Razne stvari. Iz domačih krajev. (Imenovanje.) Deželnega sodišča svetnik Anton pl. Wurmser v Celju je imenovan svetnikom viSjega deželnega sodišča. (Gornjeradgonski okrajni zastop) ima neki v svoji blagajni veliko praznega prostora. Niti celega petdesetaka ne zmore. Lekarnar in radenski zdravnik pa še nista izplačana, ker še neki nista naredila računa. Potemtaketn bo veliko primanjkliaja, posebno če bo se račun obeh odobril. 0 radenskem zdravniku je znano, da je zelo drag. Trebalo bi se mu plačilo za posamezne slučaje postavno določiti. (Iz vojniške okolice.) Ali ni nohene pomoči zoper poštarico v našem trgu? Z najpriprostejšimi ljudmi noče slovenske besede spregovoriti. Bolj olikan menda ni, kdor manj zna, ampak mislim, da je bolj olikan, kdor več jezikov govori in \e prijazen do Ijudi ter njim rad postreže, kjer more. Pri stopnicah pod pošto je še zmirom napisano samo »Zur k. k. Post<. Ali ne sme Slovenec, ki za pošto tudi plačuje, na slovenskih tleh ničesar v svojetn jeziku izvedeti o pošti? Pošta na Frankolovem bo pa menda nastala, ko se bo »Se in še« pisalo. (Shod spodnještajarskih učiteljev) se vrši danes v Celju. Mi smo pismeno želeli shodu najboljše uspehe ter naprosili č. g. kapelana J. Kržišnika, da nas na shodu zastopa, ker smo sami vsled uredovanja zadržani. (Slavni zgodovinar,) vseučiliščni profesor dr. Ivan Krst. pl. Weiss je dne 8. marca na oslabelosti umrl. Njegova »Svetovna zgodovina« bo storila njegovo ime neumrljivo. (Visoka starost.) V nedeljo 5. sušca je umrla pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Elizabeta Likovič; porodila se je pri Sv. Roprtu dne 17. septembra 1800, dočakala je torej visoko starost 99 let. Mnogo časa je bila izgledna kmetiea pri Sv. Petru blizo Maribora, slednja leta pa je prebivala pri svojih sorodnikih pri Sv. Benediktu. (Nemska omika.) Celjska »žaba« raste od dne do dne v svojih lažeh in obrekovanjih čez Slovence. Onikrat je prinesla dolg članek, v katerem se svojim lahkovernim bralcem laže, da bodo o binkoštih celjski Slovenci Nemce Jpopolnoma potolkli in izgnali iz Celja; zadnjič pa ji zopet ni prav, da se je pri pogrebu čevljarja Strašeka iz Teharjev na mestnem pokopališču molilo slovenski. Pogrebci bili so sami Slovenci, kako torej naj bi se bilo molilo, če ne slovenski ? Le tako naprej >žaba«, dokler ne počiS. (V Muti nad Marnbergom) so sklicali pred kratkim socijalni demokratje shod, katerega se ie udeležilo mnogo delavcev iz različnih krajev. Izvemo pa tudi yeselo vest, da se organizira v isti okolici tudi krSčansko-socijalno delavstvo. (Stariši, pazite na otroke!) V nedeljo dne 5. marca začelo je med pozno božjo službo goreti poslopje kmeta Franca Munde v Sobetincih, župnije Sv. Marka. Malo dekletce vžgalo je slamnato šopo za hišo. Le babica je bila z otroci doma. Burja razvnela je ogenj z neizprosno silo, ki \e uničil celo poslopje z vsemi shranjenimi pridelki, ter užgal tudi hišo soseda želarja Vida Vajde. Ker je v bližini le jeden studenec, zraanjkalo je vode in tako je bilo vse delo zaman. K sreči se je bil veter obrnil prav jedno uro poprej, drugače bi zgorela vsa vas. Stariši, skrijte užigalice, da ne morejo do njih ne veliki ne mali otroci. (Profesorski izpit) napravil je pretečeni mesec s prav dobrim uspehom na graški univerzi gospod Tone Jošt iz Gotovelj, sedaj učitelj na ljubljanski slovenski gimnaziji. (Iz šole.) V Čadramljah pri Konjicah je g. nadučitelj Bogomir Malenšek dne 5. t. m. zaspal v Gospodu. Lufi sveta zagledal je v kraju Studenec na Kraniskem. Povodom zlatega jubileja vladarstva svetlega cesarja dobil je on, 6e se ne motimo, jedini izmed učiteljev spodnještajarskih, zaslužni križec. Vsled mnogoletnega učitelievanja v Čadramljah imenovanec šteje brez malega vse žup- ljane med število svojih učencev. Svetila mu večna luč! Pri odprtem grobu je govoril vlč. gosp. knezošk. svet. Bezenšek, potem pa še po lepih spisih v ,Popotniku' in ,Vrtcu- znani učitelj Čadramljski, g. L. Černej. — Naduč. pri Sv. Križu na Murskem polju je imenovan učitelj g. Anton Herzog. Stalnim podučiteljem je imenovan g. Ignac Sternecki pri Ksaveriju in stalna podučiteljica je postala gca. Leop. Piano v Št. Lenartu pri Laškem. Vsa štaj. učiteljišča dobivajo vsako leto, odkar je Linhart deželni Solski nadzornik, obligatno zahvalo, le mariborsko učiteljišče ne. Zakaj ne? Veščaki pravijo, da je na mariborskem učiteljišču učiteljsko osobje po večini slovenskega rodu, in to je neki velik nedostatek v očeh g. Linharta. (Domača nmetnost.) Za župno cerker pri Mariji Snežni na Velki je izdelal Franc Filač od Svet. Martina pri Slov. Gradcu 40 klopij za 1350 gld. Klopi so iz trdega lesa, okusno in strogo po cerkvenem slogu izdelane. Tudi trojna cerkvena vrata Je izdelal prav umetniško po nizki ceni 280 gld. Ne hodimo na tuje po mojstre in umetnike, ako jih imamo doma. (Blag pokojnik.) V nedeljo popoldne 5. marcija je umrl v Gostinci pilštanjske župnije Martin Jug, po domače Stukl. Ranjki je bil blizo 40 let cerkveni ključar pri sveti Trojici v Dobležičah in kot tak je silno veliko storil za cerkev. Ob enem je bil vrlo gostoljuben in odločen narodnjak, torej dober katoličan in zvest Slovenec; zato v miru počivaj blaga duša! (Potres.) V soboto ob enih popoldne čutili smo na Pilštanju in po okolici močen potres, trajajoč kaki dve sekundi. Ljudstvo je bilo silno zbegano, vender druge nesreče ni bilo. (Enpčija s svinjami na Tirolsko.) Pred delj časom se je pokazala v hlevih ljutomerskega okraja kužna bolezen pri svinjah. Vsled tega se je prepovedalo iz celega ljutomerskega okraja prodajati in izvažati svinje na Tirolsko. S tem pa se Je godila velika škoda ondotnim poljedelcem in trgovcem s svinjami in se jim godi še zdaj, čeravno že davno ni več te bolezni v okraju. Državni poslanec g. J. 2ičkar je celo zadevo na podlagi priposlanih podatkov razložil c. kr. trgovinskemu ministerstvu ter osebno prosil trgovinskega ministra Di Pauliia za pomoč. In pomagalo se }e ne samo liutomerskemu okraju, temveč celi štajarski deželi, kakor se razvidi iz sledečega dopisa, ki je došel imenovanemu poslancu iz trgovinskega mini- sterstva dne 4. marca t. 1 «c. kr. na- mestniji v Inomostu se je naročilo, da ima dovoliti uvažanje svinj iz onih političnih okrajev Stajarskih, ki so ravno brez iste bolezni in sicer vsaj k onim javnim klavnicam, ki se nahajajo ob krajih na železničnih postajah in da se tam v primernem obroku zakolje.* (Iz Vitanja.) Deželni potovalni učitelj g. Jelovšek je v nedejlo 5. marca govoril v sobani bralnega društva o svinjereji in živinoreji. Tega natn že dobro znanega gospoda posluša naše ljudstvo vselej prav rado, ker / govori v domačem jeziku prav razumljivo. Včeraj nam je g. Jelovšek priporočal, naj se ustanovi lukaj družba za izrejo primernih bikov. Od dobrega bika je odvisen dober živinski zarod. Deželni zbor je pretečeno leto potrdil hvalevredni predlog deželnega odbora, da si naj s pomočjo dežele občine same izrejajo dobre bike. Kmalu pride g. Jel. zopet k nam in upamo, da se do tistihmal naši razumni živinorejci dogovorijo, da se takoj astanovi omenjena zadruga. (Ormoški luteran.) Iz Ormoža dobivamo poročila, da je katoliško prebivalstvo v ormoškem sodnijskem okraju še vedno zelo nevoljno nad katoliškim odpadnikom in sedanjim luteranom, sodnijskim adjunktom dr. Štepišnikom, ter da bodo občine storile vse, da dobijo zopet katoliškega adjunkta. Posebno pa je neki ljudstvo vznemirjeno radi te okolnosti, ker mora prisegati pred — luteranom. Katoliškemu Ijudstvu katoliške sodnike. (Duhovniške spremembe.) Umrl je dne 28. februv. br. Gabriel Giraud, oblat v trapiskem samostanu v Rajhenburgu. — Castni kanonik in župnik na Dobrni, preč. g. K. Gajšek je stopil dne 1. marca v stalni pokoj. Zupnija na Dobrni je razpisana do 12. aprila. Iz drugih krajev. (Sv. Oče) so v toliko ozdraveli, da Tsak dan lahko že za nekoliko časa zapustijo posteljo. Nevarnosti ni nobene več. Bolezen so prenašali sv. Oče celo potrpežljivo ter nasproti zdravnikom le Saljivo govorili o njej. Ves krščanski svet se veseli, da se je bolezen tako srečno končala. (Pot okoli sveta.) Kadar bo dodelana velika sibirska železnica, bo trajala pot okoli sveta samo 33 dni. Stariši, kateri svojim dijakom v počitnicah ne znaio dati drugega dela, jih lahko pošljejo enkrat okoli sveta. (2000 milij. gld.) pravimo v uvodnem dlanku, da ima dunajski Rothschild premoženja; in tako je. To je gotovo ogromna svota, to ve vsak, ali ni ga eloveka, ki bi si jo mogel predstaviti. Zato o njej nekoliko misli. Ze 1 mil. je silno mnogo in daje po 4% na leto 40.000 gld. obresti. Človek, ki je star 100 let, še ni živel 1 mil. ur. Če je ie 1 milijon toliko, koliko pa je še le 100 milijonov, koliko 1000 milijonov, koliko 2000 milijonov? Od Kristusovega rojstva pa do danaSnjega dne še ni preteklo niti 1000 mil. minut; predno preteče drugi tisoč, utegne biti sodnji dan. Kako pa je bilo mogoče, da je Rothschildovo premoženje tako naraslo? Ce se pomisli, da ta svota daja po 4% v letu 80 milijonov gl. obresti, ki se nikakor ne morejo porabiti in toraj denejo h glavnici, ki vsled tega drugo leto zopet večje obresti daje, postane to vsaj nekoliko razumljivo. Ali Rothschildu ni treba čakati celo leto na 80 m., vsled špekulacij mu včasi na dan pade v naročje več milijonov. (V državnem zborn na Nemškem) so bile pretekle dni na vrsti potrebščine, ki jih ima minister za zunanje stvari. Doslej se je uporabljalo za nemške šole v tujih državah 90.000 gld. na leto; za prihodnje leto je pa postavljenih v proračun 180.000 gld. in sicer na izrecno prošnjo Nemcev izven Nemškega, kakor je rekel državni tajnik sam. Kje so tiste nemske Sole, za katere se toliko potrebuje? Kje so tisti Nemci, ki so toliko svoto zahtevali? Mi že vemo; zato pa naj vsak družbo sv. Cirila in Metoda podpira, kolikor le more. Društvene zadeve. (Iz Središča) nam piše prijatelj, da so pravila družbe za zidanje cerkve sv. Duha v Središču že potrjeno in da se bo dne 12. t. m. po prvi božji službi vršil osnovalni občni zbor ter se takoj sprejemali udje. Podporni udje plačajo na leto po 2K, ustanovniki po 100 K. Naj se podjetje sreCno in lepo razvije! (Zavžitno društvo) v Marnbergu odpre v nedeljo dne 12. sušca zadružno prodajalnico. Kdor še ni ud, Se lahko pristopi. Blago bodo dobivali samo udje. (litalnica v Brežicah) priredi dne 12. marca zabavni večer v korist Prešernovemu spomeniku. Pele se bodo izključno Prešernove pesmi. Po triletnem počitku vdarjal bo zopet domači tamburaški zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. (Za dijaško knhinjo) v Mariboru so darovali gg. prof. dr. Medved 10 K., kapelan Davorin Roškar 4 K., posestnik Franc Pišek tri vagane krompirja, sl. posojilnica v Framu 30 K., stolni vikar Mat. Štrakl 10 K., gospa iz Maribora 4 K., župnik Simon Gaberc 10 K. («Naša straža».) Za «Našo stražo» je daroval v našem uredništvu čast. g. Dav. Roškar, kapelan v Hočah 4 K. Živeli posnemovalci. (Bralno društvo «Maribor») se zahvaljuje vsem gg. podpornikom najiskrenejše. Nadaljne podpore se sprejemejo v pisarni g. dr. Pipuša. Društvena pravila so se izpremenila tako, da lahko vsak in ne samo delavec postane ud društva. Narodno gospodarstvo. Vsak dober gospodar mora narediti in naredi koncem leta račun, iz kterega se prepriča, kako je med letom gospodaril, koliko je prigospodaril, kteri del gospodarstva se mu je bolje obnesel, ali pa da previdi, da v tem letu ni bilo mnogo ali nič dobička, vsled česar mu bode potreba v novem letu poprijeti se drugih sredstev, začeti drugače gospodariti. Prav tako so primorane posojilnice polagati javni račun, iz kterega mora biti razviden obseg njihovega delovanja, promet in konečno stanje ter one točke, ktere odločujejo dobiček ali eventualno zgubo. Ker so nam začeli že prihajati letni računi raznih posojilnic, hočemo iz njih podajati važnejše točke, da seznanimo nekoliko tudi širše občinstvo in naše častite čitatelje z našimi denarnimi zavodi in njih napredkom. Pred seboj imamo račun posojilnice v Trbovljah. Tazadruga, ktera je končala z minolim letom že četrto svoio upravno dobo, ima neomejeno zavezo. Koncem leta šteje zadružnikov 68 in vplačanih deležev gold. 742. Vlagateljev je ostalo 321, kteri imajo hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi vred gold. 9859712. Dolžnikov pa je 63, kteri imajo posojil vkup gl. 41582-80V2- Gistega dobička izkaže račun gl.9065; rezervni fond pa znaša gl. 145379, kar znači zares lepo in nesebično delovanje posojilničnega načelstva. Hranilne vloge se obrestujejo po 4%. Od posojil pa se zahteva 6% na osobni kredit in 5l/s% na vknjižbo. Celoletni promet jeznašal gl. 112840-74y2, zadružno imetje pa gld. 101197.97. Iz računa je toraj razvidno, da ie trboveljska dolina precei bogata in da je tam malo ljudij, kteri so morali iskati posojil. Posojilnica v Sevnici obstoji 16 let in ima neomejeno zavezo. Koncem leta 1898 šteje zadružnikov 1132, kteri so imeli vplačanih deležev gld. 1939 48. Stanje hranilnih vlog znaša koncem leta s pripisanimi obrestmi vred gld. 6768220. Dolžnikov je bilo 746, kteri dolžujejo skupaj gl. 8917428. Cistega dobička je bilo gld. 19559, kteri se pridene k splošni rezervi, ktera znaša koncem leta 1898 gld. 3642 46. Hranilne vloge se obrestujejo po 5%. Od posojil pa se zahteva 6% obresti. Celo- letni promefznaša gld. 16358619; vse zadružno imetje pa gld. 97226 — Savinjska posojilniea v 2alcu nosi menda prav po nepotrebnem tudi Se nemško firmo. Ta posojilnica je prav tako stara, kakor najmočnejša slovenska posojilnica, namreč celjska in ima tudi neomejeno zavezo. S pretečenim letom je zaključila 18 svoje upravno leto. Iz računa posnamemo, da je bilo koncem leta 995 zadružoikov, kteri so imeli vplačanih deležev gld. 11670. Stanje hranilnih vlog je naraslo s kapitalizovanimi obrestmi vred na gld. 292428 68, toraj precej nad eden četrt miljona goldin. Dolžnikov ima posojilnica 981, kteri dolžujejo koncem leta skupno svoto gold. 259241-87. Iz računa je tudi razvidno, da zadruga pod spretnim vodstvom svojega ravnateljstva tudi previdno gospodari, ker je iraela koncem leta za mogoče potrebe naloženega denarja z obrestmi vred nad 60000 gld., to je denar, kterega lahko v vsaki sili vzdigne in da ne pride posojilnica nikdar v zadrego. Na tem mestu priporočamo tudi vsem drugim našim posojilnicam, da naj nikar vsega denarja vedno ne izposodijo, ampak naj si zmirom prihranijo primerno svoto, ktera jim je na razpolaganje. Čistega dobička je napravila žalska posojilnica gld. 328811, od kterega je darovala za dobrodelne namene lepo svotico gld. 753. Obe rezervi znašata koncem leta 1898 gld. 34229.59, to je prilično 85% vseh hranilnih vlog. Hranilne vloge se obrestujejo po 4V2%, od posojil na osobni kredit se zahteva 6%, na vknjižbo pa le 5V*%- Celoletni promet je znašal gl. 47516811; vse zadružno imetje pa gld. 344.87648. — Za take imenitne zavode nas pač naši nasprotniki ne zavidajo brez povoda; mi pa smemo zares z vso pravico biti na-nje ponosni.