POSLOVANJE OZD V PRVEM POLLETJU V I. polletju 1984 so bili pogoji poslovanjaslični kot ob koncu preteklega leta. Po podatkih Zavo-da za statistiko SR Slovenije so v obravnavanem obdobju porasle cene industrijskih iz-delkov pri proizvajalcih za 59%, cene izdelkov v prodaji na drobno za 54,1% in cene življenjskih stroškov za 53,2% v primerjavi z enakim obdob-jem preteklega leta. V občini posluje 37 orga-nizacij združenega dela, od teh na področju industrije 15, kjer je zaposlenih tudi največ de-lavcev (2.488). Dinamika in-dustrijske proizvodnje je v letošnjem letu precej višja od dosežene v preteklih letih, saj je v primerjavi s I. polletjem 1983. leta porasla kar za 30,7% (v SR Sloveniji 2,7%). Na tako visoko rast indust-rijske proizvodnje vpliva po-večanje proizvodnje v nasle-dnjih panogah; proizvodnja električnih strojev in aparatov — 107%, proizvodnja bazi-čnih kemičnih izdelkov — 70%, proizvodnja žaganega le-sa in plošč — 35%, proizvo-dnja končnih lesenih izdelkov — 28% in proizvodnja zgo-tovljenih tekstilnih izdelkov — 28%. Nasprotno od visokega po-večanja industrijske proizvo-dnje pa so na področju bla-govne menjave s tujiqo dose-ženi slabi rezultati, tako na konvertibilnem kot tudi kli-rinškem trgu. Po podatkih iz carinskih deklaracij so orga-nizacije združenega dela izv-ozile za 5% manj kot v 1. polletju 1983, na konvertibilni trg za 3% manj in na klirinški za 10%. Med večjimi izvozniki so vrednost izvoza blaga na konvertibilni trg največ po-večali v DO Stolarna. Dobre-polje (45%), TOZD Motvoz in platno (26%) in TOZD Spe-cialne baterije Šentvid (74%). V DO Livar Ivančna gorica, ki je največji izvoznik v občini, so izvozili manj kot v enakem obdobju lani predvsem zaradi neenakomerne dinamike v le-tu 1983 dziroma izvoza v Irak v 1. kvartalu leta 1983, ki ga v Tabela bElementi in kazalci finančnega uspeha poslovanja gospodarstva občine vobdo-bju januar—junij 1984 Elementi in kazalci . - . Obdobje I—Vl/83 I—VI/84 IND Celotni prihbdek ¦ 5.592.951 8.661.673 155 Porabljena sredstva 3.990.190 6.396.154 160 Dohodek 1.602.761 2.265.517 141 Izguba . 12.870 Čisti dohodek 1.058.486 1.423.201 134 Razporejeni bruto OD 741.450 956.908 129 Akumulacija . 259.892 403.762 155 Popr. Stev. zap. na podl. del. ur 5.881 5.925 101 Popr. razpor. bruto OD na delavca (v din/mesec) ,21.013 26.918 128 Dohodck na delavca (v din) / 272.533 382.366 140 . Celotni prih. v primeij. s porablj. sred. (ekonomičnost) 140,2 135.4 97 Delež akumul. v dohodku (v'/r) 16.2 17,8 110 ostalem letu 1983 ni bilo v ta-kem obsegu, sicer pa so že rea-lizirali 54% celotnega načrta izvoza. Vrednost uvoza reproduk-cijskega materiala je višja za 3%, iž konvertibilnega podr-očjapa 17%.Takosejeznižala pokritost uvoza z izvozom in sicer od 169 na 156, na kon ver-tibilnem trgu od 180 na 148. V I. polletju leta 1984 so or-ganizacije združenega dela dosegle 8.661.673 tisoč din celotnega prihodka ali 55% več kot v enakem obdobju la-ni. Realna rast celotnega pri-hodka je bila nižja zaradi visoke rasti cen med obema primerjalnima obdobjema, kar vpliva tudi na visoko rast po-rabljenih sredstev. Le-ta so po-rasla za 5 indeksnih točk hitreje kot celotni prihodek. Več kot polovicaorganizacijje poslovala manj gospodarno kot v I. polletju 1983. Tako je gospodarstvo lani doseglo na 100 din porabljenih sredstev 140 din celothega prihodka, letos pa 135 din. Gospodarstvo je ustvarilo 2.265.517 tisoč din dohodka. Hitrejša rast porabljenih sred-stev od rasti celotnega prihod-ka je vplivala na nižjo rast dohodka, ki znaša 41%. Na nizko rast dohodka še vedno vpliva področje gradbeništva, ko se zaradi zaostrenih pogo-jev investiranja uspešnost po-slovanja še slabša. Relativno ugodcn uspeh v DO SGPGro-suplje ni posledica uspešne tekoče proizvodnje, temveč je dosežen dohodek rezultat pro-daje objektov zgrajenih v preteklem letu ter velika po-rasta neblagovnih prihodkpv. Med posameznimi področji je najvišjo rast dohodka dose-gla industrija (53%), ki je us-tvarila že več kot polovico dohodka celotnega gospodar-stava. Na področju industrije beležimo tudi največje rasti dohodka v posameznih orga-nizacijah združenega dela: TOZD Vzdrževanja in proizvodnja orodij (69%), Black-Decker Grosuplje (202%), Kovina-stroj Grosuplje (111), Stolarna Dobrepolje (86%), Rašica TOZD Vltava Šentvid (81%), in Raši-ca TOZD Konfekcija Ambrus (88%). Nižji dohodek-kot v primerjalnem obdobju so us-tvarili v DO Universal Ivan-čna gorica, in sicer zaradi zma-njšanega obsega poslovanja. Dohodek na delavca je v gospodarstvu občine znašal 382.366 din, kar je 40% več kot v lanskem I. polletju. Najvišji dohodek na zaposlenega so dosegle naslednje organizacije združenega dela: DO Livar TOZD Tovama armatur (901.541 din), Black-DeckerGrosuplje (1.055.981 din) in Guma Gro-suplje (1.117.794 din). Razmerje v razporeditvi do-hodka se je izboljšalo, saj so sredstva za akumulacijo pora-sla za 55%. Tako se je zvišal del^ž akumulacije v dohodku od 16,2% na 17,8%, vendar je še vedno precej pod deležem v letu 1981, ko je znašal 23,3%. Za izboljšanje ali razširitev materialne podlage dela niso razporedili nič sredstev v TOZD Stikalni elementi Dob-repolje in v DO Irotalacije Grosuplje. Z negativnim fi-; nančnim rezultatom sta I. polletje zaključili dve orga-nizaciji: TOZD Specialne terije Sentvid (izguba — 11. tisoč din) in TOZD Prašičereja1 Stična (izguba — 972 tisoč din). V obeh temeljnih orga-nizacijah je osnovni vzrok sla-bih rezultatov razhajanje v ce-nah, saj so cene reproduk-cijskega materiala rasle znat-no hitreje kot prodajne cene v temeljni organizaciji. Z resolucijo o'politiki druž benega in gospodarskega razv-oja SR Slovenije v letu 1984je predvideno, da sredstva za bruto osebne dohodke in sredstva za skupno porabo de-lavcev v temeljnih organizaci-jah združenega dela v globalu naraščajo okoli 20% počasne-je od rasti dohodka. Ta usme-ritev je v občini v globalu ure-sničena, saj so razporejena sredstva za bruto osebne do-hodke porasla za 29% in sreds-tva za skupno porabo za 23%. Poprečni bruto osebni doho-dek (razporejena sredstva) na delavca je v 1. polletju 1984 znašal 26.918 din in je višji za 28%. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO