. ’ glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij IIIMIIlIffllMIff MiurPTriTiiTTr: ■■HIT—I LASNIK JULIJ 1986 LETO XX ŠTEVILKA 7 i m miiii mn i m—m —ni—iTii—tim orUtn1’5 .....« ;v ■ 4- - _ 4 , . ' ... : ' * ‘ ’ '-s*?/, v i. * ■ ;ari v ^ jMP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Člani Odbora za obveščanje sozda IMP so: Ladislav Abraham, Anka Brezec, Bojan o dotfaC . ermovšek, Dušan Hočevar, Vinko Jager, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač, Biserka Lazar, Branko Leskovar, Janez Penca, Joži Pipp, Majda Slapar, Silva Skoda, Tomaž Štrakl, Dragica Vake, Helga Volk, Primož Zupančič ro uspf n Marjan Žnidaršič Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od le škof pometa proizvodov. _________ a 'v ...........................- ...... ■ član«" 'tUR? wsmm žetu občin# io in d«, povelj111 Izobraževalni center preneha obstajati jeli, P« Brinove ljučan« ranjt' jslavos rlMP‘‘ se gas* užabn«1 programov n asm * Sta °Vesne °*vor**ve novega obrata tozda Črpalke v Metliki. Na levi: Med slavnostnim govorom predsednika metliške občinske skupščine čen problem reše De*a Bajuka, desno nastop mladih folkloristov. » potrebe IMP-ja. Sozdov delavski svet je na seji 1. julija sprejel sklep, da se začne postopek za opustitev dejavnosti dijaškega doma v Domžalah in za združitev tozda Izobraževalni center v tozd Marketing. Delegati so z gradivom dobili izčrpen elaborat o družbenoekonomski upravičenosti preobrazbe tozda Izobraževalni center, v katerem so razčlenjeni vzroki in cilji te preobrazbe. Domžalski dijaški dom je prišel v težave jeseni 1982, ko se je z začetkom usmerjenega izobraževanja pojavila v Sloveniji cela vrsta novih šolskih centrov za izobraževanje kovinarjev. Zato je začelo število IMP-jevih učencev v domžalskem dijaškem domu naglo padati. Da ne bi sobe ostale prazne, so sprejeli pod streho dijake drugih šol in celo delavce drugih delovnih organizacij z domžalskega območja. A tudi na ta način se Izobraževalni center ni mogel rešiti, saj so ekonomski računi pokazali, da mu grozijo precejšne izgube. Ko so razmišljali, kako naj se razvija ta tozd naprej, so seveda ugotovili, da IMP nima prav nobenega interesa ponujati storitve dijaškega doma uporabnikom zunaj sozda. Po drugi strani pa je za IMP koristno in potrebno v okviru tozda Marketing razviti poslovno izobraževalni center, kjer bi morali urediti primerne prostore za tržno komuniciranje (razne oblike prikaza IMP-jevih programov našim partnerjem), posebno projektno delo (kadar morajo določen problem reševati skupaj strokovnjaki različnih branž) ter izobraževanje za — .-u. ".m =- j. Odprli obrat tozda Seminarji za projektante črpalke v Metliki IMP je v maju in juniju organiziral vrsto informativnih seminarjev za predstavitev naših proizvodnih programov. Projektanti tako rekoč vseh jugoslovanskih projektantskih organizacij so na teh seminarjih dobili kvalitetne informacije in prospektno gradivo, mi pa smo dobili precej podatkov, ki jih bomo lahko uporabljaš kot osnovo za komercialno dejavnost. Tozd Trata Črpalke je 3. julija v Metliki slavnostno odpri nove proi-, °dne prostore, namenjene za proizvodnjo vgradnih elektromotorja EVV.Vfg. Š tem so črpalke pridobile 500 kvadratnih metrov proi-°dne površine in 10,000 kvadratnih metrov zemljišča. PreJšnjih skladiščnih g smo razširili naš program in s tem uresničili idejo, da mora Pl"CK trs * •> j j .torov, adaptacijo in opremo tem uresničili idejo, da mora Ugj.• a*a vložila 200 milijonov di- imeti tovarna črpalk lastne elek- „- ]ev s tem, da ji je polovico tromotorje.« »Osvojitev elektromotorjev,« je nadaljeval Črpalkin direktor MJprov dala skupščina občine *ethka v ' -■ - Za$tonj. trajno upravljanje — ejr ^.adnjo je tozd večidel finan-c, 12 svojih lastnih sredstev, pa Kolarič, »je plod lastne tehnolo- gije in znanja delavcev tega tozda. Izdelani so iž 99 odstotkov domačega materiala in iz 90 odstotkov domače opreme. Z osvo: jitvijo teh tipov elektromotorjev smo si pridobili znanje in nekaj izkušenj za osvojitev drugih tipov elektromotorjev.« O opremi in tehnologiji je povedal direktor Kolarič, da je projektirana za proizvodnjo do IMP je pred leti podobne seminarje že organiziral, nato je sledilo nekaj let premora, dokler se ni lani izkristaliziralo mnenje, da je potrebno to obliko stikov s potencialnimi kupci ponovno oživiti in je še izpopolniti. Konec na 2. strani Rečeno, storjeno — tako so se zvrstili seminarji v vseh republikah: najprej v Sloveniji, nato v Zagrebu (20. in 21. maja), Titogradu (22. maja), Beogradu (3. in 4. junija), Novem sadu (tudi 3. in 4. junija), kr . °Jln lastnm sredstev, pa sku ed'tom republiškega sklada .Pnih rezerv. UVrn ■ erv' ^ ter - ieva OV in Elejctromon-Zadrnrnomeliski GOK, obrtna /-n 1 uga N/foti;iz —:----- Orj' Uga Metlika in Kovinostroj Rupije — so začeli z deli de- a lani. V začetku letoš- njeg" Q iam- v zi zVo°, Janija pa je v novih proi-n,h prostorih, kjer je zapo- 74 delavcev, že stekla proi2vodnja. jo^a otvoritvi - >seu$ J° ud .T*'111 v Metliki, ki so še Ikjp .2ili poleg predstavnikov °bčiJa\ Predsednik skupščine Pred f Metlika Stane Bajuk in 0r s.avniki družbeno političnih hav2 *-Zac'i tretliške občine, je delali6 P°zdravil predsednik Palk S sveta tozda Trata Čr-njj ® Mijo Goričanec. O grad- Javnosde»nU,te gradnji’ Pa 0 de" snrAf> tozda Trata Črpalke je Pa|k5žeKoi'rektNr t?Zdaf Cr' goV(S uze Dolanc. Naotvontvi je čjne rJ*vtud' predsednik skupš-^ občine Metlika Stane Bajuk. kine Je Bolarič govoril o črpal-»Č Pr°8ramu' je dejal: , Podr e-Prav smo na programskem f#' JU. veliko naredili, smo da uajbolj ponosni in veseli, to . 0 osvojili nov program — o specialni elektromotorji "........... tip- c bp ^M 8, ki smo jih doslej IMP-jevci na Olimpu Skopju (5. in 6. junija) in Sarajevu (17. in 18. junija). Marjan Gams iz Marketingovega sektorja za pospeševanje prodaje je o namenu teh seminarjev povedal naslednje: »Naš namen je bil v dveh dnevih predstaviti projektantom celoten IMP-jev program — en dan strojno in en dan elektro dejavnost. Predavatelji so uporabili tudi diapozitive, filme in druge pripomočke za čim bolj plastično ponazoritev svojih tem, v Beogradu pa smo pred predavalnico postavili tudi panoje s ponazoritvijo IMP-jevega proizvodnega programa.« Odziv projektantov je bil celo boljši od pričakovanj. Na vseh seminarjih je bilo čez tisoč-udeležencev (od tega približno 700 strojnikov). Za tako dobro udeležbo imajo velike zasluge naši predstavniki, ki so v posameznih mestih organizirali seminarje in vabili udeležence. Seveda pa je dobra udeležba tudi svojevrstno priznanje IMP.-ju, saj dokazuje, da so naši proizvodni programi še kako zanimivi za vodilne jugoslovanske projektantske hiše. Udeleženci so odhajali s seminarjev zadovoljni, saj so bila predavanja dobro organizirana. Predavali so strokovnjaki iz tozdov oziroma delovnih organizacij — bodisi delavci iz razvojnih ali prodajnih služb, skratka tisti, ki so lahko o določenem proizvodnem programu največ povedali. Kot je povedal Marjan Gams, so predavanja^tekla gladko, saj so bili predavatelji dobro pripravljeni. Generalko so imeli spomladi v Fiesi, ko je bil organiziran seminar za IMP-jeve predstavnike. Takrat so opredelili teme in metode, zato potem ni bilo težav — razen da so se nekateri predavatelji zaradi obsežne snovi težko uokvirili v strogo odmerjene časovne okvire. IMP-jev proizvodni program je tako širok, da ga je kar težko v celoti predstaviti v dveh seminarskih dneh. Vsekakor se je na predavanjih pokazalo dobro sodelovanje Marketinga in proizvodnih organizacij, iz katerih je sodelovalo dvajset predavateljev. ki so obdelovali vsak določeno področje. Pomembno pa je tudi, da na seminarjih IMP-jevci nismo le dajali informacij, pač pa smo jih tudi zbirali. Oddelek operativnega marketinga je za udeležence seminarja pripravil anketo, s katero je zbiral odgovore na naslednja vprašanja: za katere IMP-jeve proizvodne programe se najbolj zanimajo, kako so seznanjeni z našimi proizvodi, kakšne potrebe po proizvodnih programih imajo, kako šo bili zadovoljni s seminarjem in če imajo morda še kakšne pripombe. Anketni odgovori seveda še niso povsem obdelani, toda kot je povedal Marjan Gams, so udeleženci seminarje lepo pohvalili. Iz doslej obdelanih odgovorov je razvidno, da je med projektanti največ zanimanja za naše programe s področja klimatizacije in prezračevanja, varčevanja z energijo, avtomatike in naprav za pripravo vode. Vsekakor pa bodo nadaljnje obdelave anketnih lističev dale še mnogo koristnih usmeritev za prodajno delo. Tudi to je pomembno, da imamo naslove takšne množice ljudi, ki jih IMP-jevi proizvodi zanimajo in ki nam zaupajo ter nas cenijo. Zelo točno je rekel Marjan Gams. »Takšni seminarji so zelo pomembni, saj z njimi posredujemo informacije o IMP-jevih proizvodnih programih pravim ljudem. Kar projektanti projektirajo v svojih projektih, to potem mi lahko prodamo. Zelo pomembno je tudi, da se na takšnih seminarjih ustvarja neposreden stik med projektanti in predstavniki naših tozdov oziroma delovnih organizacij.« Preko takšnega stika lahko mi pojasnjujemo funkcije naših proizvodov, dobivamo pa tudi dragocene napotke iz prakse za nove razvojne usmeritve. LOJZE JAVORNIK Paike ti Pal; lfneiši vgrajevali v naše čr- >Ko tr-.;v t1 we*um. jugosiovan-s0.()nr!S^e i**1 ietno potrebuje od Up0r , d° 70 °00. Te motorje ablj3mo tudi Palk jamo tudi za potopne čr- (pa P 20 E, ki jih tudi izva- ^ ^a izvoz elektromotorje. So0^16^31^ PreJ odšteti hiark/ ” 0 do dva milijona nemških ?v0rln°*COndanJern sedanjih proi- : vumn nrnetnm,, „ • ' • • ssBjss , . Prostorov s tehnologijo .h0|j?''1 v|ra °Preir>o za proizvodnjo J1" ' 8radn«h elektromotorjev EWM Od 27. junija do 5. julija je Planinsko društvo IMP organiziralo izlet v Grčijo. Glavni cilj je bil Mitikas. najvišji vrh Olimpskega pogorja. Na vrh so se naši planinci povzpeli v dveh skupinah (na zgornji sliki je prva skupina na vrhu 2917 metrov visokega. Mitikasa). Na devetdnevnem izletu pa je bilo tudi nekaj časa za ogled nekaterih drugih grških znamenitosti: preročišča v Delfih, samostanov Meteora. Larisse in Soluna. : Obširnejši zapis s poti po Grčiji in o drugih planinskih aktivnostih objavljamo na zadnji strani. Na zgornji sliki je skupinski posnetek prve skupine na vrhu Mitikasa. Desno: Kljub neprijaznemu vremenu smo na vrhu opravili planinski krst. kot se spodobi. Z IMP-jevega seminarja v Skopju. Letos doslej pridobili za 12.8 milijona dolarjev del v tujini IMP-jevi delavci so dragi O tem, kje vse izvajamo dela prek Inženiringa in kakšno je stanje glede pridobivanja novih del doma, zlasti pa v tujini, nam je povedal Dušan Hočevar iz Inženiringa, da sedaj delamo na jugoslovanskem območju na 12 projektih, od katerih so najvažnejši Smelt (poslovna zgradba je v zaključni fazi), nova Porodnišnica v Ljubljani, Jeklarna na Jesenicah, Plinovod Gornja Radgona, Igalo," precej obsežna stanovanjska gradnja v Fužinah v Ljubljani ter Riviera Kotor. »Objekte v tujini poznamo,« je dejal Dušan Hočevar, »omenim le tovarne čevljev v Alžiru, ki jih izvajamo prek Rudisa, kjer je pomembno to, da je bil v zvezi s predajo tovarn v Frendi in El Bayadh dosežen napredek pri pogovorih z investitorji, tako da bo po Rudiso-vih načrtih letos poleti opravljen ponoven postopek dokazovanja kapacitet tovarn (obveznost Peka Tržič). Tako se lahko nadejamo, da se bodo težave s predajo opravljenih del, ki se vlečejo že več kot eno leto, končale septembra letos.« V Črnogorskem primorju še vedno delamo na objektu Riviere Kotor, kjer z investitorjem zelo dobro sodelujemo in se nam na tem območju ponuja še precej dela. Projekt Igalo je v zaključni fazi. Svečana otvo- ritev objektov Igalo je napovedana za 13. julij — črnogorski praznik — dan vstaje. Naši monterji v Igalu končujejo dela, opravljajo se že tehnični pregledi, pa tudi poskusno obratovanje, meritve, regulacije — skratka delajo vse tisto, kar je potrebno v tej fazi dela. To je še en projekt, je povedal Hočevar, na katerem se je IMP kljub vsem težavam, ki so spremljale gradnjo, nedvomno izkazal. Od 1. januarja letos so v Inženiringu poslali v tujino 29 ponudb za 10 držav v skupni vrednosti 289 milijonov ameriških dolarjev, od teh po številu in vrednosti največ v Sovjetsko zvezo. Poleg teh pa so na podlagi ponudb, ki so jih dali že v minulih letih, sklenili za 12,800.000 ameriških dolarjev pogodb. Kar zadeva pridobivanje del doma, je dejal Hočevar, se na domačem tržišču zelo zaostrujejo pogoji za pridobivanje del. Investitorji pričakujejo od izvajalcev kredite in vsi po vrsti zahtevajo sklepanje pogodb na ključ s fiksnimi cenami, kar se v sedanjih gospodarskih pogojih, ko se letna stopnja inflacije 100, zelo približuje stopnji težko sprejme. Značilno je tudi, da je IMP nekoliko dražji od drugih izvajalcev in da investitorji niso vedno pripravljeni upoštevati kvalitete dela, ki jo lahko nudi IMP, kar je za nas eden od največjih argumentov pri tržnem nastopu. Pogoji pridobivanja del na tujem tržišču se v zadnjih nekaj letih ne spreminjajo na bolje. Zato je v takih razmerah težko parirati s finančnimi pogoji v tuji konkurenci, pa tudi naša delovna sila z vsemi stroški, s katerimi je obremenjena IMP-jeva »norma ura« ni ravno poceni. MARIJA PRIMC Nadaljevanje s 1. strani Novi proizvodni prostori tozda trata Črpalke 70.000 elektromotorjev. Perspektiva tega obrata je osvojiti še druge tipe elektromotorjev za črpalke tipa GHN in postopne črpalke. Obrat bodo lahko še širili in dograjevali. V svojem govoru se je direktor v imenu kolektiva črpalke zahvalil občinski skupščini Metlika za podarjene prostore, pa predstavnikom SO občine Metlika — izvršnemu svetu, skupščini občine, družbenopolitičnim organizacijam skupščine občine Metlika, ki so stalno spremljali gradnjo objekta in pomagali s svojimi nalogami na vseh področjih ter skladu republiških skupnih rezerv za kredit, generalu Stanetu Potočarju pa za napotke pri premagovanju današnjih gospodarskih težav in izvajalcem grad- Dva posnetka novega obrata za proizvodnjo vgradnih elektromotorjev. Spodaj zunanjost, zgoraj pogled v proizvodnjo. Ut % nje za kvalitetno opravlj6*16 delo. Stane Bajuk, predse*"1” skupščine občine Metlike, kj)e, svojem govoru opisal razvoj čine, je v zvezi z otvoritvijo vega obrata na metliškem °V moč ju povedal, da je ob% IMP-ja rezultat prizadeval* občine Metlika po novih, kV” talno intenzivnih program »Kolektiv IMP-ja,« je o dejal, »je pokazal veliko r*{sp, mevanja in se odločil pomarvi na poti h hitrejšemu gospodu skemu napredku tega kraj3 n smislu prestrukturiranja naš v' gospodarstva in v teh težkih ča5’ L za industrijske naložbe dragocena sredstva v proizVm; njo vgradnih elektromotor]3' Proizvodni program IMP-j3 '> Metliki je tehnološko zelo za* hi ven in tudi izvozno nameni6*r? Prepričani smo, da bomo pripl'[" mogli tudi k hitrejšemu ures1"^ če vanju zastavljenega progra13^ tako glede kvalitete storilo* vc kot tudi racionalnega gospo* ža jenja in tako ustvarili pogoj6 nadaljnji razvoj obrata elek,(l ,u motorjev v Metliki.« Z 10. kongresa jugoslovanskih sindikatov Ne pozabljajmo delavcev, ki delajo zunaj! Konec maja je bil v Beogradu 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Kot delegatka iz vrst slovenskega gradbeništva se ga je udeležila Majda Toplak iz Gipossa, ki je spregovorila o problemih pri izvajanju investicijskih del v tujini. Ker je to tema, ki zanima tudi nas, objavljamo del njene razprave. Prihajam iz vrst več kot 82.000 gradbenih delavcev Slovenije. Okrog 4.000 izmed njih je trenutno zaposlenih na tujih gradbiščih, kjer letno ustvarimo preko 10 odstotkov celotne realizacije. Poslati delavca na delo v tujino pomeni tudi s sindikalnega stališča precejšnjo spremembo. Pogoji dela, delovanja in življenja se spreminjajo iz države v državo in zato je potrebno upoštevati to specifiko. Problemi so manjši in hitreje razrešljivi na zahodu, mnogo težje v državah v razvoju, kjer že sama organiziranost matične države postavlja določene zahteve za naše sodelovanje. Pojavlja se neznanje tujega jezika, prepovedana je organiziranost sindikata ali katere druge organizacije, ni možnosti za pošiljanje dnevnega časopisja iz Jugoslavije. Vendar pa je ravno v takem primeru potrebna mnogo večja organiziranost sindikata. V Sloveniji smo ravno problemu življenjskih pogojev in informiranju posvetili veliko časa. S tem se na ravni Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva ukvarja Komisija za dela v tujini in Komisija za informiranje. Dosegli smo precejšnje izboljšanje prav zaradi medsebojnega sodelovanja celotne gradbene operative v Sloveniji, zaradi izmenjave izkušenj in odprtosti velikih sistemov. Skoraj povsod, kjer je to možno, smo zagotovili ustrezno kulturno in športno aktivnost, pošiljamo ustrezno število dnevnega jugoslovanskega časopisja in interna glasila, teleksne vesti Radia Ljubljana, video kasete, ki jih tudi sami snemamo. Obstali pa smo pred problemom, ki ga sindikat sam ne more reši ti. Tu mislim predvsem na posredovanje tistih informacij, ki se nanašajo na politično in gospodarsko situacijo v Jugoslaviji, na spremembe določenih carinskih in podobnih predpisov, ki delavce še kako zanimajo, vendar o njih ne dobijo informacij v časopisih: Želeli bi, da se v naš sistem obveščanja vključijo tudi ambasade, konzulati in gospodarska predstavništva v posamezni državi in s kratkimi pismenimi obvestili in občasnimi osebnimi obiski gradbišč neposredno seznanijo delavce z tovrstnimi informacijami. Naši delavci v tujini želijo in pričakujejo takšno sodelovanje. Mogoče bi bilo primemo organizirati neko vrsto banke podatkov, iz katere bi črpali podatke in gradiva, npr. video kasete, knjige — za različna gradbišča in tudi vse ostale jugoslovanske delavce v določeni tuji državi. Tak način bi izboljšal informiranost in zmanjšal stroške, ki niti niso tako majhni. Tudi organiziranosti sindikata oziroma sindikalnih skupin bomo morali, povsod kjer je to mogoče, posvetiti več pozornosti. Ne smemo dovoliti, da delavec na tujem gradbišču izgubi stik z dogajanji v matični organizaciji, saj je njegova odsotnost le začasna. Mislim pa, da ne bi smeli vztrajati na unificirani obliki, ampak bi delovanje sindikata morali prilagoditi lokalnim pogojem in zagotoviti predvsem učinkovitost delovanja. Problemi, ki so za delavca v domovini malenkostni, lahko postanejo v tujini ogromni in povzročijo, predvsem zaradi neobveščenosti oziroma napačnih informacij, nezadovoljstvo, ki pogosto privede tudi do glasnih protestov. V kolikor nam bo uspelo pogoje za delo organizirati na primerni ravni, potem lahko pričakujemo tudi dobre poslovne rezultate. Zato tudi v svojem prispevku namerno postavljam to problematiko pred izvajanje investicijskih del, čeprav lahko skoraj stoprocentno trdimo, da so naši delavci v tujini še kako zainteresirani za uspešno izvedeno delo, saj edino to zagotavlja ugodne reference in pridobitev novih del. In prav pridobivanju novih del bomo morali v prihodnje posvetiti večjo pozornost. Tudi v sindikatu gradbenih delavcev Slovenije zastopamo stališče da edino uspešna referenca na domačem trgu vodi v tujino in zavračamo predloge, ki jih vse pogosteje slišimo in občasno tudi izvajamo, da se dela, ki so pridobljena na državnem nivoju, delijo po nekakšnem ključu. Vsi se moramo zavedati, da je nosilec posla v tujirp lahko le organizacija, ki že doma uspešno nastopa in ima tudi izkušnje, strokovne delavce in sredstva za izvedbo pridobljenih del v tujim. Sprejeti moramo dejstvo, da nas v tujini obravnavajo le kot Jugoslovane in vsi uspehi ali porazi lahko koristijo ali škodijo v prvi vrsti Jugoslaviji. Zato pozivamo Zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev in Gospodarsko zbornico Jugoslavije, da podpreta skupne akcije pridobivanja del in vztrajata tudi na doslednem izvajanju Samoupravnog sporazuma o zajedničkim osnovama i merilima za uredjivanje odredjenih prava, obaveza i odgovornosti rednika na osnovu izvodjenja investicionih radova u inostranstvu. Delavci nikoli niso zavračali dela na tujih gradbiščih, nasprotno, želijo delati tudi več ur na dan, pričakujejo pa izpolnjevanje sprejetih dogovorov, predvsem kar se tiče izplačevanja osebnih dohodkov. Vendar se moramo zavedati dejstva, da plačila storitev iz tujine kasnijo tudi po več mesecev in zato v teh primerih sindikat ostaja nemočen ob protestih delavcev. Zato sindikat, ki naj skrbi za izpolnjevanje -samoupravnih sporazumov in dogovorov, pričakuje pomoč tudi zveznih organov in bančnih institucij pri razreševanju denarnih problemov. Z gesli, ki smo jih uporabljali ob sprejemanju samoupravnih aktov, si delavec v tujini ne bo veliko pomagal. Zato smo dolžni skrbeti tudi za dosledno izvajanje sprejetih določil. Na ta način bomo ohranili zaupanje naših delavcev v sindikat in še večjo zavzetost za delo v tujini, ki nam gradbincem lahko v marsičem izboljša težko situacijo, v kateri se nahajamo. MAJDA JOVAN TOPLAK Slovesno otvoritev so p' iflp1 sli s trii i naš moški pevski zb* n. nekaj zapetimi pesmimi ter p tr d inska folklorna skupina >' st Navratil iz Metlike s kratkim * Pi turnim programom pa Toni G1 N perič z živahnim napov- ed* njem programa slovesne o tv d d( Po končani otvoritvi pa je v Vinomeru pri Metliki ve$ tovariško srečanje vseh ud6’ žencev otvoritve, ki je trajal0 večera. jvJ. ’ bh1 Imenovane komisij6, drugi sozdovi org^' Sozdov delavski svet je zadnji seji, 1. julija imen1 komisije in druge organe sicer Komisijo za planiranje družbenoekonomske odn° Komisijo za razvojna in teh** vprašanja, Komisijo za sam0 pravljanje, Odbor za sp*'-ljudsko obrambo in družb*; samozaščito. Svet Počitfll£(. skupnosti in Komisijo za 1 lostno grafično podobo. Fakturirana realizacija — maj 1986 TOZD Plan v 000 letni din 5mea maj Izvršitev maj 5 mea.86 5 mea.85 [ndek8 let.pl izvršitv pl.5m p 1. OV 5911765 1943975 455213 452369048 1827997574 647667205 31 94 2. KM 2617870 877831 193530 257850864 998731766 310500387 38 114 3. MK 2403485 804800 177500 265660056 1057317202 434517217 44 131 4. PMI 7874500 2433600 638200 588392895 2405980507 1192371489 31 99 4.1. MM 5644000 1724000 457000 403056653 1742763479 849274978 31 101 4.2. IB 253700 103900 20000 18119625 90229107 30030058 36 87 4.3. PROJ 273800 85700 23200 21526782 75115692 28157449 27 88 4.4. EKO 1703000 520000 138000 145689835 497872229 284909004 29 96 5. EM 3890000 1479000 312000 731673627 2119349862 890038174 54 143 brez izvoza 3640000 1384000 292000 475(196071 1847183591 699131882 si 131 6. DVIG 1719988 619734 130738 162247531 560098606 228367597 34 94 7. TEN 2799000 819291 203511 254221534 910817804 552552066 33 111 6. TELKOM 2270000 750000 170000 140118767 777198109 395316577 34 104 9. ISO 1595000 635000 135000 138434282 787724110 256157822 i*9 124 10. KLIMAT 4430000 1555000 370000 391510791 1567553550 604363870 35 101 11. TIO 2911000 989740 232880 263066319 1025797643 461201656 35 104 12. PANONIJA 6260712 2667497 624954 798012346 2375601293 1363562834 38 89 12.5. BLISK 1980003 567150 167500 187303731 567566515 322968553 29 100 12.6. KMP 4260709 2100347 457454 610708615 1808034778 1040594281 42 86 13. IKO 11800000 3998600 992100 1210792512 5190848872 2226831979 44 130 13.7. AVTOMATIKA 4300000 1354500 313900 363751651 1854553696 792227453 43 137 13.8. ČRPALKE 3500000 1284500 371000 436527087 1714315418 633440292 49 133 13.9. ITAK 1800000 594000 142200 181728813 765048619 343798512 43 129 13.10.SKIP 2200000 765600 165000 228784961 856931139 457365722 39 - 112 14. LIVAR 8511950 3170300 721500 755988565 3258209042 1655032507 38 103 14.11 LSNL 4730000 1779000 400000 434137438 1882190834 887679856 40 106 14.12.TA 1633000 605000 138000 142570808 607959376 341006953 37 100 14.13.VIPO 738950 300300 69500 75038264 291326496 116959680 39 97 14.14.LBK 1410000 486000 114000 104242055 476732336 309386018 34 98 15. KLIMA 5690000 1971700 426450 456071408 2240319035 1099680064 39 114 15.15.IP 4000000 1380000 300000 304187804 1442841825 754907434 36 105 15.16-MP 1690000 591700 128450 151883604 797477210 344772630 47 135 16. IZIP 4209700 1518000 327700 242932396 1155061635 716423251 39 8» 16.17.INZ 611200 250300 48100 50905173 167818456 69248770 44 407 16.18.MARK 636600 260700 50100 44739714 209746904 90871481 33 80 16.19.PB 792000 282300 61300 28854246 185990194 98311987 23 66 16.20.TEHNOM 923300 307300 68600 44742110 211650448 209921792 23 69 16.21.ALCH 1120000 365600 89600 63705329 332986344 224577906 30 91 16 .J22.IC 126600 51800 10000 9985824 46871287 23491J15 37 90 - CK 206320 84400 16200 19544822 86086513 39544413 42 102 - SD 32554 13400 2600 2337585 14933780 4599444 46 111 - ED 73752 3700 900 1104850 4487551’ 5268398 6 121 IMP 75207596 26335566 6132976 7132339198 26t84tdi665=nodru,fren.os nekaterih proizvodenj v rogfa ,tiih° radi mne.®h pričakovanj, zlasti za-i zbo, manjše M1 "eu$odnih iv su * Prim; gospodarske rasti in na svetovnem ter razmer tna b stom PHmamimi viri energije po na-tkim^1 Poraht:slu "snoval skupino za avtomatiko, v kateri je tudi (]ru 1 '"ženirjev. Pri'delu uporabljamo IMP-jevo in luje,n, "Premo, ki je nato izpopolnjujemo in dogra-svi,j(J ’,k °de na potrebe različnih objektov. Imamo tudi Mu,,. aptnoza spuščanje naprav V obratovanje. Tako čepfav* iV'*11'1 r"ka IMP-ja, kar bomo tudi v prihodnje, Sla,, p, r,c-ka,cri mislijo, da smo konkurenca. Toda jaz n|t (j T’r|ean, ,|a imamo dovolj možnosti za sodelova-letii,, Pa mislim, da je to poceni oblika kvali- e, '""e' Predavatelji so nam dali dosti informacij in,Slu r vcč komercialnih kot tehničnih, a tu je ti j,. strokovnjakov, ki so jim liikšne inlorma- dc.Djv^^P1"1' sl,,,k,,vii|akov /eniškega sozda Izgradnja, in; j..,-' '‘'kanizacija Inženiring je bil na seminarju tudi z,do,;:;: c,kovi<:. ki je povedal, da je bil s predavanji gai„z "v"ljen in da sv. že dogovarjajo, da bi jeseni or-'•biavn" 7 1,11,1:11 llld’ v •Z.eniei, kjer hi podrobneje zanimivi |1 P,"K,;UM<:, ki so za tisto področje še posebej k^bclsk,- "Z *l:,kovič sc še posebej zanima za sisteme | _ 1 '-vizije, kar je njegovo delovno področje. V l|;,l>ina i ll 11 P"s,avi|i prvi kabelski sistem v naselju zilaj 'P,1' k|ct so kupili Idradovo opremo. Prav 2.S()(, 11" kabelski sistem v naselju Railakovie za laI ,c |„]1,I<,V'UI1* klcl usposabljajo IMP-jevo opremo. proston niso bili dovolj zatemnjeni in zato diapozitivov nismo dovolj dobro videli. (Opomba avtorja: Tako je bilo, ker je obisk v Sarajevu precej presegel pričakovanje, pa so morali seminar na hitro preseliti v večji prostor.«)' Njegov kolega inž. Sakir Jakupovič iz nadzorne službe tuzlanskega Zavoda za izgradnjo ga je skušal ustaviti, češ, »Ne kritiziraj no toliko, saj so bili tu vsi odgovorni IMP-jevi strokovnjaki, ki so nam dali kopico uporabnih podatkov.« Toda inž. Busulandžič se ni dal: »Moje je, da kritiziram, oni naj potem olepšajo. Mislim tudi, da bi bilo v prihodnje koristno razdeliti seminar po ožjih specializacijah, da bi lahko probleme bolj podrobno obravnavali. Na primer, imeli bi lahko seminar samo o klimatizaciji ali optgmi za posamezne industrijske veje. Na dvodnevnem shodu se pač ne da določene teme obravnavati dovolj poglobljeno. Mene osebno še posebej zanima vprašanje rekuperacije toplote, ki ga gotovo ni mogoče izčrpati v nekaj minutah.« Inž. Jakupovič mu je pritrdil z naslednjo obrazložitvijo: »Tuzla je velik industrijski center z ogromnimi kombinati, kot sta na primer Kemični kombinat Boris Kidrič v Lukovcu in Soda-so. Prepričan sem, da so v teh industrijah ogromne možnosti energetskih prihrankov, zato bi bilo zelo koristno, če bi IMP-jevi strokovnjaki obiskali te tovarne in bi na kraju samem s strokovnjaki v tovarni pogledali, kaj je mogoče narediti. Prav gotovo ljudje v tovarnah ne poznajo vseh možnosti, ki jih danes nudi tehnika za energetsko varčevanje, zato bi bilo takšno sodelovanje v obojestransko korist.« Tako. Nič nisem olepševal izjav. Le zakaj bi jih, saj so bile tudi kritične pripombe brez dvoma dobronamerne. In koncept tržnega nastopa je imeti poleg splošnih informativnih tudi specializirane, strokovno bolj. poglobljene seminarje, na katerih hi obdelovali posamezne vrste proizvodov in opreme. LOJZE JAVORNIK l>"nudl)ii ugodnejša. tiiir.l i,.,. lv‘u,;"idži<: iz Iužilin*kega sozda Tclmograd je 1 »»kaj kritičnih pripomb: »Na začetku je bilo ‘"I' 'ti težko slediti, ker ni biloozvočcnia, pa tudi S seminarju v Sarajevu samo prelomnica, ki je pospešila struktualne spremembe, da so sc razvite države v Evropi prilagodile novim trendom razvoja. Prodaja pameti, ki je osnovni moto razvitega sveta znižuje vlaganje v izgradnjo velikih industrijskih kompleksov ter istočasno občutno zmanjšu je porabo vseh vrst energije. Zmanjšanje energetske potrošnje, o in n- nniiPKja t£nn0k»kB revolucija in pocenitev nafte na svetovnem trgu, jih istočasno tudi ne silijo v vlaganja za izkoriščanje alternativnih virov energije (sonce itd.). Izhajajoč iz opredelitve »prodaja pameti« se je začela seliti ekološka in energetsko neugodna proizvodnja v smeri nerazvitega »juga« tako, da se poraba energije še dodatno zmanjšuje. To potrjuje tudi naraščanje naših dobav partnerjem v zahodni Evropi. Vidimo, da se je izboljšala struktura izvoznih izdelkov in da jih je čedalje več takšnih, ki sodijo v srednji razred tehnološke zahtevnosti. Tehnološki zaostanek, ki smo ga imeli za evropskimi firmami se je na splošno zmanjšal, razen na nekaterih področjih, kjer je še močno prisoten. To velja posebno za elektronsko opremo v sistemih regulacije, upravljanja in nadzora, kjer nas še posebno občutno prehitevajo na področju softvera. Da se IMP ne more intenzivneje vključiti v izvoz, so krive tipične interne jugoslovanske težave: nestalna kvaliteta repromaterialov, roki in cena. V kolikor hočemo narediti izvoz dohodkovno privlačen, je nemogoče izvažati z domačim materialom, ki je pri nekaterih surovinah tudi do petkrat dražji od cen na konvertibilnem trgu. Uvoz tega materiala pa nas ovira pri izpolnjevanju rokov, dobav, ki so danes v Evropi izredno kratki (devizne pravice, dinarska likvidnost, dovoljenja, itd.). Zato je edina realna pot izvažati kot subkontraktor z začasnim uvozom repromateriala, pri čemer pa dosegamo zelo slabe cene, ker je oprema specifična in so stroški konsignacije pri partnerju zelo visoki. Trenutno edina realna pot izvoza so dolgoročne kooperacijske pogodbe, ki nam omogočajo vsaj približno enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela. Cenovna neskladja med domačimi in uvoženimi surovinami se odražajo ne toliko v škodo IMP-ja, kot pa zaradi manjšega iztržka deviz za celotno jugoslovansko družbo. Izhod iz te situacije ni enostaven, saj tudi repro verige, glede na širino in relativno malo porabo nekaterih podsklopov, niso praktično izvedljiva rešitev tega problema. Z novim priznanim deležem — deviznih pravic, ki je že tako majhen, v naši proizvodni branži ni moč računati na občutno povečanje izvoza, ker je delež repromateriala v enoti cene proizvoda udeležen včasih tudi do 80-odstoten. V zadnjem času se je začelo zatikati tudi pri izvozu opreme na klirinško področje, ki je domačim proizvajalcem v preteklosti omogočal kompenzirati dohodkovno nezanimiv konvertibilni izvoz, saj drsenje tečaja dinarja daleč zaostaja za dejansko inflacijsko stopnjo v državi. Precenjen dinar in visoke cene surovin, kakor tudi končnih izdelkov na domačem trgu. dohodkovno siromašijo tudi izvoz na področju SEV. posebno, če se zavedamo, da moramo za klirinški izvoz zagotoviti tudi določen delež konvertibilnih deviz, ker ne moremo proizvajati brez uvoženih komponent iz zahodne Evrope, ki so nena- N;i sejmu I.csma 86 je naš Teh-nomont z razstavnim panojem predstavil iz svojega dopolnilnega programa drobno gozdarsko orodje. (Foto: Marija Prime) domestljivi v naših izdelkih (sestavne komponente elektronskih regulatorjev, specialni nerjaveči materiali itd.). IMP je imel že v preteklosti sklenjeno določeno število kooperacijskih pogodb in odkupljenih licenc. Danes lahko ugotovimo, da je tak način vključevanja v mednarodno delitev pokazal določene pozitivne rezultate, vendar si upamo trditi, da tozdi, kot nosilci teh pogodb, niso znali v popolnosti izkoristiti tehnoloških prednosti, ki jim jih take pogodbe omogočajo. Zato opažamo, da se izmenjava po teh pogodbah ne povečuje kot bi se lahko in da nekatere, posebno tiste najidealnejše, ki se nanašajo na delitev programov stagnirajo zaradi naše nesposobnosti, da partnerju nudimo moderen in kvaliteten proizvod. Pri ocenjevanju gospodarske vrednosti kooperacijskih in licenčnih pogodb je potrebno zasledovati dve smeri razvoja in posodabljanja proizvodnje in realne možnosti trženja proizvodov (prodajna mreža). Kot smo že predhodno omenili, lahko pri IMP-ju opazimo zelo neenakomeren razvoj posameznih ozdov in posameznih vej dejavnosti, ki je pogojen z zgodovino razvoja našega sozda. Danes lahko IMP-jeve ozde na grobo uvrstimo v tri skupine, od katerih ima vsaka svoje specifičnosti: — ozdi, ki lahko s svojo opremo samostojno nastopajo na tržišču in z dohodkovno zanimivim izvozom na osnovi lastnega znanja; — ozdi, ki lahko svojo opremo izmenjujejo s tujino na osnovi kooperacije zaradi pomanjkanja lastnega znanja in nepopolne tehnologije; — ozdi. ki nimajo niti primernega lastnega znanja in tehnologije in se šele v fazi prestrukturiranja iz obrtno-delavniškega na industrijski način proizvodnje. Prav pri teh opažamo tudi motnje v gospodarjenju. Pretežni del naših ozdov spada v drugo grupo proizvodnih organizacij. Med njimi so vsi tisti, ki so v preteklosti zanemarili lasten razvoj, bodisi da so se orientirale izključno na domače tržišče, ali pa premalo vlagali v tehnologijo. Med te organizacije moramo prišteti tudi tiste, ki tudi niso zadosti vlagale v izgradnjo lastne prodajne mreže. ‘Na tem mestu moramo povdariti. da IMP v 80 odstotkih izdeluje opremo, ki je specifična za investicijsko izgradnjo in je ni možno tržiti preko obstoječe trgovinske mreže niti doma niti v tujini. Če vsa dejstva strnemo, lahko ugotovimo, da trenutno težko načrtujemo samostojen nastop na zunanjih trgih in da so kooperacijske pogodbe s tujimi partnerji edina alter- nativa kratkoročne usmeritve. Pri tem mora biti naš cilj takšna vsebina kooperacijskih pogodb, ki med partnerji predvideva delitev proizvodnega programa ali zaključenih sklopov opreme, kar nam omogoča v bodočnosti po preteku pogodbe samostojen nastop. Določeno število ozdov pa nima niti primernega znanja, niti programa, niti organizirane industrijske proizvodnje in tehnologije in jih zato po zgornjih merilih ni možno vključiti v mednarodno delitev dela. Za te ozde ni rešitev kooperacijska pogodba, ker tujemu partnerju ne moremo nuditi ničesar, razen »lo-narbeita« na manj zahtevnih poslih, kar pa vsekakor ni smisel dolgoročne kooperacije. Zato so za določen del ozdov še vedno zanimive licenčne pogodbe, čeprav gledano s širšega družbenega interesa take povezave s tujimi partnerji odklanjamo. Prednosti licenčne pogodbe so na vsak način, da za določeno ceno pridobimo osnovno znanje o proizvodu in o proizvodnji, pa čeprav se zavedamo, da je lahko kupljena licenca do določene mere zastarela. Ob različnih pomanjkljivostih pa daje licenčna pogodba tudi določene prednosti: — minimalno tveganje ob plačevanju licenčnine v fiksnem odstotku s prodajo preko licenčnega partnerja, kar nam zagotavlja izvoz in partnerja sili, da si zagotovi licenčnino šele ob prodaji opreme; — odskočna deska za intenziven razvoj lastnega modificiranega izdelka na osnovi izkušenj z licenčnim proizvodom; — največja prednost pa je zmanjšanje potrebnega časa za razvoj in osvajanje proizvodnje. Kot primer naj navedemo lastne izkušnje pri razvoju proizvodnje plinskih števcev iz »nič« v tovarni, ki se je želela prestrukturirati. Osvajanje in razvoj sta trajala 7 let in v tem času je postal izdelek zastarel in ob spremembi razmer na tržišču tržno nezanimiv. V drugi tovarni pa smo z nakupom licence določen izdelek osvojili v nekaj mesecih in ga še pravočasno ponudili tržišču. Z ustvarjeno . akumulacijo smo intenzivirali razvoj in do danes samostojno razvili celo grupo spremljajočih proizvodov. Če hočemo v sozdu IMP izpeljati zastavljene cilje srednjeročnega plana, katerega osnova je trženje sistemov (prodaja funkcije), moramo zagotoviti, da se bodo vse proizvajalke opreme za področje naprav v objektih skladno razvijale (kvaliteta in tehnološka opremljenost, primernost proizvoda). EDVARD DEŽMAN JANEZ HARTMAN Novo iz Tehnomontovega proizvodnega programa Toplotni izmenjevalci za živilsko industrijo Tehnomont je lani v kooperaciji z zahodnonemško firmo Ahlborn začel izdelovati toplotne izmenjevalce, ki so sestavni del tehnoloških linij v živilski in procesni industriji ter kmetijstvu (mlekarne, govedorejske farme, sokarne, vinarne, oljarne, farmacija). V teh linijah opravljajo omenjeni aparati v mlekarnah funkcijo hlajenja in pasteriziranja (na primer v mlekarnah mleka, jogurta, smetane itd). Ogrodja za te aparate z nerjavečimi priključki so izdelana iz domačih materialov, edini uvoženi material so kanalske plošče s tesnili. Poleg Tehnomonta delajo take aparate še .1 edinstvo Zagreb po Ahlbornovi osnovi, naš Itak (ta dela predvsem grelce) ter Hmezad Žalec po osnovi Alfa Lavala. Posamezni investitorji pa tovrstne aparate uvažajo direktno iz zahodno evropskih držav. Tehnomont je leta 1984 razstavil toplotni izmenjevalec na vinskem sejmu v Ljubljani in lani na mariborskem sejmu Mleko 1985. Za letos imajo v načrtu, da jih bodo izdelali 55. Zdaj je v delu 26. aparat. Prodali pa so jih do sedaj 14 in sicer Dani Mirna (pa-ster soka) Etolu Celje (paster soka), Segestici Sisak (hladilnik kisa), Tehnoprocesu Novi Sad (hladilnik vina). Pivovarni Kar-lovac (hladilnik piva), Pivovarni Skopje (hladilnik, tehnološke vode). Vsi ti aparati že obratujejo. 4 aparate pa so v začetku junija odpeljali v Pančevo za Pivo- Tehnomont dobiva naročila za te izmenjevalce od Marketinga, s katerim tozd tesno sddeluje. M. P. OBJEKTI, KI JIH GRADIMO: DVIGALA ZA UNIŠ SARAJEVO Dvigalovi fantje, ki izvajajo montažna dela na objektu Uniš Sarajevo Stometrska ekspresna dvigala V Sarajevu, nedaleč od železniške postaje, se pneta pod nebo dve sloki, triindvajsetnadstropni stolpnici — novi poslovni center sozda Uniš. Prav te dni bodo v prvi od obeh stolpnic stekla superdvigala, ki so jih izdelali in montirali delavci našega Dvigala. Superdvigala pravim zato, ker so bogato opremljena, vozila pa bodo po 25 oseb s hitrostjo 3 metre na sekundo. Če povem, da zmorejo običajna potniška dvigala 0,8 metra na sekundo in če vemo, da je zelo malo dvigal s hitrostjo 1,6 metra na sekundo, potem ta sarajevska dvigala zares zaslužijo oznako super. Pomembno pa je tudi, da so projektirana in izdelana doma — razen nekaterih delov opreme, ki je domači proizvajalci ne nudijo. V Dvigalu so na kvadropleska, ki ju delajo na Unisu zelo ponosni. To so dvigala, kakršnih doslej ni naredil še noben jugoslovanski proizvajalec. Temu primemo so se tudi angažirali in premagali celo kopico težav, za kar žanjejo pohvale investitorja. Naša delovna organizacija Dvigalo ima v Sarajevu že nekaj lepih referenčnih objektov (Holiday Inn, skupščina in predsedstvo SR BiH) zdaj pa se jim pridružuje novi, ki je obenem tudi mnogo zahtevnejši od vseh dosedanjih. Novi Unisov poslovni kompleks bo imel v obeh stolpnicah in nižjih objektih 40.426 kvadratnih metrov uporabnih površin, v katerih bodo združili celo vrsto služb in organizacij (prodajo, inženiring, znanstveno-ra-ziskovalne in razvojne oddelke "ter vodstvo sozda), ki so zdaj raztepene na več kot tridesetih metrih po vsem Sarajevu. Tako bo v teh objektih delalo nad 4.000 ljudi. Poleg dveh kvadropleskov (v vsaki stolpnici je eden) je Dvigalo naredilo in montiralo še 3 manjša dvigala v spremljajočih objektih, montirali pa bodo tudi dve fasadni dvigali za čiš- čenje steklenih in aluminijastih površin obeh stolpnic. Dvigalo je to delo pridobilo na ostrem mednarodnem natečaju, ki ga je investitor izvedel leta 1984. Kot nam je povedal namestnik direktorja izgradnje Dragan Kovač, Dvigalo ni bilo najcenejši ponudnik, vendar so prevladale reference, ki so bile investitorju jamstvo, da bo zahtevno delo tudi uspešno opravljeno. Vsekakor je pomembno tudi delo našega sarajevskega predstavništva na čelu z Zakirom Mulaosmanovičem, ki mu gre zasluga, da je pogodbe za vsa zahtevnejša poslovna dvigala, ki so se zadnja leta gradila v Sarajevu, dobil IMP. 'Nobenega dvoma ni, da ima Dvigalo v Sarajevu velik renome kot izvajalec zahtevnih dvigal in v delovni organizaciji so se zavedali, da morajo ta ugled tudi ohraniti. Zato so res napeli vse sile, da bi delo teklo gladko kljub težavam, ki jih ni bilo malo. Uniš je začel graditi svoj poslovni kompleks v težavnih časih. Projekt je bil narejen leta 1977 in obe Stolpnici so ravno zgradili do strehe, ko se je Zgoraj: Drago Šurlan v strojnici dvigal na Unisovem objektu. Spodaj levo: Pogled v vozno okno. Spodaj desno: Komandna omara z releji in kontaktorji — projektirana in izdelana v Dvigalu, prav tako kot mikroprocesor, ki vodi delovanje vseh naprav. začelo v naši državi omejevanje investicij. Uniš je delo začasno prekinil. Objekte so zaprli, da se na njih ne bi delala škoda, nato so gradbinci pospravili svoje žerjave in drago opremo in se za nekaj časa umaknili z gradbišča. la. Seveda so v Dvigalu sprojek01!, in izdelali tudi vse drage elefl6^ | opreme v strojnici in voznem | Tu kakšnih posebnosti ni,' t**, | morda to, da je strojnica zelo f Toda prostor so določili arhitekt ® izvajalec se je pač moral prilag^1 I v... . .v v, uje (vodovod, notranjo in ------ tra an^° hidrantno mrežo, no- (ar"P razvod vode, opremo sani-l '1; plinske instalacije itd.) do-- 'Jj punske instalacije itd.) do--p. ; in montiral kotlovnice z tra|Ci° 2 x 2,9 megavata, cen-|(0 n° in kalorifersko ogrevanje, (j0rnPresorsko postajo z razvo-hlatl'1 komprimiranega zraka, ie i' d// Ql n° postajo z razvodom hla-inv.pTG/v v°de. Klima montaža je edla ventilacijo in klimatiza-, JJ° objekta in dobavila tudi ah om °Premo. ; org< v kli °hjektu je inštaliranih 19 'rni t m . nia naprav, aneksu pa 6. Elek-redv$5 p^nštalacijska dela pa je kot ■ Na,C ter ec del izvedel Elektromon-° SCV^egov kooperant pa je bila i_jeva Elektroobnova. Vsa Kot je povedal Tine Brojan iz našega Inženiringa, ki vodi dela na tem gradbišču, tehničnega odstopanja med projektno dokumentacijo, projekti gradbenih del in projekte za izvajanje skoraj ni bilo. Problemi so nastali v glavnem zato, ker so si IMP, SGT in Uniš različno razlagali zahtevo »funkcionalini ključ«. »Mi si razlagamo funkcionalni ključ tako,« je dejal Brojan, »da ga določi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja -— projekt za izvedbo inštalacij. Prvič v devetih letih, kolikor delam na domačih objektih, se je dogodilo, da smo začeli delati pred gradbenimi izvajalci. Naši monterji so sicer z jadikovanjem vendar pa prizadevno v skoraj do kolen globokem blatu prenašali montažne odre, da so lahko izvajali zahtevne instalacije v hali. Vsi IMP-jevi izvajalci del so veliko pripomogli, da je delo dobro potekalo in da ni bilo potrebno čakati na napredovanje gradbenih del. Največ je pripomogel k uspešnemu reševanju problemov in k korektnemu sodelovanju Dragiša Maksič iz Oveja, veliko zaslug za to pa imajo tudi naši vodilni monterji Marjan Zupan iz Klima montaže, iz Oveja pa Valentin Gostič, Jože Hočevar, in Ludvik Maček. Novi objekt, v katerega se bo Uniš iz nenamenskih in za proizvodnjo transportnih sistemov neprimernih prostorov preselil še to poletje, se deli v glavnem na dva dela: aneks, ki meri približno 5.500 kvadratnih metrov in halo s pomožnimi prostori v hali, ki merijo 14.000 kvadratnih metrov. K temu kompleksu spadajo še vratarnica, zaklonišče, ki se deli na dva dela (prvi del za 200, drugi del za 100 oseb) in skladišče vnetljivih tekočin. V novem Unisovem objektu bo tehnologija takšna kot doslej, sčasoma pa bo izpopolnjena z avtomatsko in numerično krmiljenimi stroji. Proizvodni program pa ta firma sedaj izpopolnjuje z elektroniko in z računalniško vodenim transportom. Predračunska vrednost tega objekta je bila 2 milijardi in 248 milijonov dinarjev z upoštevanimi podražitvami. To vsoto pa je Uniš zagotovil takole: okoli 62 odstotkov so njegova lastna sredstva, 23 odstotkov kredita izvajalca SCT in 15 odstotkov kredita Ljubljanske banke. Kot so povedali v Unisu, je IMP glede na težavne pogoje dela, ker nekatera gradbena dela niso bila pravočasno opravljena, dobro delal na tem objektu. MARIJA PRIMC Zgoraj: Kotlarni ca z močjo dvakrat 2,9 megavata. Spodaj: Montažna dela v strojnici kotlovnice. KUMINA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA GRADI NOVO HALO i sred< iMfj ■ So< ;iiP Boljši proizvodni pogoji in povezava tehničnih služb epa. K PfoiZv,.H !^ lma gradi podaljšek proizvodne hale, ki je namenjena za ! in ^Ustrikit*1 ° Povsem težkih in gabaritno velikih izdelkov v tozdu In-Ije sp|, jev, ti]troV>-t kabin, s pločevino razmejenih, pri tleh in zgoraj zračno: Tudi to ljudi nekako zbližuje, ko si med istrebljevalnim opravkov1 lahko ogledujejo čevlje soseda in obenem slišijo glasno dihanje pri napenjanju za pospeške odvečnega. In če je nočevalcev na takem hodniku 30, 40, tudi 50, je težko, da bi vsak zdihoval zase. Sicer pa, kdor živi le hotelskih obrokov hrane, nekaj dni na trše v WC nima kaj početi. Na mestnih poteh ne izgledajo osušeni, so kar okrogli: pravijo da moški od piva, ženski svet pa od sladic, torej bolj zabuhle kot čvrsto reje( ne. Ampak za moške oči jih je pa prikupnih toliko, da lahko postat’eS zmešan, ali pa skesan nad svojimi leti. No pa se tolažimo, vre ob svoje”1 času, nekomu mineva, drugemu prihaja. Ker v našem mestu ne zmoremo in ne bomo imeli metroja (tam fr imajo 30km) se naše življenje odvija na površju v noč. Sprehod v mrak0 ob brlečih lučeh, je čar zase, ki si ga Pražani ne privoščijo: Noč je za pocl’ tek, s tem pa za dobro delo podnevi. Nekaj naših pa so noč: tako zdelaj’ da so si vzeli dopust, ali pa po vrnitvi hodili zelo dotolčeni p , svojih delovnih mestih. Tudi to je del izleta v daljno deželo, dokler se e e odločil’10 spet drugam, pa čeprav sorodniki nadomestijo omahljivce iz kolektiv»■ Važno je, da so delali za sindikalno potrebo, koristili je pa ne. Se pa tak0 širi solidarnost. ,, FRAN VOD*‘k I ga nis" 'Zato ^ :nter U' alurgijc‘ i izob(a' amovi® :e za za' ce in ■enije n* ki sPK i , pa :i opfa<’ apolnic tekal0’ jezik0' ter 0,5 ; nima) truga• —ari lovni of č po- \udo- te bo iti, ki :ado- videti zlični naše pa so i ure, ta, je dru- i v te- ase leta- išina •a, ilini ; po-fog? vrsta zab- kake :aj bi •nije, is pa ičato o, da e ve, zgo' jče-dala h po > ob-ku«, levi' •nute ide- i po- rtala zbH-aj "a don, >čno, jetije lelal dran e kol roka h.‘o nicO, tekaj kom ape- M 'e od i. o da reje; ane? ojepk n ga raka. toči- •lale, t delim0 tive- tako A'llč Nagradni natečaj Pričakujemo vaše fotografije 2 dopusta! redvse1* 30. Z°,č zkušefll' ;ne str0, trgani® i livarje; ipoffl0" Zato t> mizici0 :orih *' to vkljC' Krožk‘ pouk0 tjne r^ iti K1* priM( IMP-jevci, letos ne pozabite vzeti na dopust fotoapa-ra,a! Zakaj? Zaradi natečaja Za dopustniško fotografijo, ki ?a je razpisal Odbor za obveščanje! Pri temi ni nobenih omeji-*ev- Vsi motivi, ki bodo med dopustom pritegnili vašo polnost, so zaželjeni. Fotografije so lahko črnobele ali barvne, v običajnem formatu ^x12 oziroma 13 centimetrov jiahko seveda tudi večje. Na bfbtno stran vsake poslane fotografije napišite svoje ime, Priimek in naslov, da vam jih bomo lahko vrnili. v In nagrade? V uredništvu Ze čakajo trije filmi za barvne fotografije agfacolorXR 200, kl so namenjeni avtorjem treh Najboljših fotografij. Na koncu pa najpomembnejše: svoje fotografije poš-•jtte v uredništvo IMP Gladka (Ljubljana, Likozarjeva bf najkasneje do 25. avgusta, jako da bomo lahko že v sep-cnibrski številki našega gla- a objavili fotoreportažo o ein> kako smo IMP-jevci dopustovali! fUeaUtim in tma% linrlii Utor Cimbal FIRST PLAČE fat Ih SJHGLE OPERATOR - 1.8 MHz {h&OH h ' EUKOPE • A Sotal icoto of tt,060 umi com/uM on Ih of Ih numU of Uatum* too\hd and oaU t*#n ccnbuhd. Jn «iU of tU aetummtmi, um trnioif affe out bu/naUui on tU Jay. , tj/ouv' Oo^-ZJt tLhd. / 9. junija je od revije THE RADIO AMATEUR’S jurnal iz North Broadvvaja ZDA prispela vesela vest, da je naš delavec Ivan Batagelj (sicer vodja Finančno računovodske službe na IMP MONTAŽA Koper) proglašen za evropskega prvaka radioamaterjev za leto 1985. Tekmovanje je bilo izvedeno v 48 urah dne 30. in 31. marca 1985, toda preverjanje in uradno dokazovanje rezultatov z dnevniki zvez pri omenjeni reviji v ZDA zahteva veliko časa. Ivan Batagelj je v 48 urah vzpostavil največ zvez in dosegel 70,060 točk, kar je največ v Evropi in hkrati šesti rezultat na svetu. Ob tej priložnosti je prav poudariti pomembnost tega amaterskega dela, ki teija veliko samoodpovedovanja pri prostem času, trdne volje in sredstev ter poznavanje najnovejše tehnične opreme za zveze. V mnogih primerih so radioamaterji odigrali ključno vlogo pri informiranju o naravnih katastrofah, o Černobilski nesreči, o posredovanju zdravil, informacij o dosežkih alpinističnih odprav. Na sliki: Priznanje, ki ga je prejel Ivan Batagelj. ZORKO CERKVENIK Kakšna nesreča! Pogovor z Ivanom Batageljem o njegovih radioamaterskih uspehih Najljubše so mu težavne zveze Ekskurzija mladih Črpalkarjev Biti najboljši Evropejec na nekem svetovnem tekmovanju zares ni mačji kašelj. Ko smo iz Kopra dobili obvestilo o podvigu Ivana Batagelja na svetovnem tekmovanju radioamaterjev, smo ga seveda poprosili za pogovor. Imel sem občutek, da mu je kar malce nerodno in ne želi delati zaradi svojega uspeha posebnega pompa, toda ko sem začel vrtati vanj z vprašanji o radioamaterstvu, se Yu 3 MM (pod to oznako oddaja Ivan Batagelj) ni mogel dolgo zadržati, pa je povedal marsikaj zanimivega. Najprej je povedal, da se je z radioamaterstvom začel ukvarjati že v 4. razredu osnovne šole, ko je sestavil svoj prvi detektor. »Nekoč mi je prijatelj dal poslušati detektorski sprejemnik. To je bila velika škatla, v njej pa samo dioda in kondenzator, pa se je vendar nekaj slišalo. Tako sem sklenil še sam narediti detektorski sprejemnik. Naredil sem ga in se nato še naprej ukvarjal s konstruk-torstvom — naredil sem še tranzistorski sprejemnik in začel delati tudi sprejemnik na elektronke.« Kasneje se je Ivan Batagelj povsem preusmeril na operaterstvo. »To je posledica dejstva, da po osnovni šoli nisem nadaljeval šolanja v elek-trostroki, pač pa v čisto drugi smeri. Medtem pa se je tehnika razvijala zelo hitro in nimam časa, da bi se v ta ?°kgina nogometna tekma razvoj poglabljal. Tako delam s tovarniško narejenim primopredaj ni -kom, moje konstrukterstvo pa je omejeno na razne dodatne naprave in izboljšave: npr. filtre za boljši sprejem, elektronske tasterje in testiranje anten. Te naprave delam sam ali s pomočjo drugih članov radiokluba.« Za operatorstvo se je Ivan Batagelj navdušil, ko se je včlanil v koprski radioamaterski klub Jadran. Tja pa se je včlanil zaradi tabornikov. Malce čudno se sliši, pa je pojasnil: »Pri tabornikih mi je delalo težave signalizatorstvo, pa sem si rekel: »Grem na radioamaterski tečaj, se bom vsaj naučil morsejeve abecede.« »Šel je torej v tečaj, se naučil morse-jevih znakov, začel vzpostavljati zveze — in najbrž ne bo primopre-dajnika nikoli več dal iz rok. »Prvo zvezo sem vzpostavil 8. februarja 1967 z veliko težavo — sebe Električarji kot zvezde prehodni. C* Vson"1 lgri5ČU Krim' P°kaz |Cnem vremenu smo se zbrali na velikem travnatem igrišču in v pičli uri Videli kletalcem naše mojstrsko znanje, tako da so domov odšli zadovoljni, v pre-£° kopico golo* nekaj idealno zapravljenih priložnosti, dve do tri udarce Ves x° ln ze*° dobro obrambo vratarjev. Sicer igra ni bila preveč zanimiva. Uspeio aVC ke *8ra*° Pre(l enim golom tako, da je ekipi strojnikov komajda Vse d 6kakkrat Prenesti žogo na nasprotnikovo polovico, porj tisk g°dke )e pridno snemala kamera naše novinarke. Tako smo ob pod-tev nreh ’ smdikata in vseh privržencev žogobrca svečano obeležili tudi podeli-ieta in n^dne£a P°kala v roke zmagovalcev. Tam bo počakal do naslednjega strojnp °8oce v juniju 1987 spremenil lastnika, za kar pa po prikazani igri I^Java^ v.ef*ko verjetnosti. gočiti Prihodnje bi kazalo nekaterim igralcem strojniške ekipe orao- Uenr 07i a-' “m višinskih priprav in pripeljati trenerja, saj so v taktično tehnič-Šebew\Za°Stali .za Pričakovanji!« (MIKI) . Pravico v os°dniku. Bi! je pravo nasprotje naših ligaških črnih mož, ki delijo Cnaistm sPortn* predstavi brez grobih prekrškov ni dosodil nobene sumljive e rovke 'n tudi ne podelil barvastih kartonov. Plut Daniel, Projektivni biro in mentorja.« (Njegov mentor je bil Milun Lazarevič YU3TY), ki je od leta 1960 vzgojil skoraj vse koprske radiomaterje. Se danes se spomni, da se mu je takrat pred skoraj dvajsetimi leti oglasil Radioklub YU2 ADE Zagreb. »Saj si skoraj vsak radioamater zapomni svojo prvo zvezo in kdaj mu je uspela,« pojasnjuje Potem sva govorila o Radioklubu Jadran. Povedal je, da ima ta Klub lepo tradicijo, saj so lani proslavili tridesetletnico dela. Ko se je Ivan včlanil, je imel Klub 50, morda 60 članov, danes jih ima 78. Pa so poznali že tudi boljše čase, ko so imeli čez sto članov. Ivan Batagelj meni, da mladi danes niso več tako navdušeni za radioamaterstvo, ker imajo pri roki več drugih zanimivih, a lažjih tehničnih konjičkov. »Mulci danes vzamejo računalnik in igrico, enostavno vključijo aparat in se začno igrati. Radioamater pa mora hoditi na tečaj dva do tri mesece, po deset ur dnevno, da lahko z mentorjevo pomočjo začne delati. Konkurenca klasičnim radioamaterjem pa so vse bolj razširjene CB postaje, za katere še ni potrebno uradno predznanje. (Radioamater mora položiti izpit in dobiti dovoljenje Republiškega sekretariata za gospodarstvo, da lahko začne delati s svojo postajo). Delo s CB postajo je lažje, a človeku le da zadovoljstvo pri vzpostavljanju zveze. Mi pa vabimo »cebejaše« v radioamaterske klube, kjer se lahko spoprimejo z zahtevnejšimi problemi,« je pripovedoval Ivan Batagelj. In še je omenil, da je družbena podpora radioamaterskim klubom zadnja leta vse bolj pičla. »Nelogično je tudi to, da si nekdo, ki na primer igra v zabavnem ansamblu, b,ez problemov uvozi glasbeni inštrument, radioamaterji pa opreme za svoje delovanje ne smemo uvažati, čeprav pravimo, kako pomembna je naša dejavnost.« Seveda sem ga tudi vprašal, katere najbolj zanimive zveze je doslej vzpostavil. »Bilo jih je ogromno,« je odgovoril in kar ni vedel, s katero bi začel, »Morda je nenavadna zveza, ki sem jo imel s kraljem Huseinom. No, pa ta sicer drugače ni bila pomembna • Osebno se mi. zdi mnogo pomembnejša zveza z našo himalajsko odpravo, ki je opravila vzpon na Mt. Everest. Takrat smo člani našega Kluba ves čas odprave dežurali, ker smo dobili boljšo zvezo kot Radioklub Kričač v Ljubljani.« No, to je primer, kako se lahko radioamaterji vključijo v razne akcije. In tekmovanja? Ivan Batagelj je prvič tekmoval leta 1974 in odtlej na njih sodeluje v različnih kategorijah z občasnimi prekinitvami. V' kategoriji en operater — en- frekvenčni obseg je bil leta 1984. 3. Evropejec in 4. na svetu, lani pa najboljši Evro- pejec in 6. na svetu. Toda ob teh rezultatih nekako v zadregi, kot da hoče (kdo ve zakaj) zmanjšati njihov pomen, pojasnjuje: »Pri rezultatih na tekmovanjih ni dovolj le dobro delo operaterja, rezultat je namreč odvisen tudi od izbranega obsega ter atmosferskih in drugih pogojev.« Povedal pa je tudi naslednje: »Večinoma delam na nižjih frekvencah, kjer je vzpostavljanje zvez na večjih razdaljah težje, na visokih frekeven-cah pač ni nobena težava dobiti Ameriko.« In zato vi delate na nižjih frekvencah? »Točno. Sploh imajo vsi zagrizeni radioamaterji najrajši tiste zveze, ki jih je težko vzpostaviti. Pri nižjih frekvenčnih območjih moraš že zelo paziti na pogoje — na primer na sončni vzhod pri sprejemniku in pri tebi. Za omenjeno tekmovanje na primer sem si izbral frekvenco 1,8 megaherca, kjer je možnost zveze na radalji nad 15.000 kilometrov le v časovnem razdobju do 15 minut, ko sta sončni vzhod in zahod korespon-denta.« To pa je še razlog več, da našemu Ivanu Batageljku za njegov radioamaterski uspeh prisrčno čestitamo. LOJZE JAVORNIK Obiskali so Tam Mladinci Črpalk smo že drugo. leto organizirali strokovno ekskurzijo v drugo DO. Letos smo obiskali tovarno TAM v Maribo- Proizvodnja vozil je zelo zanimala vse udeležence. Ogledali smo si celoten potek proizvodnje tovornih vozil in vozil za posebne namene, od izdelave ohišij, karoserij, motorjev, podvozij do lakiranja in montaže. Za razmere, ki so jih navajeni v našem tozdu, je tovarna prav ogromna. Zelo veliko je specializiranih strojev. Skozi proizvodnjo so nas vodili člani gasilske službe in nam podrobno razložili posamezne proizvodne posebnosti. Na povratku smo si ogledali še spomladanski sejem obrti v Celju. Vsi udeleženci so bili z izletom zadovoljni, zato bomo tudi v prihodnjem letu organizirali strokovno ekskurzijo, ki naj postane tradicija, saj, širi znanje in razgledanost na strokovnem področju. DUŠAN MALI Pogovor z Rudijem VVandom o njegovih različnih konjičkih Podobe naših cvetlic Rudi Wand je rednim bralcem Glasnika gotovo znan, saj občasno objavlja fotovesti. Še bolje ga poznajo planinci — kot člana Upravnega odbora PD IMP in planinca, ki s fotoaparatom in Idnokamero zvesto beleži naše izlete in pohode v hribe. »V Ten — energetiko sem prišel pred dvanajstimi leti, ko sem se javil na razpis za skladiščnega delavca. Potem mi je tozd plačal tečaje, da sem se usposobil za samostojnega skladiščnika,« pravi Rudi. Vaše delovno mesto je v kleti, daleč od sončne luči. Ali je to tudi vplivalo na vašo ljubezen do planin? »Verjetno tudi to. Tako vsaj v hribih vidim sonce, če ga že na delovnem mestu ne morem!« Ali hodite v gore samo z IMP-jevim društvom? »Hodim z IMP-jevim društvom, pa z Matico, pa še z Odsekom za varstvo narave pri Gorski straži Slovenije.« Od kdaj ste član Planinskega društva IMP? »Tako rekoč od začetka. Društvo je bilo ustanovl jeno konec leta 1977, jaz pa sem se včlanil v začetku 1978.« Pravite, da gorska straža organizira izlete. Kakšen je njihov namen? »Spoznavanje narave — predvsem cvetja, živali in naravnih znamenitosti. Tako smo si na primer ogledali Rakov Škocjan pa Divje jezero pri Idriji in še vrsto drugih zanimivosti. Ti izleti so privlačni, ker je vedno poskrbljeno za strokovno vodstvo.« Kako pa se včlaniš v Gorsko stražo? »Če hočeš dobiti izkaznico in značko gorskega stražarja, moraš narediti izpit. Prej greš na tečaj. V Ljubljani te tečaje organizira Matica vsako pomlad.« Pa se lahko udeležujejo izletov tudi nečlani? »Seveda, to je celo zaželjeno. Imamo kar precej ljudi, ki se najprej udeležijo izletov, kasneje pa, če jih dejavnost Gorske straže zanima, gredo na tečaj.« ln kje lahko zainteresirani dobijo dodatne informacije o dejavnosti Gorske straže? »Gorski stražarji se sestajamo vsak torek ob 19. uri na Trdinovi cesti nasproti hotela Kompas. To je stavba poleg postaje milice.« Preidiva zdaj k drugi vaši ljubezni, to je k fotografiji! Kdaj ste začeli fotografirati? »Fotografija me je zanimala že od malih nog, bolj resno pa sem se začel ukvarjati z njo pred približno dvanajstimi leti, ko sem kupil majhen povečevalnik, da bi videl, kako gre delo v temnici. Poskusil sem razvijti filme in delati povečave. In zanimivo, zdi se mi, da sem v začetku delal boljše fotografije kot zdaj.« Zakaj? »Verjetno sem začel delati preveč rutinsko.« Kakšne motive fotografirate? »Največ planinske, pa seveda, če smo v kakšni družbi in kdo želi foto- grafijo, za spomin. Zadnji dve leti slikam izključno diapozitive. Z diapozitivi fotografiram predvsem cvet je. To počnem sistematično, saj delam zbirko cvetlic po družinah oziroma njihovih značilnostih, pripravljam pa tudi zbirko vseh naših zaščitenih cvetlic. To je precej naporno delo in tudi drago. Pred kratkim pa sem se včlanil tudi v Društvo zeliščar jev in zdaj delam tudi zbirko zdravilnih rastlin.« Kaj vam pomeni fotografiranje? »Daje mi neko notranje zadovoljstvo, neke vrste sprostitev. Če ti posnetek uspe, še zlasti kadar je bilo do njega težko priti, čuti človek veliko zadovoljstvo, saj ti uspe s fotografijo nekaj povedati.« In na koncu je Rudi Wand še dodal: »Sem tudi član društva amaterskih filmskih snemalcev Minifilm. Samostojnega filma še nisem posnel, sem pa že večkrat pomagal drugim avtorjem pri snemanju. Pri tem Društvu sem tudi gospodar in član nadzornega odbora.« To je bil le kratek pogovor in z Rudijem nisva izčrpala vseh tem. Še in še bi lahko govorila o hribih, fotografiranju, filmanju in gotovo še o marsičem, saj je Rudi Wand, kot ste lahko prebrali, vsestransko angažiran. L. J. ZAHVALA Ob boleči izgubi svojega sina se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izražena sožalja, kolektivu DO Elektromonter za venec in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. JOŽE BIDOVEC mamo tekoče vode razen vod' Trdo je življenje na teh dorni S POTI PO HRIBIH Od 8. do 10. avgusta na Triglav Tradicionalni pohod PD IMP na Triglav bo od 8. do 10. avgusta. Prijavite se lahko pri poverjenikih Planinskega društva do 25. julija, kjer tudi vplačate samoudeležbo: 3.000 dinarjev za odrasle in 1.500 dinarjev za otroke do 15. leta starosti. Kdor ne bo do navedenega roka vplačal prispevka, ne bo mogel na Triglav! Odhod skupine bo v petek, 8. avgusta ob 7. uri izpred upravne stavbe IMP v Ljubljani, na Titovi 37. 23. in 24. avgusta na Jalovec 23. in 24. avgusta organizira i PD IMP dvodnevni pohod na Ja-; vec7 Zbor je v soboto, 23. avgu-J sta ob 6. uri pod uro na Ijubljan-] -:ki Železniški postaji. Ob 6.30 se j bomo z avtobusom odpeljali na j Vršič, odkoder bomo pot nada-| 1 ..vali pod Mojstrovko na Jalo-| '-'te. Vračali se bomo preko Špič-j ke. kjer bomo prespali. Skupino | bo vodil Rihard Hribar. In še opozorilo: To je visoko-: gorska tura, ki terja od vseh udeležencev primemo pripravljenost — zlasti dobre planinske čevlje, toplo obleko in dovolj kondicije. Veselo pri planšarjih IMP-jevi planinci smo se tudi letos udeležili tabora ljubljanskih planinskih društev, ki ga je tokrat organiziralo Planinsko društvo Domžale pred svojim domom na Veliki planini. Sam predsednik Društva Lojze Kosi je tokrat prevzel vodstvo skupine, ki naj bi se podala na to prireditev iz Stahovice čez Pasje pečine. Toda zjutraj je na avtobusni postaji zaman čakal naše planince in jo je na Veliko planino primahal sam. »Prvič naj bi vodil skupino, pa še takrat je nimam,« je komentiral na vrhu. No, pa ni bil jezen, saj na Veliki planini ni manjkalo naših planincev. Prišel je Oto s praporom in ženo, pa Rihard Hribar je pripeljal večjo skupino, ki se je že prejšnji dan povzpela na Kamniški vrh in nato prenočila v naših kočicah na Veliki planini. Planinsko društvo IMP je torej imelo na tabom ljubljanskih planincev 15. junija dovolj številčno zastopstvo. Tistim, ki se niso prestrašili jutranjega dežja, gotovo ni bilo žal, saj se je dopoldne naredil prijeten, sončen dan. Domžalci so prireditev, ki označuje vsakoletni začetek letne planinske sezone, zares lepo pripravili. »Gotovo ste Ob vseh kongresnih govorov že malce naveličani,« je rekel duhoviti napovedovalec, »toda ob taki priliki brez govorov ne gre. Smo pa govornikom naročili, naj bodo kratki.« Tega naročila so se tudi držali. Predstavnik domžalskega Društva je zgoščeno opisal razvoj planinstva na Veliki planini in rast PD Domžale, domžalski župan je primaknil nekaj besed o gospodarskem razvoju občine in njenem odnosu do turizma in planinstva, kjer je še posebej podčrtal zasluge planincev za varovanje narave, pozdravil pa nas je tudi predstavnik Planinske zveze Slovenije. Organizatorji so se opravičevali, ker krav še ni na planini, so pa zato bili na prireditvi pastirji, ki so pripravili svoj program. Posebno nas je navdušila pastirica Kati, ki je s šegavo besedo v prozi in verzih opisala življenje na planini, potem pa skupaj s sestro že zapela. Nekaj lepih pesmi je zapel tudi oktet bratov Pirnat, potem pa so imeli še ansambel za ples. To je bilo skratka dobro pripravljeno in zares prijetno srečanje. Zdaj pa še nekaj besed o sobotnem vzponu na Kamniški vrh. Vodil ga je Rihard Hribar, udeležilo pa se ga je sedem planincev. Verjetno bi nas bilo več, če nam zjutraj, ko smo se odpravljali, ne bi jemal volje dež. No, potem se je zvedrilo in smo prišli na kamniški vrh brez problemov, medtem ko so nas med spustom preganjale plohe. Ugotovili pa smo, da je bolje, če te dež pere na poti navzdol, potem namreč še lažje hodiš, da bi čim prej prišel pod streho. Na Veliko planino smo se po-poldne zapeljali kar z žičnico. Tam se nam je pridružilo še nekaj članov — predvsem mlajših: Maja, Domen in Jurček. Tu je bil tudi Jure Novak, ki je zvečer skuhal makaronovo meso, naslednje jutro pa je Alenka pripravila obaro. Skratka, na Veliki planini nam je bilo prav lepo, čeprav je zvečer pihal tak veter, da Domžalci niso mogli zakuriti kresa, ki so ga bili napovedali za predvečer tabora. Mi pa se zaradi vetra nismo sekirali, vrgli smo partijo taroka, kjer se je najbolje izkazal naš vodnik Rihard. L. J. Praporščaki planinskih društev na slovesnosti na Veliki planini. Tako so na Veliko planino prišli planšarji. Tako smo potovali: Levo vzpon na Mitikas (z varovalno vrvjo, ki so jo napeli naši vodniki) v sredini postavljanje baznega tabora v Stolosu in čisto desno dokaz, da si je vodja poli Jure včasih lahko privoščil kak trenutek počitka. Naša odisejada do Olimpa in nazaj IMP-jevi planinci smo zavzeli Olimp in si ogledali nekaj grških znamenitosti. Naša odisejada se je končala srečno in uspešno. Odisejada pravim, ker smo imeli na poti kar precej težav. Toda svoj glavni cilj — vzpon na Mitikas — naj-višp vrh Olimpskega pogorja — smo dosegli. Na pot smo se odpravili v petek, 27. junija in se čez noč z vlakom pripeljali v Skopje. Tam sta nas čakala avtobusa in naši predstavniki, ki so pomagati nabaviti hrano. Čim smo se oskrbeti z vsem potrebnim, smo se odpeljati proti Grčiji, naravnost v kamp Stolos, kjer smo postaviti šotore. To je bilo naše bazno taborišče za vzpon na Olimp. Na goro smo se povzpeti v dveh skupinah. Prva je šla na pot v nedeljo, 29. junija popoldne. Avtobus nas je po serpentinasti gorski cesti popeljal do koče, ki je 1100 metrov visoko. Tam se je začela naša hoja. Pot do planinske koče pod Olimpom je zelo lepo urejena, pravi sprehod, le da je treba premagati tisočmetrov višinske razlike. Tako smo bili prav veseli, ko smo na vrhu zagledali lep planinski dom. Utaborili smo se v eni od sob, zakurili v kaminu in se počutili prav prijetno. Dom je bil poln turistov z vseh koncev sveta — saj je Olimpsko pogorje tudi ena od točk na Evropski pešpoti. Je pa dovolj velik, da smo se vanj brez težav stisnili vsi. Celo televizijo imajo tam gori, tako da smo bili tudi na tekočem S potekom nogometnega finala v Mehiki Oskrbnik doma terja pravo planinsko disciplino. Mi seveda nismo imeli nič proti, saj nas je naslednji dan čakal ključni del naše poti. Lepo smo šli spat, da smo zarana vstali čili in pripravljeni za vzpon. Še skodelica čaja in mahnili smo jo proti vrhu. Najprej se pot strmo vzpenja po severnem delu masiva, nato gre čez prelaz in naprej po grebenu na vrh 2.866 metrov visoke Skale. Onkraj grebena se je v nas zagnal mrzel veter, začelo je tudi deževati. Naša skupina se je med potjo precej raztegnila in ko smo na vrhu Skale čakati, da se zberemo, nas je kar precej zeblo. Od Skale naprej je najtežji vzpon. Mitikas je zgrajen iz skalnatih plasti, ki tvorijo nekakšne stopnice. Za hojo je to prav primemo, le da je strmina precejšnja in si človek kar želi kakšnega klina ali žične vrvi za oporo. A nič takega ne najdeš, samo markacije. So pa zato naši vodniki napeli vrvi na dveh najbolj kritičnih mestih, tako da nismo imeli ne pri vzponu in ne pri spustu nobenih težav. Škoda ie, da so megle zagrnile vrh Mitikasa in smo ostali prikrajšani za razglede. Krst pa smo opravili, kot se spodobi. Nato smo se kar hitro spustili nazaj k planinskemu domu in že med potjo nas je spet pozdravilo sonce. Pri planinskem domu smo si malce odpočili in okrepčali, pa naprej do izhodiščne točke, kjer smo čakali na avtobus. Ne prav dolgo, kajti že je prišla nasled- nja skupina. Vreme tam gori na Olimpu je prav muhasto, kajti spet je začelo deževati. Tako je druga skupina prišla do koče pod Olimpom precej premočena. So pa zato imeli naslednji dan nekoliko več sreče in tisti, najzgodnejši, so se lahko dobro razgledali po okolici, preden je vrh spet zavila megla. Zvečer smo seveda proslavili uspešen pohod, saj se je na vrh 2.917 metrov visokega Mitikasa vzpelo kar 60 naših planincev. V sredo, 2. julija smo zarana pospravili šotore in se ob 7. uri odpeljali naprej do Larisse. ki je glavno mesto Tesali je. V dveh urah smo si ogledali to mesto in tudi kaj nakupili, nato pa naprej v Delfe. Tja smo prišli popoldne in si na hitro ogledali muzej ter ostanke stavb v tem znamenitem prenočišču, ki je nekaj stoletij veljalo za središče sveta. Šotore smo postavili kar v delfinskem kampu. Naslednje jutro navsezgodaj smo se odpeljali proti samostanom Me-teora. Kar sapo nam je zaprlo, ko smo zagledali ošiljene skale, ki se pnejo iz rodovitne ravnice. To je zares veliko čudo narave. Prav tako neverjetni so samostani, ki čepijo na skalnatih vrhovih. V starih časih so bili povsem odrezani od sveta, tako da so menihe in obiskovalce — v kolikor so jih sploh sprejeli — dvigovali v mrežah. Danes pelje skoraj do samostanov cesta, s katere se odpirajo neverjetno slikoviti razgledi. Zal pa smo prišli do meteorskih samostanov nekaj po poldnevu, ko jih menihi zapro za opoldanski odmor. Nič ni pomagalo našim ženskam, da so se oblekle v krila, samostanska vrata se-nam niso odprla. Popoldne smo se vrnili v naš priljubljeni Stolos, kjer smo še enkrat prenočili. Nato smo v petek zjutraj še zadnjič pospravili šotore, si vzeli dobri dve uri časa za potepanje po Solunu in se nato z obiskom brezcarinskih trgovin poslovili od Grčije. Zadnji postanek smo imeli ob Pre-spanskem jezeru, kjer smo si privoščili pošten obrok hrane in se odpeljali v Skopje na vlak. Še nekaj vtisov. Verjetno bo vsem ostal v lepem spominu kamp Stolos, z dobro založeno trgovinico, čistimi sanitarijami, mivkasto plažo in predvsem z nadvse prijaznimi ljudmi. Zares lepa doživetja so bili večeri, ko se nam je pridružil gospodar Dimitri in nam na harmoniko igral grške pesmi. Nekaj posebnega so grške narodne pesmi — in tudi grška harmonika je drugače uglašena, sta ugotovila Marjan in Alesj ki na Dimitrijevo harmoniko nikakor nista mogla prav zaigrati polk in valčkov. Pa nič zato, smo pa zapeli. In poceni je ta kamp :— za tri noči smo plačali toliko kot za eno noč v Delfih. Kako lepo bi bilo, če bi bilo povsod tako! Žal ni bilo: Cene, ki so jih kampi organizatorjem sporočili spomladi, poleti niso več veljali. Tako nam ni preostalo drugega, kot da smo še na poti zbrali po dva tisočaka za podražitve. Nekateri pa so bili tudi malce razočarani — predvsem tisti, ki so priča- Čudoviti razgledi s Slavnika Čeprav je bilo jutro sončno i°( kazalo na dobro vreme, je na posta]i prišlo le nekaj planincev PD 1^' Ljubljana, da se odpravimo na Sl3! | nik. Niti ura ni bila zgodnja, saj, odpelje šele ob 6 in 26 minut. Ka*f koli že. odpeljali smo se, da'obišče1"] vrh Slavnika (1028 m), ki se dvigf slovenskem delu Čičarije, ŠavC" . skega krasa. , ' Do Divače je bilo v železniš*, vozu malo bolj gosto, ko pa sl®0 ' Divači presedli na vlak D‘v! i ča—Pula, smo se vozili prav raz*0 no. Za prestop ni potrebno dolg°c kati, zato potovanje ni bilo nap0"" in polni energije smo prišli na že'6 niško postajo Podgorje. Tu smo se razgledali in dobili pf* markacije, ki vodijo proti Slavni*' Nekaj časa vodi pot po asfaltu, v Podgorje pa zavije strmo v breg- * je bilo toplo, srno se razkomotili,!| malo poklepetali z domačini. To"! smo, da je bolj suša kot mokro in6 ............ - " dn kovali, da bo izlet v Grčijo dopust ali turistično popotovanje. Saj smo videli mnogo zanimivega, toda teža je bila le na planinskem vzponu, za turizem je ostalo bolj malo časa. Nihče pa se ni pritoževal nad kuhinjo, katere šef je bil Jože, glavna kuharica pa Jožica. Z mnogo truda in improvizacije, pa tudi ob pomoči mnogih prostovoljcev, nas je kuhinja zalagala z obilnimi obroki preproste, a dobro pripravljene hrane. Pač pa nam je potovanje pošteno zagrenila železnica. Prav žalostno je, da na naši železnici nobena rezervacija očitno ne velja. Že v Ljubljani nas je namesto dveh rezerviranih ležalnih voz čakal le eden — in kar težko smo si priborili še en navaden železniški voz s kupeji. V Skopju pa smo se že bali, da ne bomo mogli vsi nazaj. O ležalnikih ne duha ne sluha. Dobili smo en navaden voz - mnogo premalo za vse nas in našo prtljago. Vodja poti Jure je ob pomoči drugih vodnikov le nekako prepričal miličnike. da so nam izpraznili vsaj del rezerviranih kupejev in smo se lahko vkrcali. Prav žalostno je, da nam je železnica tako pokvarila zaključek sicer prijetnega in dobro pripravljenega izleta. Vsa pohvala vsem organizatorjem, ki so pa izpeljali ta podvig, saj na mačji kašelj pripeljati tako veliko skupino na Olimp in š.e 1.500 kilometrov po Grčiji. Udeležencem septembrske odprave pa želimo predvsem več sreče na vlaku — potem bo zadovoljstvo res popolno. LOJZE JAVORNIK so bile pri njih samo prejšnji obilnejše padavine. Še so potre®" padavine, so povedali, saj je pri.11 kraška zemlja, na kateri voda b|f ponikne in ostane suho, zato tudi" jat držati. j Naša pot je zavila v nizek hrasI° gozd, ki nas je spremljal skoraj * vsej poti. Tudi pot, ki pelje skozi gozd je strma, je pa zelo dobro oz" j čena, zato gre vsa pohvala marka6^ , skemu oddelku PD Koper, k O* vzdržuje. Gozd je sicer skoraj nepD hoden, tako da ne moreš zaviti s je pa poln šmarnic, ki pa so žal že cvetele. Poleg šmarnic na Slavl,1J cvetijo tudi narcise, zlasti koren prviš, pa tržaški svišč. v. j Ko smo zapustili gozd in prišli | travnata pobočja, so se nam zacC odpirati razgledi. Lep sončen da čisto ozračje po nevihti, nam je ®u razgled kot le malokdaj. Ko[ dlani, se je lesketalo jadransko rn0" s Trstom, prav takšen je bil p°8u tudi na Koper. Videle so se Be®e ; in Istrska obala do Umaga. Prelep J bil razgled na vrhove Dolomit Karnijskih Alp, Julijcev in G rini0, cev, Trnovski gozd, poznan iz Nanos, Javornik, Snežnik in na d®j* vrhove proti vzhodu, vse tja doJAb Čeprav je Slavnik poznan po 16T razgledih, je težko najti lepši razgA kot smo ga imeli. S časom nismo \ na tesnem, zato smo si lahko priv°’ čili malo več razgledovanja. » Tik pod vrhom Slavnika stoji k O z-t^.11 j— D/A .. t t _ v • v v n r nik, ki je viden že od daleč. K0®3! bila zgrajena leta 1957. gradilo P3;, je PD Koper, ki jo upravlja še da®^ Na kratko ji pravijo Tumova koc3 , Slavniku. V njej dobite hrano in A čo, zato se planincem ni potre (i mučiti z nahrbtniki, ko grem0 Slavnik. .« Tudi mi smo se najedli in naP'\ji0 pretirani utrujenosti pa tudi izgovoriti, zato smo si pobočje nika lahko dodobra ogledali-prava škoda, da se današnjega na Slavnik ni udeležilo večje ši6..j članov PD IMP Ljubljana. Ta* . doživetja, kot je bi! ta izlet na S' nik, so prava redkost. A ZDRAVKO NASTR^’ Obvestilo prijavljenim septembrski izlet na Če ste se prijavili in vplačali