nas lepo in moderno po zelo primerni ceni. Ravno tako imamo za vaša dekleta in otroke obleke, suknje, slamnike in vsakovrstno spodnje perilo. Lepa izbera lepe bele otroške obleke za obhajilo ali birmo, pa tudi lepfe šlajerje.
Za može in fante imamo pa lepe srajce, kravate in nogavice ter vsakovrstno spodnje perilo. Za fantičke pa Kaynee srajce.
Žene, pridite po lepe zastore. Če bomo šli v parado, pridite sedaj, ko veste, kaj se vse dobi pri nas. Se vam toplo priporočamo
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
rnxxxraaaxTTxr* nmrmr ^
^ TREBUŠNE PASOVE IN □ m ELASTIČNE NOGAVICE " imamo v polni zalogi. Pošiljamo U [J	tudi po pošti.	H
HH MANDEL DRUG CO. R
3 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. H
czxrxxxxrxrxxxxxxxxxxxxxsxj
VICTOR — BLUEBIRD — DECCA
SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOSCE
VeliKpnočna
krasota v teh lepih, novih, spomladanskih "Dianne" '
ANZLOVAR'S vogal 62. ceste in St. Clair Ave,
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM
se dobi pri
Snow Bros. Radio Co.
13914 St. Clair Ave.
Velika zaloga električnih produktov do najnižjih cenah.
VOCALION — COLUMBIA — BRUNSWICK
Vprašajte za MR. JOHN CERNE
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978_
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM. DA OGLAŠAJO V
V njih vidite vso ličnost in prikupljivost ter so vsi posneti po pariški modi in narejeni, da so všeč moškim,! Očarljivi slamniki in krasni klobuki . . . vzorci za vsak okus. Vseh barv, ki so na trgu za spomlad. Vseh mer za dekleta in žene.
OBLEKE ZA MLADE
Blue Serge, Cheviots in druge vrste obleke za dečke. Najboljši izdelek in blago.
FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave.
★ ★ ★
Ameriški Domovini c
>11
najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu
5117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628
"Fagin," mu je šepnil glas prav na uho.
"A!" je rekel Žid in se naglo obrnil. "To je —"
"Je!" je osorno usekal tujec. "Dve uri se' že potikam tod okrog. Kje hudiča sta pa bili?"
"Po vaših opravkih, dragi moj," je odgovoril Žid, ošinil z nemirnim pogledom svojega druga ter začel počasneje hoditi. "Vso noč po vaših opravkih."
"O, se ve!" je dejal tujec in zavihal nos. "No, in kaj se je iz-cimilo iz tega?"
"Nič dobrega," je rekel Žid.
"Nič slabega, upam!" je rekel tujec, se naglo ustavil in stra-homa pogledal svojega druga.
Žid je stresel z glavo in je hotel odgovoriti, a tujec mu je zaprl besedo, namignil proti hiši, ki sta tačas že prišla pred njo, s pripombo, naj mu pove rajši pod streho, kar mu ima povedati, zakaj kri da mu je kar zledenela od dolgega postajanja in veter da mu gre do kosti.
Fagin je pogledal, kakor da mu obisk ob tako neprikladni u-ri ni nič kaj dobrodošel, in je za-mrmral tudi res nekaj takega, kakor da soba ni zakurjena; a njegov spremljevalec je svojo željo odločno ponovil, zato je odklenil vrata, rekel onemu, naj jih nalahno zapre, sam pa je šel po luč.
"Tema je kakor v jami," je rekel mož in zataval nekaj korakov naprej. "Podvizajte se."
"Zaklenite vrata," je zašepe-tal Fagin z drugega konca veže. Še ko je govoril, "so vrata silno zaloputnila.
"Tega nisem naredil jaz," je rekel mož, tipaje po veži. "Veter jih je zaloputnil ali so se pa sama zaprla — to ali ono. Prine-» site hitro luč, če ne, treščim kam ž glavo v tej prokleti luknji."
Kradoma se je odplazil Fagin po stopnicah v kuhinjo; ne dolgo nato se je vrnil s prižgano svečo in povedal, da spi Toby Crac-kit spodaj v zadiyi sobi in fanta spredaj. Mignil je tujcu, naj gre ' za njim, in je šel pred njim po stopnicah.
"Teh malo besed, ki si jih imava povedati, si poveva lahko tukaj, dragi moj," je rekel Žid ter odprl vrata v neko sobo v prvem nadstropju. "In ker so tukaj v oboknicah line, mi pa sosedom ne kažemo nikoli luči, bom postavil svečo na stopnice. Tako!"
Pri teh besedah se je Žid pri-pognil in postavil svečo na eno gornjih stopnic, ravno vratom v sobo nasproti. Nato je stopil v izbo, ki je bila brez vsega pohištva, samo polomljen naslanjač je stal v njej in za vrati nekaj takega, kakor zofa brez prevleke, Na to pripravo se je vrgel tujec, kakor da je zelo utrujen. Žid si je potegnil naslanjač in tako sta si sedela iz oči v oči. Ni bilo' čisto temno, kajti vrata so bila samo priprta in sveča je metala od zunaj slab odsev na nasprotno steno.
Sprva sta šepetala. A čeprav je bilo iz pomenka razločiti samo kdaj pa kdaj kako posamezno besedo — kdor bi bil prisluškoval, bi bil mogel posneti, da se je Fagin branil proti nekaterim o-pazkam tujca in da je bil ta precej razburjen, četrt ure ali nekaj več sta se tako razgovarja-la, ko je Monks — s tem imenom je Žid večkrat tujca med pogovorom nagovoril — rekel malo bolj na glas:
"Jaz pa vam pravim, da ste stvar slabo zasnovali. Zakaj ga niste obdržali tukaj z drugimi vred pa naredili iz njega kratko-malo lazečega, jokavega zmikavta?"
"Kaj pove!" je vzkliknil Žid in skomizgnil z rameni.
"Kaj?" Ali hočete reči, da tega ne bi bili mogli, če bi bili hoteli?" je vprašal mračno Monks. "Niste naredili tega že- toliko in tolikokrat z drugimi fanti? Da ste z njim kvečjemu leto dni potrpeli, ali mu ne bi bilo moči vsega dokazati? In tako bi prav gotovo moral v pregnanstvo iz kraljestva za vse življenje."
"In komu bi bilo od tega kaj koristi, dragi moj?" je ponigla-vo vprašal Žid.
"Meni," je odgovoril Monks.
"Meni pa ne,", je dejal Žid. "Lahko bi mi bil še koristil. Kjer barantata dve stranki, je samo v redu, če se gleda na koristi o-beh. Ali ni tako, prijatelj?"
"No — pa?" je vprašal čmeri-kavo Monks.
"Videl sem, da ga ni moči kar tako potegniti v naše posle," je odgovoril Žid. "Ni bil tak, kakor drugi fantje v podobnih razmerah."
"Vrag ga vzemi, res je!" je zarobantil možak, "sicer bi bil že izdavna tat."
"Od nobene strani ga nisem mogel prijeti, da bi ga bil pokvaril," je nadaljeval Žid in skrbno opazoval obraz svojega druga. "Nobene stvari se ni polotil. Z ničimer ga nisem mogel ustrahovati ; in tega je od kraja zmerom treba, drugače je ves trud zbogom. Kaj mi je bilo početi? Ga pošiljati z Lisjakom in Charle-yem na delo? Lepo smo naleteli ; tresel sem se za nas vse."
"Tega nisem jaz zakrivil," je pripomnil Monks.
"Niste, ne, dragi moj!" je pritrdil Žid. "Pa mi tudi ni nič žal zato. Zakaj, da se ni to pripetilo, se ne bi bili vi nikoli za fanta kaj več pozanimali in nikoli odkrili, da je ta tisti, ki prežite nanj. Skratka, za vas sem ga spet ujel z dekletovo pomočjo. In zdaj mu je začela ona dajati potuho."
"Zadavite dekle!" je dejal Monks nestrpno.
"E, ra.v zdaj nam kaj take-ga ne kaže, dragi moj," je odgovoril Žid smehljaje. "In razen tega to ni po moje, drugače ne bi bil imel te dni nič zoper kaj takega. Poznam ta dekleta,- Monks. Da se fant le malo poda, pa se bo brigala zanj kakor za štor. Vi bi radi, da vam naredim tata iz njega, Poslej, če je še živ, mi je tc lahko delo. In če — če —je rekel Žid in se pomaknil bliže k onemu, "ne kaže, veste, ampak, če bi se zgodilo najhujše in če je mrtev —"
"Jaz nisem kriv, če je,!" mu je segel v besedo Monks, pogledal prestrašeno in zagrabil s tresočo se roko Žida za komolec. "Zapomnite si to, Fagin! Jaz imam pri tem čiste roke, Kar le hočete, samo njegove smrti ne, tako sem vam rekel takoj spočetka. J.az nočem prelivati krvi; to pride zmerom na dan in povrhu človeka preganja, če so ga ustrelili, nisem bil jaz kriv. Ali me slišite? — Vrag vzemi to prekleto beznico! Kaj je bilo to?"
"Kaj?" je vzkliknil Žid in pograbil bojazljivca, ki je skočil na noge, z obema rokama čez pas. "Kje?"
"Tamle!'' je odgovoril mož,
strmeč v nasprotno steno. "Senca! Žensko senco sem videl s klobukom in plaščem, kakor dih je švignila preko stene."
Žid ga je izpustil, in oba sta zbegana planila iz sobe. Sveča, plapolajoča v prepihu, je stala na istem mestu. Kazala jima je samo prazno stopnišče in lastne blede obraze. Pazno sta vlekla na ušesa, a gluha tišina je vladala po vsej hiši.
"Samo zdelo se vam je," je spregovoril Žid, se okrenil proti ^svojemu tovarišu in dvignil svečo.
"Prisežem, da sem videl!" je odgovoril Monks in se je tresel kot šiba na vodi. "Sklanjala se je predse, ko sem jo zagledal. In ko sem zavpil, je izginila."
Z zaničljivim pogledom je o-šinil Žid svojega druga pa mu rekel, naj.gre za njim, če hoče, ter koračil po stopnicah. Pregledala sta vse sobe, bile so mrzle, gole in prazne. Potem sta šla v vežo in odtod v klet. Zelenkasta plesen je lepela po nizkih stenah in polžji sledovi so se lesketali v luči od sveče; a vse tiho kot v grobu.
"Kaj pravite zdaj?." je rekel Žid, ko sta prišla zopet v vežo. "Razen naju dveh ni žive duše v hiši, samo še Toby in fanta. In pred temi sva varna. Poglejte!"
In v dokaz, da je res tako, je potegil Žid dva ključa iz žepa in povedal, da jih je zaklenil, ko je šel prvič po otopnicah, da
jima ne bi nobeden motil razgovora.
Vpričo te kope dokazov je začel gospod Monks res omahovati. Njegove trditve so bile tem ponižnejše, čim dalje sta iskala, ne da bi bila kaj našla. Nazadnje je izbruhnil nekajkrat v režeč smeh ter priznal, da je imel nemara res preraz-greto domišljijo. Vendar ni hotel za nocoj pomenka več nadaljevati, ko se je nenadoma domislil, da je minila že ena. In tako se je ljubezniva dvojica razšla.
SEDEM IN DVAJSETO POGLAVJE Popravi nevljudnost enega prejšnjih poglavij, ki je pustilo kar meni nič tebi nič neko damo na cedilu. Ne, to se nikakor ne spodobi Taka mogočna oseba, kakor je birič, da bi čakala s hrbtom proti ognju in držala škrice svoje suknje preložfene preko laktov dokler se ne zljubi neznatnemu pisatelju, da ga odreši! In kako se strinja to z njegovim stališčem in njegovo ga-lantnostjo, da zanemarja na isti n'ačin damo, katero je pogledoval tisti birič z razneženim in ginjenim očesom, kateri je šepetal v uho sladke besede, ki bi iz takih ust pač pretresle prsi vsaki deklici ali matroni? In zato hiti pripovedovalec, ki mu
SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEninore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
Ignac Slapnik. st.
CVETLIČAR
«102 ST. CLAIR AVE.
_HEnderson 1129
THE MAY CO. BASEMENT
PRAZNIČNIH ČEVUIH
Samo v Clevelandu
2.97
par
Izgledajo in se nosijo kot drago obuvalo!
Tukaj so v krasni izberi in vseh vzorcev ... v patent usnju, gabardines, teletina in kombinacija. Tudi vse najnovejše barve. Mere 4 do 9, ozke in srednje širine, t ,
VeliKpnočna
krasota v novih, po pariški modi
spomladanskih klobukih
Nizko cenjeni za varčne modre ženske!
J .94
THE MAY CO. BAS'EME-NT
nejšo priliko. Takrat bo pokazal, da je pravi in pristni birič — to se pravi: srenjski birič, nastavljen na srenjski ubo-žnici in uslužben s to svojo u-radniško oblastjo^ pri srenjski cerkvi — ravno za vse te oblasti odličen z vsemi vrlinami in najboljšimi lastnostmi človeškega srca; in da si ne morejo nobene teh prednosti niti odda-leč s kakim opravičenjem lastiti navadni zadružni biriči ali sodnijski biriči ali biriči pri cerkvenih podružnicah (kvečjemu ti, a še ti v zelo ponižni
in skromni meri).
Gospod Bumble je preštel še enkrat žličke za čaj, je potež-kal še enkrat kleščice za sladkor, je preiskal še natančneje kanglico za mleko in se natan--ko prepričal o kakovosti pohištva, celo sedežev na stoleh —
Za dober premog; pokličite
MAR-KET COAL CO.
ENDICOTT 1588
1261 Marquette Rd.
Oliver Twist
C. Dlckens-O. Župančič