Inovativno mesto Author(s): Andrej POGAČNIK Source: Urbani Izziv, No. 14, INOVATIVNO MESTO (november 1990), pp. 31-33 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179950 Accessed: 24-09-2018 11:49 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 24 Sep 2018 11:49:03 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 14/1990 Andrej POGAČNIK Inovativno mesto Naslov je enigmatičen: ali so ured- niki Urbanega izziva mislili na mesto, ki spodbuja, pospešuje, terja inovativnost meščanov? Ali gre za mesto, ki je kot kak futuristični monstrum, robot in moloh samo in- ovativno, ki samo izumlja novotari- je? In končno, ali gre za inovativen produkt urbanislov, torej za mesto, ki je samo po sebi inovacija, iznaj- dba? Kot urbanist se odločam za slednji pomen, ki je za naš poklic tudi najbolj smiseln in potreben. Torej, kakšno mesto - kot inovacijo - moramo po mojem načrtovati? Nova mesta, kot si jih po navadi predstavljamo urbanisti, nimajo bo- dočnosti oziromapo njih ne bo ni- kakršne potrebe. Mesto kot enotna fizična gmota bo izginilo, nadomes- tila ga bo urbano organizirana regija, urbani náčin življenja - bodisi v slarih mestih, v predmestjih, na podeželju. Urbani, svetovno "civilni" in hkrati uniformni vzorec bo docela prevla- dal in zabrisal razlike od ruralnega okolja, izenačil bo regionalne in na- cionalne posebnosti. Ustavitev in celo nazadovanje demo- grafske rasti in urbanizacije v raz- vitem svetu ne bo več dajala osnovnega razloga za rast mest. Potrebe zaradi obstoječega pri- manjkljaja stanovanj, trga, izbire in tekmovanja se bodo sčasoma zasitile v okviru zgoščenja, zarobitve naselij in zlasti prenove. Tudi prestruktu- riranje industrije se bo postopoma začelo izvajati znotraj obstoječih lo- kacij propadajočih podjetij. Tako bo izginil prastrah urbanislov, da mo- rajo zasedali nove in nove površine in onesnaževali okolje. Njihova na- loga bo v humanizaciji, "pomcstenju" mest, "povaščanjenju" vasi, pejsaž- nem oblikovanju in izboljšanju stan- ja okolja. Pri projektiranju mesla kot inovacije moramo izhajali iz geniusa loci, iz vsakokralne krajině, pejsaža, ekosis- tēma. Torej naj bo vsako inovativno mesto drugačno, specifično in uni- kalno, torej inovacija zase. Toda s tem še nismo odgovorili na vpra- šanje, kako naj bo organizirana nova urbana aglomeracija? Odgovor na to vprašanje nam že da- nes dajejo urbane regije najbolj raz- vitih dežel světa - Nemčije, Nizo- zemské, Švice, ZDA, Japonské. Iz- razito "lekcijo" pa nam dajejo tudi visoko razvite turistične regije, saj se v njih materializirajo vse želje mo- dernega člověka po najbolj učinko- viti, udobni in okolju prijazni organizaciji prostora. Ker je turizem popolnoma tržno ''blago'1, omogoča klientu, da vsaj za kratek čas v letu optimizira svoje bivalne, športno- rekreacijske, v precejšnji meri pa udi nakupovalne in kulturně potre- be. Docela izvzete so samo delovne in učno-vzgojne funkcije. Moderni turisi želi alternativno iz- biro med hotelskim silosom, majh- nim penzionom, kamp prikolico, šotoriščem, bungalovom, aglomera- cijo, ki simulira mediteransko ali alpsko vas, itd. Vrača se k miru, zelenju, individuálnosti, toda ne želi si izolacije. Povsod si želi dobrih pro- metnih in informacijskih zvez, ser- visov in komunalnih storitev. Če se mu zahoče čara starih mestnih jeder ali vasi, vrveža, bazarja in kulturnega utripa - gre v najbližje prenovljeno historično središče ali celo v njegov surogat. Tu zadosti večini svojih na- kupovalnih, kulturnih, estetskih in gastronomskih potreb. Zlasti in predvsem pa si želi ohranitve narav- nih lepot, pa njihove dostopnosti in uporabnosti hkrati, čistega okolja, pejsažnih kvalitet, ruralnega zaled- ja... Lekcija modernih turističnih regij je poučná, saj so te vedno korak pred siceršnjim urbanizmom in plañir an- jem. Mesto příhodnosti mora - preprosto povedano - optimizirati, sumirati, omogočiti vse člověkově potrebe po 31 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 24 Sep 2018 11:49:03 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms najbolj ustreznem bivalnem, delov- nem, rekreacijskem, izobraževal- ncm, kulturnem in drugem okolju. Od pamtiveka jc bila stalna želja ljudi, da živijo v mestu in na pode- želju hkrati, da uživajo vrvež urbsa ter mir in zelcnjc province. Toda to je bilo dano le maloštevilnim: rimski aristokraciji v rustikalnih vilah, renesančním plemičem v dvorcih, tovarnarjem v podeželskih gradičih, rdečim baronom v dačah in lovskih kočah. Moderna telekomunikacij- ska sredstva, zlasti televizija, video- fon, računalniške informacijske mreže in delo na domu, bodo zmanjšala potřebo po fizičnih stikih med ljudmi in po življenju v mestu. Živeti v štiku z naravo, v miru in zelenju pa bo stalna in še narašča- joča potřeba ljudi.Po raziskavah jav- nega mnenja bo torej 60-70% prebivalcev živelo v zelenih subur- bijah, v bolj ali manj gostih in in- dividualiziranih naseljih, vrstnih, verižnih, atrijskih, terasnih in po- dobnih hiš. Pribl. 10% prebivalcev "mest" bo želelo še vedno živeti v luksuznih apartmajih, varnih in ograjenih; kakih 10% zlasti mlajših, samskih in tistih z "drugačnim" življenjskim stilom v garsonjerah ali samskih domovih - večinoma kot prehodno obliko bivanja. Bistveno večji delež učeče se mladině v velikih izobraževalnih centrih bo zahteval več študentskih naselij, dijaških domov. Zar adi staranja prebival- stva, osamljenosti in ogroženosti starih bodo rasla naselja kondomi- nijev, starostnih domov, penzionov in sanatorjev. Prebivalci "sedanjih" mest, zlasti tis- tih iz blokov in starih delov mest bodo gradili ali kupovali vikende, prenavljali stare vaške hiše, pastir- ske stanové in zidanice. Trg delovne sile bo od mnogih terjal alternativně náčine bivanja - mobilne hiše (mobil homes), hotele ali stanovanja za pos- lovneže ipd. Sestavni del inovativne regije bo tudi kulturna agrarna krajina z novimi, prenovljenimi družinskimi kmetija- mi. V tej pluralni urbano-ruralni krajini bodo naselja přepletena s prostori za vrtičkarstvo, polji, goz- diči, rekreacijskimi in naravovar- stvenimi območji. Le monokulturne farmě in veliki kompleksi proizvod- nih gozdov bodo umaknjeni iz teh zgostitvenih predelov. Pri planiranju in načrtovanju indu- strie, proizvodne obrti in servisov bosta glavni vodili ekoloģija in pros- ta izbira delovnega mesta, torej in- dustrijske, servisne in obrtne cone v predmetjih - ali v prostorih med več- jimi mesti - na ekološko sprejem- ljivih lokacijah ali kot prenova obstoječih con. Vsa preskrba, razen osnovne, se bo vse bolj usmerjala k regionálním nakupovalnim središčem. Tudi vsa druga superstruktura se bo koncen- trirala v velikih specializiranih cen- trih - šolskih, znanstvenih, zdrav- stvenih, kulturnih, športnih, rek- reacijskih, obrtno-servisnih ... Tudi prenovljena zgodovinska jedra mest in vasi se bodo spreminjala v na- kupovalna središča, dopolnjena s kulturními, gostinskimi programi, šarmom in identiteto. (V Ameriki, kjer tega nimajo, gradijo nakupoval- ne centre v stilu italijanskih vaških piazzet, francoskih mestec ipd.) Moderni urbani člověk bo na eni strani državljan světa, na drugi pa bo iskal specifično lokalno identiteto v navezanosti na svoje mesto, vas ali specifično krajino: zato rast zelenih suburbij na eni strani in prenova his- toričnih središč na drugi. Tak "model" inovativnega mesta pa bo omogočala le visoko razvita, hie- rarhična in raznovrstna prometna, informacijska in komunalna infra- struktura. Radialno - koncentrične mreže, ki forsirajo centralne loka- cije, bodo vse bolj nadomeščali or- togonalni sistemi, ki enakovredno napadajo prostor. Komunikacijc v tako urbano organizirani regiji bodo hitrejše kot danes znotraj velemest. V ospredju inovativnega mesta ali bolje, inovativne regije bo seveda ekoloģija. Naselja, industrijske cone, centri bodo utopljeni v zelenje, ob- močja koncentracij bodo kompenzi- 32 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 24 Sep 2018 11:49:03 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 14/1990 Tradicionalna organizacija urbane regije Nova organizacija "inovativne" urba- ne regije rana z obsežnimi kompleksi nedo- taknjene narave, kmetijskih obmo- čij, rekreacijskih con, gozdov... Ne le, da bo moral biti razvoj ekološko sprejemljiv, temvečbo moral biti sprejemljiv tudi za sosednje regije in v veliki meri tudi eokološko samoza- dosten: bioklimatske zgradbe, po- novna uporaba sanitarne vode za čiščenje ulic, zalivanje, samoočišče- vanje odplak, reciklaža odpadkov, njihovo deponiranje v okviru lastne- ga območja, čim večja samooskrba z biološko čisto hrano, vrtičkarstvo in še in še. Izvoz nesnage "drugam" ne bo mogoč. Varčevanje z energijo, pospešcvanje daljinskega ogrevanja, javnega transporta ... Vsaka večja lo- kacija bo podvržena oceni vplivov na okolje po mednarodnih standardih. Toda znotraj vnaprej določenih, plañir anih con namenske rabe bo mogoče svobodno tekmovanje in- vestitorjev, zákonitost trga in načelo úspěšnosti. Sprejemljiv, enoten di- zajn, "rcgionalno tipiko" zgradb bo zagotavljal konsenz, kaj to je, učin- kovito izvajanje in kontrola. Divje rasti in nekontroliranih posegov v okolje in črnih gradcnj ne bo, kot jih ni v drugih visoko civiliziranih družbah. Represivní aparat za od- pravljanje le-teh ne bo smel poznali milosti. Tako organizirana inovativna regija bo torej zagotavljala přednosti mes- ta in podeželja hkrati, uresničevala željo po koncentraciji ter disperziji, varstvu okolja in gospodarski učin- kovitosti, po lokalni identiteti, nacionalni enotnosti in svetovni povezanostji. Razmišljanje, vizija, ki jo ponujam, je torej blizu C. N. Ledouxu, F. L. Wright u in L. Mumfordu. Docela zanika Corbusierja, Archigrama, Tangeja, Solerija, Richterja ali Mutnjakoviča. Po mojem so bili ti med zadnjimi vizionarji urbanih če- belnjakov in človeških termitnjakov. Povsem nasprotna je idejam o blokovnih mestih socialističnih udarnikov, toda enako jo skrbi ne- humanost ameriškega Lewittowna. Izhaja iz evropske - in naše - tradicije spieta mestain podeželja, ki se z no- vim tehnološkimin kulturnim raz- voj em dviguje na novo, višjo raven sinteze in harmonije. prof. dr. Andrej Pogačnik, dipl. inž. arh., Katedra za prostorsko pianiranje, FAGG, Ljubljana. 33 NASEUA V ZELENJU jeTNä V MESTO - [CE TRI ) / ^ - PREDMESTJA » ) ~ |~* = ^Ì1111I1Ì&' INDUSTRIJA KMETUSTVO INDUSTRIJA / V VAS A " REKREACUSKI / 'saOÒZI> PROSTOR NASELJA V /ļļ^^ KMETUSKI I S I ° yELENJU This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 24 Sep 2018 11:49:03 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms