^ ' ¿v;. * jia konferenci je bile nad i* sto delegatin j. — Sprejete ao bile resolucije proti mOitariz nu in komercialnemu imperijalizmu. » Washington, D. C. — Na drugi protiimperijalietični konferenci je bilo zastopanih devet velikih ženskih organizacij, katerih delokrog se razteza čez vee Združene države, e ie«t Zto delegstinjami. Konferenca je vršila o vzrokih vojne in o iredstvih za odpravo teh vzrokov. Sprejete so bile resolucije proti militarizmu in imperializmu. Neka druga konferenca, ki jo je sklicala Ljudska liga sa «konstrukcijo in je zastopala deUvske in farmarske organizacije, je mrcvarila neusmiljeno tujezemske koncesije. Ta dva dogodka ob otvoritvi kongresne-fa zasedanja tvorita znamenje, da odpor proti Imperijalizmu urašča vednp bolj in bolj v delt. Mrs. Marie Chapman Catt, ki je vodila žensko konferenco, je pokazala, da Amerika ne mi lii samo na to, kje se naj pusti avto za nekaj časa, ampak A-nerika se prav dobro zaveda a-fresivne nevarnosti proti latin-iki Ameriki in azijatskim ljud-itvom. Resolucije, ki eo jih sprejele ženske organizacije na konferenci, so zahtevale in priporo-fcle: 1. Priznanje svetovnega so-dišča ali katere druge organiz*-. dje za izravnavo mednarodnih flpsrov. .. n m > * ***** 2. Sprejem pogodbe proti vojskovanju s strupenimi plini, ki je pred senatom. 3. Predsednik naj imenuje komisijo, ki se snide s komisijo, astopajočo filipinsko ljudstvo, r da se razgovorita o metodi, po kateri filipinsko ljudstvo dose-ie neodvisnost. 4. Priporoča se revizija neenakih pogodb pa podlagi enakopravnosti. 5. Izravnava jn poljudno po-itopanje pri vseh vprašanjih, ki •e pojavijo z Japonsko. Tudi javno mnenje naj se dirigira v km smislu. 6. Prizadeva naj se, da se razlike z Mehiko poravnajo » prijateljski način. Taka iz-| »vnava pa sloni na podlagi/ zgo-! »vino Monroejeve doktrini. ' 7 Vojni dolgovi se naj črtajo. deloma se pa na j črtajo dol-*>vi dežel, katerim je Amerika ! JMa po vojni odpomočna sred- ■ ftva. - • Na konferenci so bile poseb-■0 delavne delegatinje ženske «rokovne organizscije. Nagla-■J* »o, da je treba vzpostaviti v *eh,kl ¡n v Kitaju proteste deškega razreda proti aroganci fcjezemukih imperijalističnih sil. Ko j»* bil razgovor o tujezem-«Ih koncesijah, je dr. Albert H. bivši član ŠUba v držav- apitalisti osvajajo bogastvo v zemlji dTfiV.—-NUMBER 800 Gre se za rude, ki so vredne pol milijarde dolarjev. — Seveda Doheny se tudi poganja zanje. Washington, D. C. - Kapitalisti so si izmislili novo gonjo, « katero nameravajo pripraviti vlado Združenih držav od pravice do rude, ki je baje vredna pol milijarde dolarjev. Ta gonja je pričela z apelom Ameriškega rudniškega kongresa, t. j. organizacije bogatih rudniških lastnikov, na Člane kongresa. Edward Doheny, znana oseba iz oljnega škandala, ki je bil ravnokar oproščen na sodišču, je zelo intereslran pri tem poizkusu. Doheny je podpredsednik te organizacije rudniških magnetov. Ameriški rudniški kongres je prejel resolucijo, v kateri priporoča, da Združene države odstopijo pravice do rude državam. To so pravice, ki jih je zvezna vlada odstopila državam v podporo ljudskih in državnih šol. Resolucija apelira na kongresno zbornico, da sprejme zakonsko predlogo, ki jo je senat že spre- jel »n je zdaj pred kongresno zbornico. Tajnik za notranje zadeve izjavlja, da je ruda, ki se nahaja v prizadetih zemeljskih plasteh vredna od $250,000,000 do $500,-000,000. Kapitalisti iščejo to rudo zase pod pretvezo, da se bo denar, ki bo prihajal od rude, vporabil v izobraževalne namene. Oni menijo, da površina zemlje ni za nje ničesar vredna, dokler nimajo pravice do tega, kar je v zemeljskih plasteh. Tajnik Work nasprotuje tej zahtevi in pravi, da imajo države še druge vire na razpolago, Iz katerih imajo dohodke za Izobraževalne namene. Tajnik za notranje zadeve opozarja na dejstvo, da bo velika potrata v produkciji, ker se ne bo delalo in izkoriščalo rude po dobro premišljenem načrtu, kot ga je iz delala zvezna vlada. Cela gonja rudniških magnetov pomeni, da bi se kapitalisti radi polastili bogate rude, do ka. tere jim pot dozdsj zapira zvezna vlsdš. Zaključna prireditev na razstavi Nastopil bo pevski zbor "Sava." Mr. Perušek bo predaval o moderni umetnosti. Na zaključni dan razstave, to je v nedeljo dne 26. t. m. je do-očen zanimiv krajši program v popoldanskih urah. Vstop je tudi k programu prost vsakemu, »rdgram začne ob treh popoldae gfa in.bo teaial par ur. Umetnft Pe- deškega lists je doanal i m'm (l,'partmentu in zdaj rav-f za politično znanost na A-i "«ki univerzi, dokazal, da ae **»vni tajnik Kellogg moti, ako [ rdl ia je bil Adolfo Diaz izvo-; na postavni način predeed-I »»kom Nikaragvi. Putney je re-da je Dia» |zvolil neposU-kongres v urad. v katerem nI wo m,.*!« izpraznjenega na le-način. Vrh tega Diaz za-majhno peščloo ljudi In ■jnjšins ga je izvolila predsed-r»u * Ameriške koncesije, ki eo r prf>dane na legalen nečln ni-■^rveški liberalni vladi, eo v ■Varnosti. ,1Dunn je rekel, da bo več Shajalo v latinsko A-^»ko in druge nerazvite dežo-Vedno manj pa v Evropo. Ctrkton Reals je izjavil, da m«hiška\lada * oljnimi In *®Wnim| zakoni zaščititi eo- rušek sam bo na kratko primerjal moderno umetnost z njenimi predhodnicami, zlasti pa z naturalistično in realno umetnostjo, kar bo posetnikom njegove razstave brezdvomno veliko pomagalo do razumevanj s del, ki so povzročila toliko razprav pri a-meriških ln drugih poznavslcih umetnosti in njemu ssmemu o-mogočila do Uko visoke stopnje v svetu srtistov. Govor bo v sn-gleščini, vendar toliko poljuden, Via ga bo lahko umel vsak obiskovalec. V krajšem govoru bo tudi Još-ko Oven podal vtise z razstave, kakoršne je mogel kot lajik do- Kv • - —^ Na zadnji vaji v torek je pevski zbor "Sava" zaključil, da bo sodeloval pri programu ln bo nastopil a par pesmimi. Razstava je prve dni, v pon-deljek, torek ln sredo bila ves čas pecej živshns. Skupina manjših slik je prodana med posameznike, a prodsns je tudi velika simbolična slika "Moč nara-ve," katero je kupila Slovenska narodna podporna jednoU." Razstavni dnevi so samo še trije, namreč nocoj Ur v soboto od dveh popoldne do devetih in v nedeljo IstoUko. Jutri večer je dvorana zaprU. Za bogato razsUvo, kakor je U, bi bilo neobhodno potrebno, da traja vsaj štirinajst dni, zato bi bilo potrebno rok podaljšati vsaj toliko časa, dokler ni kake prireditve v dvorani. __ Laps isviss zs povsll-čanja božičnega čustva Iz Londona poročajo, da je UUv-sld katoliški puč delo ruskih in nearikih monarhiatov. Mussolini podpira nemško ia džarske monarhleU, kl nas vrnejo pomoč, če se Italija savo-jujc z Jugoslavijo. Londea, 21. dec. — Poročeva- cialno probujenje v Mehiki. V Mehiki se ne more vzposUviti nobens vlada, ki bi bils všeč Kel-logu, ako bi ne Imela za pomoč ameriških bajonetov. _ Profesor Chas. Hodges je rekel, da je kiUjska kriza preizkušnja za ameriško demokracijo. Imperijslizem kot gs vidimo v KiUju, J. najUgljl nadn » im-perijsliste vlsdsti zsostals ljudstva. Argumentiral je da »e ko- mercijalizem In indu.un slizem ne moreU potisniti nszsj z Idealizmom, ampak izrsvn lahko Izvrže korak za korakom« razširjenjem trgovine. ApaUrM jf na državni department. da naj oomaaa KiUjcem usunovltl sledeče lz evropskih dlplomatič- nlh virov: Nemški kajzeristi in ruaki ca-risti ao pred enim letom izdelali načrt za , skupno delovanje v Nemčiji in Rusiji Ur v sosednjih deželah, kjerkoli bodo dogodki kazali kaj uspehe zs pučs. Caristl vodijo propagando v baltskih državicah, kjer imajo bivši ruakl cariatični oficirji več ali manj kontrole nad armadami; tam imajo priti na krmilo vlade, ki bodo protiaovjeteke in proti-poljske Ur za rssUvracljo nemške monarhije. Nemški kajzeristi pa imajo nklogo, da po avo-jih najboljših močeh strmoglavijo nemško republiko. Puč v LiUvijl deloma potrjuje obstoj navedene akema. Voditelji vojaškega puča v Kovnu ao vsi bivši oficirji ruske csrske armade — ln s Umi so ss združili Htvinaki katoliški nacionsllstl, ki abvrsžljo Poljake ln aovjeU. MedUm pa kajzeristi vodijo silovito propsgsndo v nemžki ur-madL Litvinski puč diši nekoliko tudi po Mussoliniju. Mussollnl i-ms svoje sgiUtorJe po vseh deželah. . Ima zveze z nemškimi monarhlsti, ki so mu obljubili, če bodo uspešni, pomoč za razbitje Jugoslavije. V U namen Mussollnl mešeUrl tudi z avstrijskimi in ogrskimi monarhl- Bt'pred nekaj dnevi je bil v Londonu emissr fsšistovskege vodi-Ulje gen. Ludendorffs. Vsekakor Je prišel, da polzve, kaj misli angleška torijsks vlsda o aa-meravanem monarhlstičnem potu v Nemčiji. Kirrno, LHavijs. 21. dec. — DikUtor Anton Smetona, kl se je zadnji peUk polsstll predsed-nlštva IlUvske republike z vojaškim pučem. je danes Izjsvil, ds edino oborožena močnejša slin more vreči kstollške neclonelisU s krmils. Nsckmallstl bodo vla^ dali s psrlsmentom ali brez per-lamenU. Smetema previ. da večina armade je ne njegovi strani ln opozicija da Je brez moči. SUvke. nemiri in aretacije eod-.liftov ter komunistov so ns dnevnem redu. . * reve2i plačfl-jejo davke 00 svojih_sajtic Učiteljska orgaaiaacija bo aod-nijske prijela SS bogatih ker-porečij, da 4 jim pravično odmeri davelf. _ Odtegova-nje davka od ašranl bogatih organlaaclj pfikrajšnjš| dino davka od strani niaacij priirajši na Izobrazbi. t hicago, III. r V okraju Cook, v as Urem Je mesto Chi- cago, je pet in rscU, ki se i dsvka in so odgovorne ta v ljudskih šol učiteljev, ki njih šolah, je ds se korpor, tdeset korpo-o plačevanju tega največ tne razmere Organizacija o na sred-vzela korake, pritirajo pred sodišče, da izreke svojo sodbo zarsdi izoglbsnjk davkom. Čl-kaška delavska federacija Je o-dobrila ta koralg obenem bo pa preskrbela, da aj» U zadeva dobro razšli med ljudstvom a pomočjo tiska in radija (Iskrome-ta, iskrame). 1 Delegat učiUlj^ske organizacije je naglašal na seji Cikaške delavske fodemelje, da bi bila dolžnost državnep* pravdnika da naaUpi proti tem mlačnim davkoplsčevaloenV, a ker državni pravdnik noče akktopltl, nastopi proti qjim učlUlJsks organizacija. Naglašal j#, da je učiteljska organizacija, pripravljena naaUpltl na najvišjem držav nem sodišču, dk'bo pet ln šestdeset korporaclf plačalo tisti delež davka, kl odpade nanje. Dodal je, če ae ne povišajo dohodki v šolski sklad, bo trpela ba pleše NHmpmaa U bodo aeveda največ otroci, ki obiskujejo šolo. Med tvrdkami, kl ao mlačne pri plačevanju .davka ao Armour Swift k Co., Pullman Co., Consumers Qaa kompanija, Crane Co., Morrleduov hotel in večino-ma ekoraj vai glavni hoUU In še druge tvrdke. John FlUpatrick, predalnik Cikaške deUvake federacije je itjavil, da ae plača davek le od 14,000,000 laatnlne, meato da bl se plačal od $86,000,000. Ta lastnina, ki je vredna dva in trideset milijonov, ln od katere se ne plsčuje davek, Je večinoma v rokah najbolj bogatih ljudi, medtem ko morajo deUvcl od svojih bonilh koč pleča« polni delež davka, kl odpade nanje. 14,000 ameriških vojakov je de-v 400 levičarjev je fte aretiranih. Horiuliatl Izključeni la «burni-ce. Katoliška dlkUtura raa-veljavi ustavo. Kovno, UUvlja, 22. dec—An-ton Smetona, IlUvaki dikUtor-predsednik, je dejal danea ameriškemu poročevalcu, da njegova vlada vrše uaUvo IlUvske republike v koš ln sprejme novo, kl bo dajala več moči predaednlkud dobil 1S»077 g New Y«Hi—General Henry J. Reilly ptle v "Century^Mage-zlne," da Je malo navdušenja med ameriškimi mlad«»«« " mado. Vojakom ss sploh na-slabše godi, zato pa ni med njimi nobenega prsvega raapolote-nja (morale). "Dokas temu je. ker Je v prošlem letu okrog 14< 000 vojakov des^rtiralo Iz armade. General pravi, da ss bo sme- riška armada na U način kmalu staliU v nič, ako ne bo temeljlU reforme. TOVAKNlSKI LISTI V DETRO-rru DOSEGLI NAKLADO TI listi ss uvujevanl v tovarnarjev. Detroit. M k*. — Tukajšnji to-vamlški listi so dosegli naklado trideset tieoč iztleov. Največjo naklado ima "Ford Worker." ki prinaša večinoma gradivo, kl U ms namen še bolj priganjati d* lavce k delu P'*** Forde lede-JsU svoj list še Dodge kompanija In Fisher Body družba. Listi uh kom peni j Imajo majhno nnklado. Usti se prodajajo po centu. _______ , v Papež v dilemi: Mussolini mu ugaja in ne)! IsjsvU je, ds mu n« ugaja fašistovika forma dršavu, toda pohvalil je Muisolinija osebno. Papešs jeal, ker hočejo fašisti monopoUsIrstl vzgojo mladine. Obenem je gpet lopnil po Mehiki. Fašiatovaki listi molče, toda uradni krofi ao jcknl. Rim, 22. dec.—Fašiatovaki listi še vedno molče na kritiko pa-peša Plja, toda poaameani uradniki ao iarekll svoje mnenje, kl pa nI naklonjeno Vatikanu. Vodilni faštati pravijo, da konflikt, kl ga je Izzval papež a avojo la-Javo v pondeljek, pomeni, da rimako vprašanje ne bo rešeno kot je želel Muaaollni. Ako ae fašiati podajo, tedaj priznajo, da ima papež pravico diktirati zakone v političnih zadevah Italije, Uga pa ne bodo storili Ravno tako ne bodo fašiati u-maknill naČrU glede mladlnake vzgoje. Vai otroei v Italiji morajo v "Ballllo" ln drugih mla-dlnaklh organlaaclj nš smešiti. Muaaollni pa je pripravljen na kompromis. Dovolil bo oerkvl mladlnake organlaacija, kl pa morajo biti strogo verake; politike ne ame biti v njih. Papeš je adaj apravil katoliča-ne v Italiji v veliko aadrago. Ker Je iajavll, da je fašlatovaka drŽava nekatollška po duhu ln da morajo katoličani Imeti politično avobodo, pridejo katoličani v konflikt a fašlatovako vlado, katera diktira, da morajo vai probivaloi predvsem služIti drŽavi in da vaa politika mora biti v rokah fašiatov, to je v fašiatov-ekih sindikalnih korporaoijah. Fašiati ln katoličani aadrluje-jo aapo ln Čakajo, kako ae boaU Muaaollni ln papež adaj pobo-tale. (Dalje na t. straal.) Utavskl w^IImMI jUj^s atov; levica aoelaliatov to Vom». Modey, kl lahaja 4a atara ple- nlatov Je Izključena. DikUtor-jeva vlada Je Informirala levičarske atranke, da morajo lapro-mitl avojo politične programe, drugače bodo raapušštSfc^ Do danea je bilo aretiranih čez 400 komunistov In socialistov. Premljer Wsldemaras je dal dbjavltl neke "dokumenU/* s katerimi opravičuje beli teror. Na Umelju Uh "dokumenUv" eo komunisti pripravili puč aa aadnjo soboto, a nacionalisti, katerim Je bilo vae znano, ao jih peefiML -7 ~ Waldemaraa zanika vaat, da bo ndva vlada aavrgla pogodbo a aovJeUko Unijo. Id Je bUa sklonjena za Čaaa prejšnje vlade. Pogodba ostane. . Ravno tako ohrani nova vlada prejšnjo au-nanjo politiko napram Poljnkl New Yotfc. lavrlevalnl odbor socialistične stranke je na svoji seji dne 21. t m. sklenil, da stranka odprs oddajno radio po-sUJo v spomin Eugenu V. Debsu. A vstrijskl monarh I m 1 i kol^iit a Jo aaCHe. Dunaj. 22. dec—Avstrijski monarhlsti ao poslali tri velike zaboje daril bivši cesarici Cltl In njenim otrokom v Španiji. Zaboji, kl tehUJo 1600 funtov, ao natlačeni a oblekami, dragulji, igračami In celo a Jestvinaml in vinom. Tudi prelet Selpel, duhovniški avstrijski premljer, je prispevsJ sa darila. Denar za darila so nabirali v vseh dunajskih eerkveh. Neka stara žena na Koroškem je na svoji smrtni postelji zapustila vse svoje dragulje Cltl Tak je repuMIkanskl duh med katoličani v Avstriji I Sukali plenijo UMfcra New York—Prohlblêul policisti so v torek vdrli v ŠS restavracij. kabaretov la pouočalh hlebov la zaplenili velike aaloge al-koholnlh pijač, ki se bile pripravljene za bočižae gostije. is SM vsUks dslavska zmsgs is AsglsiksRi Delavski kandidat Moaley pura-ali torij» v Izrednih volitvah. BaMudatv ala agitlral maj. Lenden, 22. déo—Delavaka stranka v Angliji js včeraj lavo-jevala novo amago na volišču, kl je že četrU v Um letu. BUe ao Izredne volitve aa lapraanjen sedež v perlementu. Izvoljen je bil laborit Oswald Moaley, kl Je SLABA OBRAMBA KAPITAIIZ-MA NA F0R0M0 Podpornik kapitalizma nI v de-bati dosegel lavorjovega ven-en. ~ Novi časi prihajajo In tla bedo kmalu ugodna aa obširno politično gibanje far. marjev in delavcev v «kupni atraakl. Chicago, HI. (F. P,) — Kapitalizem Je Imel alabega zagovornika, ko je J, E. LeRoaalgnol, profesor na univen! v NebraakI, nastopil na Forumu, da pobija izjavanja profoeorja Soott Nearlnga, kl mu je nsusmlljsno mrcvaril kapitalizem, Nearing Je podal razvoj kapiUltzma lasa rokodelake dobe do dsnsšnjega dne. Prlkaaal je kapltalixem kot največjega naeprotnlka demokracije. Razložil je pot, ki jo je šel kapltallaem v avojem raavoju akoal truaU v imperija* liaem In kako je na tem avojem potu vodno bolj uničeval demokratične naprave. LeRossignoll Je aagovarjal kapitalizem In pri tem dejal, da aU kapitalizem ln demokraolja, kakor aakoneka dvojica, kl ss večkrat preplraU, ampak ame* rom najdeU pot, da lahko šlvIU drug poleg drugega. Na Near-ingov argument, kl je bil aelo premišljeno povedan, de moderni kapltallaem ne poana demokracije, Je URoealgnolI odgovoril, da bl v modernem ktplta-liamu morala biti demokracija. Za imperljallaem je pa U Roe-slgnollu zmanjkalo beaed. Ko Je bil (fearing intervju- da miške rodbine, je bil na spomlad v Ameriki a avojo aoprogo Gyn« tbijo, ki Je vnukinja čikaškega multimilijonarja LeiUrJa. Zanimivo pri Uh volitvah Je bilo to, da Je Oliver Baldwln, ein aedanjega angleškega premljer-Ja, agitlral aa Moeleyja ln na ahodih žlgoeal vlado avojega oče* U. Oliver Je že dve jeti član socialistlčns dslsvsks stranke. Nasprotno pa je Betty Baldwln, Ollverjeva sestra, agitirala aa konservativnega kandidata. vanju, in Aalaalsss VfiivvVvV SlflSSSSS Trideset deUveev Je utonilo, ka SO m pojoč aa delo. New Vork. — Dvalnšestdeset deUveev se Je v pondeljek ukr* calo v čoln, ki jih je Imel odvesti čez reko Hudson v Spencer-Kelloggovo tovarno lanenega o-IJs. Ker niso žs dolgo delali, so mošjs prepevali vsselja v čolnu. Naenkrat pa Je čoln treščil ob velike kose ledu pod vodo In se razbil. Trideset delevoev je utonilo v mrzli raki. Druge eo rešili napol zmrznjene. A7JJHKA OMLADINA ZRO-Ril J K V CHICAtiU DNK 17— 28. DECBMBRA, C hkago. III. — Azijska omla-dlna, ki Je organizirana v društvu Young Asia, bo zborovsla dipi 27.H. decembre L I. v Chl-cagu. CUnl U organizacije so KI Ujel, Hlnduji. Fillpincl, Ko-ream ! in drugi azIJeUkl narodi. OrganisacIJa Je bila ustanovijo» na z namenom, da ee bojuje proti Imperijalizmu. ' V . je eirašne zaljubljen. Les Angeles, fal - Kenneth G. Ormiston je tako zaljubljen v duhovnico Aimee is Angelus Um pis, da rajši pokoplje sebe v Ječo za v^e svoje Žive dni, kekor da bi njsj «krivil samo en las na glavi. To je baje zaupal U dni banja. Ko prideta prvi goapodarsks depresije, bodeU pobrali dt lavoem blago ln pro-duku, kl ao jih kupili na odplačilne obroke. Na to ae bodo delavci hitro pričeli oramnlalrati v delavaklh strel M cljah, farmarji pa v avojlh. b, Uga ss pa rodi akupna politična akcija farmšrjev in ddav« cev. Med mladimi ljudmi je veliko znamenj revolU, Je dodal Nearing. Učlllščni dijaki ne morajo najti odgovora v šolskih šolah na evoja vprašanja, kaj to vse pomeni. Mladi delavel pa šele unije, kl bodo raa buJevJU. NOVI ŠKANDAL REPUBLIKANSKE STRANKE ZOPET NA VIDIKU. Gre ae aa zvezne službe v Geor-gijl—Demokrat Je delajo priprave aa prihodnje vuMt ve. Washlngtoa, D. t. — Demo-kratje zopet pripravljajo podla* go za novo preiskavo korupcije. Grs se namreč sa pošUrake alužbe v Georgijl. Senatorji razširijo resolucije, tako da bo mogoče uveetl prelakavo tudi V drugih državah. V «enatu je bilo poVedano na gUa, da pošUr nI imenovan, dokler ne priapeve nekaj v narod-nI In državni sklad republlkan-eke stranke. Republiksncl očlUJo demo* krstom, da zaradi tega prihajajo s Ukiml prelsksvaml, da ae pripravijo za predeednlško kam. penjo leU 102S. iKtnokraiJe odgovarjajo aa U očitke, da ae nikomur nI treba bati prelsksve, sko Ims čisto la mirno vest. Japonci si par»Je trebuhe radi Tokio, 22. dec—Japonski Išnti poročajo skoraj vsak dan o slučaju hkrsklrlja (Japonski samo-mor s prerezanjam trebuha) v znak žalosti zvestih ker leži mlkaSo (cesar) aa ni postelj L fROSVETA gtiitLQ tu)narškM waxww» poproaim umora utnmia zlovbuk« *A*omm ******* jmdkot* d Chleaao) UM sa kij J to GUtro KJenMo.9ii M Ms to »J» «■ trt tou, flAf u tri---- fal m tBMMMtV* 18.00. •sran TB08VET -THE ENLiCHTENMENr Aa SloTMM N Dstsa v oklepajo ». pr ■ ri—šs rwa )• s UaM it ss fssi ss ssUrt »st (Nov, Iti«) p®i*s rMsssjws M jssW™ ptaorlto js KAM JE SEL MILIJON DOLARJEV. Ko ie je Lojze, urednik "Clevelandske Amerike pred več leti «kregal s farovži, je namignil, da »o farovži od ameHikih Slovencev izvlekli pol milijona dolarjev, od katerih nI imel drugi koristi kot farovži. Od tega časa, ko se je Lojze kregal s farovži, je minilo že precej let. In zato je najbrž vsota, zaradi katere se je Lojze jezil, narasla najbrž na miljon dolarjev ali pa ie več. Ali Lojze je v zmoti. 2e takrat, ko je bil Lojze skregan s farovži, je bila vsota večja ko pol milijona. Lo zetu ni zameriti, ako se je zmotil, ker mogoče nI račun vseh dohodkov, ki jih imajo farovži ln njeni stanovalci. Poroke bo .„ vir dohodkov «n ,llinwoodu in Euclidu, tako naj bi bila raodeljena tudi društva angleško govorečih članov. Na U način bi vodili lahko "boljlo kontrolo ft stroški bi tfll msnjšl kakor so s^tf^^H Sestrs M. Gril pravi.da je sedaj boljša agitacija, ko je več društev, ker vssko društvo gleda, da pridobi čimveč članov, da šteje več kakor drugo društvo. Ako bi se dfruštva združila, jjo-tem bi ne agitirall tako kakor sedaj» "' v 'Pl- w,v' Br. Medvashek: Veliko društev jO za pridobivanje mtadtoe. Pdtrrtmo je, da «gltirmdo -slovanju, kjer bi jim bilo nerazumljivo, da bi se {imprej privadili društvenemu delu. Brat Grli: Ce se ne livrši centralizacija stadh društev, naj htia vsako društvo po eno mla- . ^BjjM, BB I J dinsko društvo, tako da moram* »™w««a smo nalagali previdno in neljube posledice na poti naših ustanov. < Za naše domove, Banke, posojilnice, Zadružnfe žv£ ze in ejiake Utanbvfe, W littn *H treba Kftl kajti tU*«J jfe W IJenjk Mtti u*tah^ Ut-ejeHo pb principu pra^m ameriških IriSti-tUcfJ, ki še rnUEHkdjšJe le jfoMe-hu. ^-i P^^rtitfi orgmflzikci-jah jeirUk^: Tu tm«mo pravila, ki nain pravijb, kdo sme posUti član in kdo ne Mm*. TU Bm^nar^ili^ejjo^med svojo j «mu Jugoslovane, odnosno Šlo-vane. UrSjiH smo te organizacije, da odgovarjajo samo nam; uredili smo Jih tako, iošicor da bolho živeli do nedoglednfega časa. Te hapkke amo sfe spomnili, kakor hitro' so bile zaprte meje Združenih drŽav. Spomnili -Smo se tudi takrat, ko so naši prvi člani iz mlrtttmrtteg* bddelka šli preko nas in ko smo s sigurnostjo dbločffi, da jih preveč izgubimo, ker Ostanejo čl«ai Ist dokler Kdb drdgi plltčuje za nje. Zamislil sem si življenje naših organizacij od skromnega početka; mislil sem -na bodočnost, ki prinaša naše umiranje, a obenem življenje naših potomcev, naše slovenske ameriške mladine, ki bo s 96 odstotki ameriškemu življenju in razmeram podvržena: le s petimi bo slovenska, ako ostajamo pri tem, kar smo vzgajali do danes. Kakor sem že rekel, življenje slovenskih organizacij ja prišlo do pomembnega prehoda, kjer bo treba premostiti praznoto, ki nastaja med staro in novo generacijo. Na eni strani imamo danes članstvo, ki je rastlo z zvezami in jOdnotami, ter oe je v sodobnem čaau tudi postaralo, na drugi strani imamo maeo, v Ameriki vzgojeno mladino, katero hočemo in skušamo na vsak način pridobiti in vproči v voz, aimpatizirati z mladino. Hi imamo tukaj v Clevelandu veliko mladine, sato moramo gledkti, da jo pridobimo v društva čimprej mogoče. Brat Garden: Centralizacija bo prišla prsj aH alej. Br. Prestari: Sem sa oentrali-zacijo, da Si dhištva združijo. Brat Abnuh: Tukaj v Cleve-lahdu Imamo m toliko članstva, dh lahko izvedemo eentralisa-djo. i Janko Rogblj o proparodu Povabljen oom, da razpravljam pred vami. sastopniki, o važnem vprašanju in nalogi, ki čaka vse naša slovenske podporne organizacijo, in to je o preporodu naših podpornih organizacij. Med voeml slovenskimi ustanovami so še takorekoč ki so sadele na velik od-ko se bliža večer današnje generacija priaeljenlhL otarih Ce hoi^e človek nalt udirati to vprašanje na podlagi sapisane zgodovine ln ekonomije naših ln prejšnjih jpfc i mil || organizacij, dnprinsaSl bi vam gotovo še večje nesoglasje v vašem bo-la vsakdanjem pojmo» ali neprevidno, kakor nam kažejo posledice v dobrih delih in! očividnih napakah. Voak mora priznati, da «e stara generacija strogo loči od mlade generacije. TU je računati a starim Članstvom in novo generacijo. Mi, stara generacija, naoekniki iz starega kraja smo morali trdo delati; zato smo bili pridni in sato smo mislili na vsako najmanjšo pomoč, katero nam je ponudila ta ali ona skupina. Bili smo to smo še tujei; slovenska organizacija, slovensko lice. domača govoric», vae naa je družilo v samosvoj egoizem, v nekaj, kar je bik» našega in narodnega: Odtujeval! smo oe šali te vam in pogojem epnorikani-zacije. SH amo na svojo pot, ker sploh nismo pomttljall, da bomo kdaj izginili a površja. Preveč ono ao prilagodili'okoliščinam avojega življenja in premalo mislili aa bodočnost gospodarskih organizacij, ki imajo za podlago kratko Slovaško življenje in po smeriAkega do o bombastični ja. Tudi tako zaslepljeno oportunfctlšai smo bili, da amo pričeli Hompetkijo med našimi podpornimi orfaal-sacijami, bodisi r veljavi mo- Babilonski stolp. V judovski zbirki pravljic, ki so znane pod imenom biblija, je tudi tista o babilonskem turnu. Babilonci so hoteli sezidati stolp, ki bo segel do neba, toda Bog se je razardil nad to predrznostjo Človeka pa je Kradlteljem zftešal jezik, da Se niso razumeli več in opustili so gradnjo. Babilonci so res gradili visoke stavbe iz opeke, ki Je b|la žgana na sOlncu, ampak tiste stavbe so bile krtine napram današnjim velflcanom iz železa In betona v Ameriki. Pravi babilonski stolpi, ki sepijo "do neba," so šele v ameriških mestih. Prihodnje leto pa pride v New Yorku najvišja stavba na svetu, nebosežnik, U bo Imel 110 nadstropij in ki bo e etavbi-ščem vred Stal 22 milijonov dolarjev. To bo babilonski stolp! In tudi ta stolp bo majhen napram bodočim nebosežnikoiit Človek Jč šele zdaj Začel zidati proti nebu! In osvajati nebo! s s s Dobre novice Iz ItdHje. Sveti oče Pij in sveti stric Benito Mussolini se spet ptftaho gledata. To ni nič 4pdnega. Zgodovinski fakt Je, da dva papeža nista bila nikdar dolgo. Slučaji dveh, treh in celo štirih papežev tvore burna poglavja v zgo-dotthi papeštva. Tako Je tudi dlnids. Rim ima sicer dosti palač in rimske pahieti je še doBti h* Svetu, ne more pa biti prostora za dva papeža. . • * * Voščite Hm vao Srečo! V Baltimoru živi gentleman z imenom L. C. Gentle, ki je so-virtlžnik porodne kontrolp. Gentle je oče 28 otrok in pravi, da jih mora imeti 80. Zdaj je etar 66 let. fcakaj ne? feož se vsekakor dobro počuti all the way around, predvsem se pa mora finančno. Jn če se njegova Žena ravno tako dobro počuti, naj ima trideset otrok. In če se počuti za sto otrok, naj jih ima sto. Nihče, ki i» pameten, jima ne zavida tega. oda mr. Gentle ne orne misliti, da se bodo vsi ljudjfe ravnali po njem. Nekatera ČloVelka plemena so že 12,000 let od divjaške dobe. t i i • Revolucija v brlvnici. Cenjeni Žarkometl Posveti danes v Pueblo, Colo., na drugi -stri t. Tam je brivliica. V tej brivnici se porodi revolucija, ki pojde do farovža in tam zaapi. Naš brivec je stoprodfcntni bolj- "l 1 I >■ ni U sevik, vendar se pa rad pohvali da se hodi vaa duhovščina k nji mu brit. Naš častiti Ciril je tu di njegov stalni kustomar ^ volucija je torej zasigurana ŽL vela revolucija in živela cirllod. ja! Nekaj bo, če ne drugem hPuebU1" biZmU8!Bi8tr°^ • a s »bre božične kovice. Katoliški fašisti so strmofU-vili delavsko vlado na Litvia. skem. Civilna vojna in preliv», nje krvi je v teku. Revolucija v Albaniji končana. RevdltlciJ« v Nikaragvi tudi še ne. Na Španskem so odkrili novo reVoluHjbtiamo zaroto. Na Irskem so odkrili novo r e-volucijonarno zaroto. AmeriSki denarni kralji so si razdelili 760 milijonov dolarjev božične dlvidendne pogače. To so le nekatere novice. Je k dosti drugih. Sliva Bogu na višinah in mir na zemlji! • ♦ t Božična kupčija je bila dobra. Cikaški ljudje so letos potro. šili osem milijonov dolarjev za igrače, ki so jih nakupili otrokom kot božična darila. Tako se bahajo magnatje, ki so prodali igrače. Otroci morajo imeti igrače, ker drugače niso srečni. In mag-natje morajo imeti milijone, ker drugače niso srečfci. Torej je vse V fedu. SUr! . * • ♦ Se ena božična novico. Možak v Michiganu je prodal svojo ženo za $60 na obroke. Kupec je plačal prvi obrok $10, nakar je pobrisal z ženo v Chicago. Tepec mora biti vesel, da je dobil deset dolarjev. oso Kam je šel denar? Ameriški delavci so letos prispevali eno milijardo dolsrjev v wallstreetski milijardski fond. Ali niso slepci? O' 0*0 Tako kot je zapisano v svetih bukvah! Cenjeni Žarkomet! Povej mi še tb, kako so solnce, luna in zvezde pritrj#He tia liebu. AH tako kot sveče v cerkvi T—M. F, R., Humbolt Co., CaU,-^ * * * Pertlnentna vprašanja. 1 Koliko bi ostalo od "božičnegi duha", če bi ne bilo nič ihateri-jalnega profita? K.T.B. točnega dolarja, bodisi s večnim življenjem «H z utopističnimi frazami političnega prepričanja. Ce bi bilo vse to samo za nas ln da mi še ne fzglnsmd nadaljnih sto let, bi se morebiti izplačalo; Na drugi strani so jrastli otroci naših naselnikov; samo otroci so bili, kdo je Sploh mislil, da bodo kdaj vzrastli za naše ustanove Pažnje od strani staršev ni bilo posebne, otroci so ostali naši in domaČi, dokler niso stopili čez šolski prag. Tako se Je pričelo odtujevanje: Starši so govorili slovensko, otroci angleško. Mnogi so prišli tako daleč, da je med etarši in otroci tako veliko odtujevanje, da oe ne morejo več raaumeti kot ena družina. Celota našega naroda to ni vi dola, čula ae Je beeoda le med posamezniki. Daneo čutimo vsi, da hodimo vsak svojo «mer, ču-* tirno pa v sebi še Iskro poživlje-nega upanja, dr jih nekaj reši-tUO. Da je V Clevelandu, odnoa-no v vseh slovenskih naselbinah, sačeU ideja, kakršna tako idealno šivi daneo v Mladinski šoli S. N. D., prod desetimi ali petnajstimi leti, bi imeli danes ta-ko dober začetek, da bi bil velik strah nepotreben. Nova generacija bi boije pojmovala nai razmere, do boljšega sporazuma bi prihajalo med nami, več preobrazbe bi zašlo v naša pravila, tako da M odgovarjala vsem, nam In našim otrokom. Sedal nastaja vprašanje, kako oe našo namere prikroje razmeram in pogojem, «d jih zahteva nova generacija. Naše obzorje je premalo, treba jo večjega pregleda, ki ga moremo dobiti le od naše intalegentne mladine, odnoeno od naših mlaj lih članov, ki oo zašli med ameriško življenje ter bodo nekaki posredovalci, oziroma premostitev med obema generacijama. , Bratje in oestre — in nti brat DOLAR! Tako bi se mogli večkrat ns-govoritl ter obdržati v spominu, da brez dolarja ne dobimo dolarja, da mora ta ali ona organizacija plačati bolniško podporo ali poemrtnino za vsskim dobrim Članom, neoziraje se, ali je bil član te vere ali one, sli je pristaš to politične stranke sli ne. Torej čemu nepotrebno ns-giašanje te ali one skupine, ko ae pri večini naših organizscij ne vprašuje, h kateri skupini spada kandidat. (Razlika je menda oamo pri eni verski organizaciji). Naša mladina povečini tega ne bo pojmovala, kajti erečna ali nesrefena Amerik« vzgaja vse nekaj drug»g«, ** smo našeli^iki. Razmere oo naš gospodar, w mi gospodarji razpaer. Nsrsvni preporod prinaša svoje ter kože pot našim okoliščinam in rumena. Vse zavarovalne drutbe v Ameriki računajo z u voetjo članov ter vrednootjo «tolarja a svojimi odločenimi °i>-reotml tekom leta. K«***" smrtninske leotvice, kskor levica National Fraternal |paa, ki Še preživlja svojo ekonomsko znanost, potem le«tvkj» The American Experiencedb^ of (tneured) Mortality, ki J« £ avojena od voeh zanesljivih " velikih ameriških «avarovslnm družb, vae te lootviwf^^ povprečnim Človeškim njem (moški 64 1-8 leta, za belo-polt*^ i _ moški 4D let, Senofce IŽ (Dal)s na t «trsaO /:• .li- te bolezni in bolezen na «kijih živine je sedaj že ntrolirana. fishington, D. C* — Narodni ia domačo živino poroča, je v tem letu .uspelo živino-raikom zdravljenje raznih mi domačih živali. Posebno s je omejilo in preprečilo "glavni bolezni pri domačih ih. Te so: gobčna in pa boli na parki jih. tuberkuloza ndaj tudi Se precej kontrola in ne ogroža živine več jt je pred par leti, ko se je mri department pričel bsvlti h s temi boleznimi, da jih leči. izne bolezni domače živine tarto nevarne ljudem, ne se-tiatim, kateri pridejo v doti- z bolno živino, pač pa tudi t tistim, ki zavživajo njih iukte —mleko, maslo in sir. «ta 1924 in pa tudi lanskega I» te bolezni — gobčna in Pnrkljih ter tuberkuloza — lo delale skrbi zveznim fak-■n, kako preprečiti jih, da ko več bolezni med živino ln bdi med ljudmi. ' to «vrho so preštudirali po-»o vse produkte goveje živi-»akar so pričeli s temeljl-«Iravljenjem ter tudi uspe-Jkor sedaj poroča vladni bi-■vinske industrije. 1 2EKEZNICE ELEKTRI-HCIRANE V ŠVICI. r, 2, - Najboljše js, ds «rs-sts s stvarjo Bred letno sije ter poveste vse člano» aa «sil. Tam lahko dobite zadoščenje» — Po-sdravt Weat Frankfort, Ul. — Ds, stvsr smo prejeli, tods preposno, da M Jo bili priobčili v «ledini številki. — Po«drsvl TttUfiSP UsS it. i. J- • Bskavs v petek SI . 4yor.nl Draštre Sverasl S. H. P. Dr. H. M. •. f. I. - J« s»b<*«o IS. fešmerK v švs 1 fma premogu hi vojna PovKprešilt elektrifikacijo "lic v švicarskih gorah. — Vojna in pa visoka ¡premogu sta naredili mož-j* j« Maj na Švicarskem vsaka lokomotiva oprem-* * električno napravo, ka-*** vlake po atrmib Švl-Qh tclezniških progah. *kn<* je, da bodo leta ** kleznice v Švici elek-Sedaj ao pa aamo ** "IH rira svoje železnice, JJ* ima zvezna vlada Svke ¿J^vo železnic v rokah ln imsmo v Ameriki, ki Jin upravljajo železniški ^ l>o Hedaj ima fivica "J "'•"metrov elektrlfld-proge._ Jdužit* se ka«pMik » |n prkUMte al nagrade! Pišite pou Je na: KNJIŽEVNA MATICA A. N. P. 7. Zofka K veder: VDOVA (KONEC.) Nočilo »e je že, ko je prišle v Cetinje in kolikor je tudi iskala in povpraševala, ni mogla ničesar zvedeti. Tudi drugi dan ni bilo njeno povpraševanje uspešnejše. Navadni ljudje so vedeli malo, a gospoda, oficirji ln generali ao bili nekako Čudno za-poeledni, v hitrici, prikrito razburjeni in niso imeli časa aa u-bogo žensko iz gor. Končno se je namerila na nekega ranjenca, ki je počasi krevljal ob hiAah. Ta je rad odgovarjal na vse, karkoli ga je vpraševala, ali tudi on ni vedel več, kakor tiste ženske, ki ao ae vrnile v domače selo oznanit nesrečno vest, da so vsi možki njihovega rodu poginili v nekem naskoku na Taraboš. Vendar Ji Je svetoval, naj povprašk še po bolnišnicah okrog, mogoče, da so takrat vseeno potegnili par živih izpod mrtvih, <*i mitraljez stokrat prestreljenih trupel. Tako se je torej podala v bolnišnice in je povpsaševala vztrajno in potrpežljivo. Se vedno je upala. In slučaj je hotel, da ao res v enem oddelku Hfcii za Ime njenega mola. Povedali ao ji, da mu Je obtičala krogljk v križu In da Je trpel velike bolečine. Če Je to ona, njegova žena Jana? On je večkrat klical njeno ime v zadnjih dneh, ko je že izgubljal zaveet in ae je te!o pripravljalo na emrt. Pred par dnevi je umrl. Zanj nI bilo več rešitve in emrt ga je rešila nečloveškega trpljenja. Ozdravel ne bi bil nikoli. Mirno je poslušala vae to razlaganje in razumela je dobro, da je boljša emrt, kakor večna bolezen. Črnogorec je rajše m^tev, kot pohabljenec. Proella Je, naj ji pokažejo vaaj grob, da bo molila zanj. Ali niso ji mogli spolniti prošnje. Vsak dan jih je umiralo mnogo in nihče ni popisoval grobov po imenu. Bili ao to grobovi cele domače zemlje, vai ao žalovali za junaki. Odšla Je torej na pokopališče in šla med avežimi grobovi in molila za moža in za vse, kakor so druge ženske hodile in molile za svojce, za očeta, moža, brata, sina in za vse druge, ki ao tod ležali a svežo zemljo pokriti in ki so vsi umrli za skupen CllJ. Ni mogla ne Jokati, ne tožiti. Njeno srce je bilo trdo in mrzlo, kakor kos ledu, čudno jo je ti- ščalo v praih. Zdelo ae ji je, da ne čuti ne žaloeti, ne bolečine in čudila ap Je nekako otrplo sama nad sdboj. Potegnila je črno ruto iz svežnja in ai. jo zavezala na glavo. Vaeeno jo je bila vzela a seboj, kakor v temni, nejaani slutnji. «Ko se je vračala, ao ulice naenkrat obživete,NUudje ao ae zbirali od vaeh ^Itraki. Videla Je, da vpijejp, ae Jezijo, stiskajo poeti. Ponašali so ae razburjeno in nemirno, kakor ni navada pri ljudstvu teh doetojanstve-nih, ponosnih gor. Ko je poalu-šala, kaj je, je elišala, da ao njenemu ljudstvu zopet vzeli Ska-dar. Tuje velesile so to storile. Ni razumela tega. "In zakaj ae naši ne branijo?" je vprašala. "Branijo ? 1 Nemogoče 1 Na enega od nas bi Jih prišlo tisoč .. Podala ae je na pot domu, kakor brez čuta in brez mislij. Samo od sebe so se premikale noge. Torej tudi njen mož je umrli Ranjen je bil in dolgo ao je mudi, so jI rekli. Vdova je toraj 1 In tudi raja ni več. Prepovedan sad. Zaprt paradiž in straže« stoje prod njim. Tiaoč na enega ,.. Skadar je .odvzet Cr- RIM Poslovenil V. M. zala* (Dalja.) Na Campo do' Flori, tem zelo Živahnem sadnem trgu rlmakem, Je bilo za vlade avetih očetov morišče. Mnogo grmad jo plamenelo tukaj v večjo čaat ln alavo Kristovo, mnogo ljudi j Je sforslo na njih — človek bi no rekel, da Jo bil ta prijazni in šumni mali trg posorišče takih Dno 17. februarja 1600., tisjtega leta ko Jo Klement VIII., tisti mehkočutni papež, ki Je dal usmrtiti Boatrlco Cenci in njeno mačeho, slavil slavni Jubilej končaaoga stoletja, ko Jo v Rimu mrgolelo romarjev iz vseh krajev katoliškega sveta, Je bila tu postavljena grmada, na njej privezan h kotlu in aešgan bivši doml-nlkan, krivoverec Giordano Bruno. Po burnem življenju, po bojih proti dogmam, ki Jih Jo bojeval v celi vrsti evropakih mest, po sedemletnem bivanju v Ječi rimske inkvizicije je bil obsojen v prisotnosti Kristovoga namestnika na zemlji na smrt v plamenih. In čakali so do jubilejnega leta, da bi bili lahko tisoči in tisoči romarjev priče kasni, kakoršna zadene krivovorce. 8koraj dvesto let po Husu in ravno sto let po Savonaroll. ln na gledalce je ta eksekuclja prav dobro vplivala. Gašper Schop-pe, bojevit Nemec v papeževi alužbl, tisti, ki Jo. bil potem poelan k Štajerskemu nadvojvodi, poznejšemu cesarju Ferdinandu II., da bi mu bil pomočnik pri Izvrševanju prloege, storjene v Loretu, U Gašper Schoppe jo videl Brunovo smrt in jo o njej zaamehljlvo pripomnil: Tako ao Je torej počaai pekel ln zdaj naj oznanja na onih svojih drugih izmišljenih svetovih, kako ravna Rim s bogokletnlkl in bresbošneži . .. Toda duh filozofa in krivoverca Jo ostal najbrže na tem avetu ln je deloval tukaj dalje. Kajti na mestu, kjer Je stala njegova grmada, je bil postavljen 1. 1889. kraaen bronast spomenik njegov, poetavll ga je Rim ob ostrem in brezuspešnem protestiranju papistov, in oznanja alavo ubitega mučenika ideje in filozofskega predhodnika modeme Italije. V vrsti reliefnih portretov vidimo sliko našega Huaa, podobe Vanninija. Campanelle, Wiclifa, Ser-veta in drugih bojevnikov; napis na spomeniku pa je dostojen tega dela kiparja Ettore Fer-rerija: "Stoletje, ki ga Je slutil, mu je 1*>-«tsvilo spomenik na meatu, kjer je gorela njegova grmada" . . . • Stopava na Janikul. V samostanu Sant' Onofrlo grob nesrečnega Tonjuata Taasa in sobica, kjer je preganjani pesnik umrl pred svojim kronanjem na CapitollJu. Par korakov naprej Tassov hrast, pod katerim je pesnik sodeval. Him leži zdolaj krasno rszprostrt na svojih gričih v solnčnl svetlobi. Popoldanski dih poigrava kakor smehljaj po njegovih črtah, ploskvah In kupolah. Tassov hrast Je od bliska razklan, toda preostali del zeleni Ae vedno Na Janikulu je prekrasen park. Vse južno rastlinstvo se blešči tu v svojih bujnih formah in osenah svojega zelenja. In na najlepšem njegovem mestu se dvige ogromni spomenik (iiuseppe (isribsldijs na konju, ustvarjen I. 1H9.V od Emilija Gallerija. Tega narodnega Junake zedinjene Italije Ji- mogoče raiumetl samo v Rimu. Samo v tem mestu, ki Je bilo vednl predmet, njegovega li«»r«Vega hrepenenja. Zsto je bil dosleden ne-prijstelJ pspeštv* in mu ni dal miru. dokler mu ni bil iztrgan Rim. Kadar ni stal s svoji-mi (¿arlbaldinci proti njemu na bojMču. kadar ni pripravljal napadov in nsskokov, je pisal proti njemu romane in verze, Protlpapist s vsakim dihom, z vsakim živcem Poosebljena ideja antipaptsma. In pri tem tip vročekrvnega «traatnega Italijana z reminiscencsmi antike. Sam ni imel — izvzemši vpada v Sicilijo in v neapeljsko kraljevino — mnogo uspehov — pa kaj za to? Otrokom Italije zadošča, da ao je boril za Idejo, ki je zmagala. Bil je izraz hrepenenja milijonov, in to hrepenenje ae je vresnlčllo. V Italiji ga ni popularnejšega imena . .. In njegov spomenik ga kaže tako, kakor živi v duši zedinjene Italije. Junak nadnaravno velikosti stoji na najlepšem kraju Rima. Sicer je pa to eden izmed onih redkih vojaških spomenikov, ki niso banalni. Ni zaaenčen od dreves, in čo ae odprl od kateregakoli dela me-ata pogled na Janikul, jo videti onega bronastega jezdeca na najvišjem mestu Vrha kakor na straži bdečo vedetto ali kakor mirnega, horizont ogled u j oče gs, zadovoljnegs in sedanjemu položsju blagoslova želečega vojskovodjo... Ob ceati, 1ri se spušča k Fontana dell' Aequo Paols, so poprsja lsških bojevnikov novejšo dobe — tovariši Garibaldljevi stoje tu pod svojim vodjo. In še nekaj ima ta kip na konju. Njegova glava je obrnjena na levo, v smeri proti Vatikanu. In v ižrazu obraza Igra tak zmagovit smehljaj, ds ni mogoče verjeti, da bi bil ta pogled ssmo slučaj . .. Ce pogleda torej sveti oče skozi okno te fronte, ki je obrnjena proti Janikulu, vidi tu glavo največjega neprijatelja pa-peštva. čo pogleda z drugo fronte, gleda v Quirinalu, kjer oedi Savojec, uzurpator \ Emanuel III. — Kaj pomaga revešu sv^očetu ta prootovoljna ječa, če pa ImjUe-ove^iovrage pred očmi, brž da pogleda/akozi okno? In ko ai ne ame prižgati niti grmade več, in ko bulla nimajo nobenega pomena več, in bi ae ekekomunikadjam In prokletju amejal nele prizadeti, temveč tudi vea širni svet? . . . y p-XXXII. Dvajaotoga oeptembra. Vent! aettembre, obletnica oovojltve Rima od kraljevake vojsko, največji narodni praznik zedinjene Italije. Toda moč papeštva jo bila zlomljena že par desetletij pred tem letom 1870. Le že vslod zgodovinske vztrajnoeti se je vlekla še nekaj časa, prodno je propadla popolnoma. Francoek! in anglšeki filozofi, cesar Jožef II. in nazadnje velika francoaka revolucija, katere karakterji kakor da dihajo dih antike, ao bili ob Petrovo akalo bolj nego jo mogla prenesti In 1. 1798. jo vdrl general francoake republike v večno meato, Ispremenlf patrimonium Petri v rimsko republiko ln odpeljal papeža Pija VI. v Valenco kot Jetnika. Pij VI. Je umrl v tamoš-lajl citadelll, in kardinali eo izvolili v Benetkah novega Pija, to pot VII., za papeša, in U ovetl oče se je spet lahko vrnil v Rim, toda v varstvu avstrijskih, snglešklh in — turških (1) topov in bajonetov, katerim eo se Francoaje umeknill. Kazalo je, kakor da alje spet solnco božjega usmiljenja na avetega očeta: Napoleon. prvi konzul republike, je oklenil z njim celo konkordat 1. 1801., tam alcer ni bilo več niti sence stare alave ln mogočnosti papeške, toda sveti oče jo zaupal nele v milost božjo, temveč tudi v bajonete, kanone in boljšo čase. Pa ao prišli šeelabšičaai: Napoleon ao Jo dal Izvoliti za ceaarja Francozov ln je naročil Petrovemu naaledniku, naj pride v Pariz'in ga krona v Notre Dame. In papež Jo prišel. Kardinal Feoch jo v noči 1. decembra na papežev ukaz nagloma blagoelovil zakon ceaarja ln cesarice. ki dotlej niata bila cerkveno poročena, in 2. decembra Je bilo alavnoatno kronanje. Papež je maslltl Napoleona s vsakovrstnimi mazili. toda ko je hotel vsoti krono ln mu Jo posaditi na glavo, jo Jo prijel oooar eam. In sam al Jo Je poeadjl na glavo. In aam Je kronal tudi cesarico — veliko razočaranje svetemu očetu," ki Je bil tu naenkrat samo glodalec In atatlat Pa takoj ae Je streznil, etopil k stopnicam prestola in pozdravil Napoleona s besedami, a katerimi Je bil posdrsvljon nekdaj Karol Veliki v baziliki sv. Petro: Vlvat in oetornum semper Auguetual ■.m m « COslJs pribo «kaški liati poročali, da Harold J. Croarkln umakne svojo izpoved in se izjavi nekrivega, nakar bodo njegovi odvetniki okušali dokazati pred poroto, da ni pri zdravi pameti. Croarkia je priznal pred državnim pravdnikom, da Je ubil šestletnega Wtlterja Schmitha a-kladivom, katerega je prej zlorabil. Cikaški šerif odstopU. Chicagp.-^Serif Peter M. Hoff-man je naznanil, da prihodnji pondeljek opusti službo, katere je že sit do grla. Čsjno zgodila krivica dlhitvn od Jc strani, sam popravljen trpeti tke, psi osj bi bili kolikor hočete visoki. Obenem pa hvtls članom društva sa likarano zaupnost. — Joka Artack, tajnik. _ IZOBRAŽEVALNA AKCIJA I. 8. Z. Ukraden dljamant v 'Pariz, 21. dec. — Sobarica v nekem pariškem hotelu je zagledala lepo jabolko v napol odprtem kovčegu dveh gootov, ki sta najela sobo In odšla ven. Poželela je jabolko in ga vsols. Ko je zagriznila vanj, je zob zasekal v nekaj trdOga. Sobarica je pogledala in fiaila v jabolku avetal kamenček. PoVasala ga jo domačemu detektivu in ta jo informl-rsl policijo. Tako Jo bila rešena tatvina glasovltega dijamanta "Grand Conde", vrednega dva milijona dolarjev, Id Jo bil ukraden prod nekaj roeoeci v muzeju Chantilly Chateau. Ko ota oe tujca vrnila v hotel, sta bila aretirana. Priznala ota tatvino. Oba sta Iz Alzaolje.* Waukegaa, lil—Naznanjam Članicam ženskega društva "Moška sna-kopravnost" it. 119 8. N. P. J. sklep seja meeeca novembra, ds bo društvo postopalo po prssrilfh > članicami, sko ss ns udeleže letna seja dne 96. decembra ob navadni uri^ tfpoitevag aa bodo la tehtni v«okt, kakor so Članice s malimi otroM ln ps bolezen. Seetre, naša dolžnost je, da aa udeležimo aeja vaaj eskrst v lato. Naša društvo šteje nad sto članic, na sejo nas ps prida največ do trideset. Poeebno zadnje lato se ja med nami naselila neka mlačnost. Opominjam vss Is enkrat, ds vsaka naznani da potem na bo tajnica kriva, ako se bodo upoštevala pravila. Dalja vam znanim, da aam prsjela večja število knjig od Jugoslovanske pomožne akcija, ki ao poslane gijfcultvo. Knjiga ao lepa in poučna fn vredno Ja, da Jih 61 tate. Dalje imam tudi koledarje od Jednota sa leto 19Jtfv Pridite in si Jih vsamlts, ker pripsdsšs vam. Vsako lato ml Jih oatana vfeja število in jih maram nositi na sejo is potem kake tri meseee. Končno žalim, da mi plalata ment ob koncu lata, da mi bo mogoča podati knjige nadzornicam bras dolga. Pridite na sejo Vfeel—Prsnces Zs kovšak. tsjnics. » North Chicago. HL—'Vsem ¿lanom, kateri* ae niao udeležili zadnje letna seje naenanjam, naj pridejo na prihodnjo sajo, da sa opravičijo, zaka; aa niso udeležili. Pri tajniku ae še mora opravičiti nobeden, tako Je bilo sklenjeno, in proeim, da vpoitevate, Društveno saje sa bodo vršile sa naprej vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne ob pol dveh. Plačevanje menta pa prične vaalaj pred sejo, ie ob dvanajstih. Nadalje tudi vpošte-vajta, da bo vsak plačal asesment do 88. v mesecu, ker sa naprej ne bom M IkMit-'Kdor ns bo plačal, bo au spendlran. Društvo zsbtevs od na, Jaz bom sahteval pa 4d članov, ds plača vsak ob Čaau ln vsaki mesee. Zalagal ne bom ss nikogar, toraj na aa vaak pasi, da na bo prišel ob društvo radi tega. Ns zadnji seji sta slišali sami aggementa od strani nekaj članov ,toda pojasnila ali vzroki na drie nič, akoravno ao Jasni. Osam lat že opravljam dalo tajništva, pa moram reči, da ¿nad društvom ln jad-Sotinim odborom ae Je doeedaj vršilo vaa v lepem radii. Vsaka pomota ali zadržek se je poravnals bras posebnosti. Ako sa kdo boji, da aa bo dru štvu zgodila kaka krivica od moje strani, aa moti, kar sa ssvedam ka mi je društvo poverilo ln kakšno od govoroost imsm. Ako M ss ps slu- CETRTEK, 23. DK( i; m rrJ NAROČNIKI I Znamenje (Nov. V fond "Izobraževalne akcije J8Z." so vplačal* društva, eoctslistlčni klubi In possmssniki v mesecu novem bru kot sledil Štev. In kraj društva. Vaota. >, SNPJ, Cicero, 111.................-I SOO 432. SNPJ, Miners Milla, Pa ..... 8S, SNPJ, Bingham Canyon. Utah ..................«..........M« 47, 8NPJ, Springfield, HI----- 209. SNPJ, Nokomia, 111 101, SPPJ, Greenaboro, Pa........ 214. SNPJ, Mulian, Idaho-------- 201, SNPJ, Ludlow, 43olo........... IS, SNPJ, Milwaukee, Wis...... 90S, 8NPJ, Gross, tans........... 174, 8NPJ, Krayn, Pa.--------- I S, SNPJ, Johnstown, Pa........ 81, SNPJ, Bad Lodge, Mont. .. 477, 8NPJ, Cleveland, ....... 218, SNPJ. Clinton. l"d...... 27, SNPJ, Frontanac, Kane... KLUBI JJS.Z. IN P0J3AMBZNKKI: 89, Herminie, Pa. — 47, Springfield. HL 41, Clinton, Ind. ------------- 17, Grays Lending, Pa.............. 87, Milwaukee, Wis.................. 1, Chicago, III. mi......»...w.M.H, Prank Iipar, Miners Mills, Pa... S k u pa j......................$66.88 L^JL Tajništvo J. 8. Z. 1.50 ta dan. pravočasno, da vam Ako lista je mogoče ker ni bD plačan. Ako j« Hat plačan In ga ne te, Je mogoče vstavljen napačnega naslova, dopisnico in «tari in novi naslovil Naši zastopniki so vsi Stveni tajniki in dru^i stopniki, pri katerih plačate naročnino. Naročnina za celo $540 in za pol leta ■ Člani a N. P. J. aa pol leta $1.90 in z« NAS ZASTOPNIK Frank Lukančič, sedaj potuje v državi Penna, ter nabira naročnike za list Prosveta, prodaja knjige Književne Matice S. N. P. J. in deluje za našo stvar.j Tem potom priporočamo rojakom, da mu gredo na roko in mu pomagajo pri agitaciji.— Philip Godina, upravitelj. Za meato Chicago in cero za leto $6.50, pol $3.25, za Člane $5.30. Za Evropo stane za po ta $4.00, zs vse leto pa$fl Tednik stane za En $1.70. Člani doplačajo n 50c za poitnino. Naročnino lahko tudi m! pošljete na naslov: I UPRAVNISTV0 " prosvet; 2657 a Lawndale A v CHICAGO, ILLI književna matica s. h. p, j. tona v zalogi ajtflofo knjiga: AMBRlSKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegi 682 strsni, trdo vezana, vredna svojo cene, stane....$5.00 fliorsndko šnglsiks Slovnica--selo poučna bi lahko razumljiva knjiga sa učenje angleščino» z dodatkom raznih koristnih informacij, stana osmo-------------------------9100 Zakon Btogonoaljo—tolmači naravna zakone in splošni razvoj, knjiga is katero zamorete črpati mnogo naukov aa telesno tn duševno dobro».......................................................$1.50 Pater Malavsntara—V Kabareta zanimiva povest is taljenja ameriških frančiškanov, tn doihrljaji rojaka, izvrstno spopolnjena a sHkami______________________________$1.50 Bj skri- tega dela življenja slovenskih delsvcev v Ameriki..|1.75 Jlnunlo Higglno—krasna povest, ki jo je spissl sloviti ameriški pisatelj tJpton Sinclair, poslovonll pa Ivsn Molek.....m............................................................ »$1.00 S. rodno konvencijo & N. P. 252 strani mehko "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih a prologom in epilogom—mehko vezana, otanesamo e e e ee aa ee s a ae e ee e esss«M** 25c Italijani oo v AvatraMjo. London. SZ. dec.—Italijanska vlada oo Jo pogodila s Avstralijo sa naseljevanje Italijanov. Avstralija vzame vaako loto 20,000 Italijanskih ImlgrtÉlov. TISKARNA S. N. P. J. sprejena vsa v tiskarsko out spasajoča dela ..Tt JS T * hi ifcade, visHniee, časnike, knjige, koledarje, voktvo tiskarne apelira na članstvo s. N. p. j., da tiskovine naroča v svoji tbkarhi CINI ZMERNE. UNIJgKO DELO PBVB TESTS yak POJASNIL« DAJ» VODSTVO TISKAKNS TAM SB DOBS NA ZELJO TtgH VSA URMENA POJASNILA