KREKAM KREATIVNI POTENCIAL MESTA KAMNIK Naslov publikacije: Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede KREKAM: Kreativni potencial mesta Kamnik (elektronska izdaja) Avtorji: Jure Požgan, Boštjan Jerman, Tine Dobnik, Marko Grgurič, Ana Klemen, Žiga Kovač, Lina Jerina Ljubojević in Tadej Uršič Copyright © po delih in v celoti FDV 2020, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. Jezikovni pregled: dr. Jure Požgan Oblikovanje: Sara Kante, Eva Jakomin Ljubljana, 2020 Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada KAZALO 01 03 UVODNIK 05 KREATIVNI POTENCIAL MESTA KAMNIK 21 01 Zakaj KAMNIK? 22 01 OPIS MESTA 22 02 02 DEMOGRAFSKI PODATKI 23 PREDSTAVITEV 03 GOSPODARSTVO 23 UNESCO MREŽE KREATIVNIH MEST 08 04 ZGODOVINA 24 05 TURISTIČNI POTENCIAL 25 01 Zakaj MESTA? Zakaj KREATIVNOST? 09 02 Kreativni potencial mesta KAMNIK 26 02 POSLANSTVO, CILJI in PREDNOSTI 01 GLASBA 26 vključitve v UNESCO mrežo kreativnih mest 10 02 FILM 26 03 GASTRONOMIJA 27 03 UNESCO mreža kreativnih mest in 04 LJUDSKA UMETNOST in OBRTNIŠTVO 28 uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja 11 05 OBLIKOVANJE 29 06 IZBOR PODROČIJ 29 04 Predstavitev posameznih UNESCO kreativnih področij 12 01 FILM 12 04 02 GASTRONOMIJA 13 KAMNIK KOT MESTO GASTRONOMIJE 31 03 GLASBA 14 04 LITERATURA 15 01 Predstavitev kreativnega področja - 05 LJUDSKA UMETNOST in OBRTNIŠTVO 16 GASTRONOMIJE V KAMNIKU 35 06 MEDIJSKA UMETNOST 17 01 KLJUČNI DOGODKI in AKTIVNOSTI 35 07 OBLIKOVANJE 18 02 KLJUČNI DELEŽNIKI 40 02 02 01 PRISPEVEK POSAMEZNEGA PODROČJA K 01 PRISPEVEK POSAMEZNEGA PODROČJA K URESNIČEVNJU CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 42 URESNIČEVNJU CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 78 02 VKLJUČEVANJE RANLJIVIH SKUPIN V DEJAVNOSTI 02 VKLJUČEVANJE RANLJIVIH SKUPIN V DEJAVNOSTI NA POSAMEZNEM KREATIVNEM PODROČJU 45 NA POSAMEZNEM KREATIVNEM PODROČJU 82 03 POVEZOVANJE DEJAVNOSTI 03 POVEZOVANJE DEJAVNOSTI NA PODROČJU NA PODROČJU GASTRONOMIJE Z DRUGIMI LJUDSKE UMETNOSTI in OBRTNIŠTVA KREATIVNIMI PODROČJI 47 Z DRUGIMI KREATIVNIMI PODROČJI 85 03 ANALIZA KRITERIJEV, 03 ANALIZA KRITERIJEV, ki jih mora Kamnik ki jih mora Kamnik izpolnjevati za prijavo izpolnjevati za prijavo v UCCN na področju v UCCN na področju GASTRONOMIJE 50 LJUDSKE UMETNOSTI in OBRTNIŠTVA 87 04 Ocena smiselnosti: analiza 04 Ocena smiselnosti: analiza PREDNOSTI – SLABOSTI – PRILOŽNOSTI – IZZIVI 59 PREDNOSTI – SLABOSTI – PRILOŽNOSTI – IZZIVI 93 05 06KAKO NAPREJ? 99 KAMNIK KOT MESTO LJUDSKE UMETNOSTI in OBRTNIŠTVA 65 01 KORAKI PRED PRIJAVO 100 01 ZAPOREDJE ZA PRIPRAVO VLOGE 100 01 Predstavitev kreativnega področja - LJUDSKE UMETNOSTI in OBRTNIŠTVA v KAMNIKU 69 01 TEHNIČNI VIDIK PRIJAVE 103 01 KLJUČNI DOGODKI in AKTIVNOSTI 69 01 IZPOLNJEVANJE IN PREDLOŽITEV PRIJAVE 103 02 KLJUČNI DELEŽNIKI 74 02 PRIJAVNICA 104 01 UVODNIK Drage bralke, dragi bralci. Z namenom vključevanja študentov pri Projekt KREKAM je logično nadaljevanje smo priročnik za vključitev v mrežo UCCN, naslavljanju družbenih vprašanj in izzivov, projekta “Mreža kreativnih mest UNESCO: s katerim bi lahko ostala slovenska mesta s katerimi se soočamo v globaliziranem Mestna občina Ljubljana (študija primera)” sledila zgledu Ljubljane. Projektna ekipa svetu, in povezovanja z negospodarskim iz leta 2019, ki se je osredotočal na izjemen je namreč prepoznala kreativni potencial in neprofitnim sektorjem, smo v okviru raz- pomen uresničevanja ciljev trajnostnega tudi drugih slovenskih mest, zlasti občine pisa Študentski inovativni projekti za druž- razvoja (CTR) do leta 2030 skozi UNESCO Kamnik na kreativnih področjih gastrono-beno korist, ki ga sofinancirata Republika mrežo kreativnih mest (UCCN). Kreativna mije ter ljudske umetnosti in obrtništva. In Slovenija in Evropska unija iz Evropskega področja – film, gastronomija, glasba, knji- tako se je porodila ideja nadaljevanju. socialnega sklada, uspeli s prijavo pro- ževnost, ljudska umetnost in obrtništvo, jekta “Kreativni potencial mesta Kamnik medijska umetnost in oblikovanje – so v Projekt KREKAM predstavlja nadgradnjo (KREKAM)”. Prijava je rezultat dolgoletne- mreži prepoznana kot strateški dejavnik naših prizadevanj v smeri aktivacije krea-ga sodelovanja med Katedro za medna- pri spodbujanju trajnostnega razvoja, lo- tivnih potencialov slovenskih mest pri ure-rodne odnose na Fakulteti za družbene kalne skupnosti, zlasti mesta, pa kot ključ- sničevanju CTR do 2030 na lokalni ravni. vede Univerze v Ljubljani in Društvom za ni akter pri doseganju globalnih trajnostnih Ponuja poglobljeno analizo kreativnega Združene narode za Slovenijo, v katerega zavez. S pomočjo študije primera Mestne potenciala Kamnika za vključitev v UCCN so kot prostovoljci vključeni tudi številni občine Ljubljana (MOL), ki je od leta 2015 in za lažje ter hitrejše doseganje CTR na študenti programov Mednarodni odnosi in edino slovensko mesto v mreži UCCN, in ekonomskem, družbenem, kulturnem in Evropske študije. sicer na področju literature, smo oblikovali okoljskem področju. V ospredju analize 06 sta dve kreativni področji, gastronomija mentorstvom dr. Jureta Požgana (Fakulte- Kamnik (6. poglavje), ki ga lahko razume-in ljudska umetnost ter obrtništvo, ki gle- ta za družbene vede) in Boštjana Jermana mo kot opredelitev najbolj kreativnega de na predhodne ugotovitve, razvojno (Društvo za Združene narode za Slovenijo). področja mesta oziroma kot spodbudo za strategijo občine Kamnik in posvetovanje Projekta naloga najprej na kratko povza- prijavo v mrežo UCCN. V zadnjem poglav-s ključnimi akterji na lokalni ravni (še po- me smisel mreže UCCN (2. poglavje) in v ju je nato podrobneje predstavljen posto-sebej z Zavodom za turizem, šport in kul- nadaljevanju (3. poglavje) celostno analizi- pek prijave, ki ima pomenljiv naslov - Kako turo Kamnik), predstavljata primerjalno ra kreativni potencial občine Kamnik. V 4. naprej? prednost mesta kot turistične destinacije. in 5. poglavju se naloga osredotoči na po-Končni rezultat je projektna naloga, ki ni le dročji gastronomije ter ljudske umetnosti Odgovor na to vprašanje zagotovo ni in ne analiza kreativnega potenciala mesta, am- in obrtništva, kot dveh izmed sedmih kre- more biti enoznačen. V idealnem scenariju pak vsebuje tudi priporočilo, katero krea- ativnih področij delovanja mreže UCCN. bi si kot projektna skupina seveda želeli, tivno področje Kamniku omogoča največji Za obe področji opredeli prednosti, sla- da se mesto Kamnik odloči za članstvo v potencial za prijavo v mrežo UCCN in kako bosti, priložnosti in izzive, ki jih mora mes- mreži UCCN in da smo k temu s projekto prijavo izpeljati. to upoštevati pri razmisleku in odločitvi za tom KREKAM prispevali tudi sami. Zado-prijavo v mrežo UCCN. Analiza smiselno voljni pa bomo že s tem, da si v teh nego-Publikacijo je pripravila in oblikovala sku- sledi formalnemu postopku prijave in se tovih, koronskih časih, ki so precej otežili pina osmih študentov iz treh različnih fa- osredotoča na tiste elemente, ki so ključ- in podaljšali tudi trajanje našega projekta, kultet Univerze v Ljubljani (Tine Dobnik, ni za uspešno prijavo v mrežo UCCN, kot mesto in občina vzameta čas za premislek Marko Grgurič, Ana Klemen, Lina Jerina so tradicija in izkušnje, naslavljanje CTR, o tem, kako bi lahko mesto s članstvom v Ljubojević in Tadej Uršič iz Fakultete za možnost vključevanja ranljivih skupin in UCCN bolje uresničevalo CTR in prispeva-družbene vede, Žiga Kovač iz Filozof- povezovanje med kreativnimi področji na lo k boljši informiranosti o CTR v Sloveniji. ske fakultete, Eva Jakomin in Sara Kante lokalni in mednarodni ravni. Analizo zaklju-iz Naravoslovnotehniške fakultete) pod čuje priporočilo projektne skupine mestu Boštjan Jerman in dr. Jure Požgan 07 02 predstavitev UNESCO MREŽE KREATIVNIH MEST 01 Zakaj MESTA? Zakaj KREATIVNOST? Urbana območja so danes glavni akter pri za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agenda kreativnosti kot vzvoda za razvoj mest in razvoju novih strategij, politik in pobud, 2030). Ta med svojimi sedemnajstimi cilji zasnovo novih rešitev za reševanje sku-katerih cilj je, da kultura in ustvarjalnost vključuje tudi cilj številka 11, ki se osredo- pnih izzivov. Mreža UCCN ponuja edin-postaneta gonilni sili za trajnostni razvoj in toča na to, da bi mesta in naselja postala stvene priložnosti za to, da mesta izkoristi-prenovo mest s spodbujanjem rasti in ino- vključujoča, varna, odporna in trajnostno jo procese vzajemnega učenja in skupne vacij ter s podpiranjem družbene kohezi- naravnana. Podcilj 11.4 prepoznava prav projekte, da bi tako v celoti izkoristila svoje, blaginje državljanov in medkulturnega kulturo in ustvarjalnost kot osrednja vzvo- ja ustvarjalna sredstva in jih uporabila kot dialoga. Na ta način se mesta odzivajo na da za delovanje in uspeh pri uresničevanju podlago za gradnjo trajnostnega, vklju-velike izzive, s katerimi se spopadajo, na trajnostnega razvoja (UNESCO Creative čujočega in uravnoteženega razvoja v primer na gospodarske krize, degradacijo Cities Network, b. d.). gospodarskem, kulturnem, okolijskem in okolja, naraščanje prebivalstva in družbe- družbenem smislu (UNESCO Creative Ci- ne napetosti. V mestih živi več kot polovica Na lokalni ravni kulturo živimo in jo ustvar- ties Network, b. d.). svetovnega prebivalstva, v njih pa poteka jamo vsakodnevno. Javni organi lahko v več kot tri četrtine svetovne gospodarske sodelovanju z zasebnim sektorjem in ci-dejavnosti, kjer imajo velik delež prav kre- vilno družbo, s spodbujanjem kulturnih ativne industrije (UNESCO Creative Cities industrij, podpiranjem ustvarjalnosti ter Network, b. d.) spodbujanjem državljanske in kulturne . participacije zagotavljajo trajnostni razvoj Ključna vloga mest pri spodbujanju traj- mest, ki je prilagojen dejanskim potrebam nostnega razvoja, ki se osredotoča na ljudi lokalnega prebivalstva. V tem kontekstu in spoštovanje človekovih pravic, je pre- sta sodelovanje in izmenjava izkušenj ter poznana in posebej poudarjena v Agendi znanja ključnega pomena za postavitev 09 02 POSLANSTVO, CILJI in PREDNOSTI vključitve v UNESCO mrežo kreativnih mest Mreža UCCN je bila ustanovljena leta nostni razvoj urbanih območij na globalni Članstvo v mreži UCCN mestom omogoča 2004 za spodbujanje sodelovanja z in med ravni (Požgan in dr., 2020, str. 8). razvoj pobud za vključevanje kreativnosti mesti, ki so ustvarjalnost opredelila kot v razvojne strategije ter krepitev medna- strateški dejavnik trajnostnega urbanega Z vključitvijo v mrežo se mesta zavezuje- rodnega sodelovanja, hkrati pa spodbuja razvoja. 246 mest, ki trenutno sestavlja- jo, da bodo delila svoje najboljše prakse razvoj, produkcijo in diseminacijo dejavno-jo to mrežo, si prizadeva za skupni cilj – in razvijala partnerstva, ki vključujejo jav- sti, dobrin in storitev na področju kulture. postaviti ustvarjalnost in različne kulturne ni in zasebni sektor ter civilno družbo. Na Prav tako omogoča nastanek kreativnih industrije v središče svojih razvojnih načr- ta način lahko mesta: (1) okrepijo ustvarja- in inovacijskih središč ter novih možnosti tov na lokalni ravni in aktivno sodelovanje nje, proizvodnjo, distribucijo in razširjanje za ustvarjalce ter zaposlene v kulturnem na mednarodni ravni. kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev; (2) sektorju. Mreža UCCN spodbuja dejavno-razvijajo središča ustvarjalnosti in inova- sti mest na lokalni in mednarodni ravni, ki Mreža UCCN ima dva osrednja cilja. Prvi tivnosti ter širijo priložnosti za ustvarjalce jim omogočajo izmenjavo znanja, izkušenj je spodbuditi mesta, da v svoje razvojne in strokovnjake v kulturnem sektorju; (3) in dobrih praks, izmenjavo in sodelovanje načrte na lokalni ravni vse bolj vključujejo izboljšajo dostop do in participacijo v kul- umetniških in strokovnih delavcev ter izva-kulturne industrije in ustvarjalnost, pri tem turnem življenju, zlasti za marginalizirane janje pilotnih projektov, partnerstev in po-pa vključujejo in povezujejo tako javni kot ali ranljive skupine in posameznike; (4) v bud, ki vključujejo javni in zasebni sektor zasebni sektor. Drugi cilj je stalno krepi- celoti vključijo kulturo in ustvarjalnost v ter civilno družbo. Vključena mesta imajo ti aktivno mednarodno sodelovanje med svoje načrte za trajnostni razvoj (UNESCO dostop do raziskav, študij, politik, analiz in vključenimi mesti, zlasti preko izmenjave Creative Cities Network, 2020). ukrepov za načrtovanje urbanega trajno- dobrih praks pri spodbujanju ustvarjal- stnega razvoja, hkrati pa imajo možnost nosti, sodelovanja v kulturnem življenju in Mreža UCCN zajema sedem ustvarjal- obveščanja in ozaveščanja javnosti o de-mednarodnih izmenjav. Rezultat tovrstne- nih področij, in sicer ljudsko umetnost in javnostih na tem področju. Vse to so pred-ga sodelovanja je povečana veriga vred- obrtništvo, medijsko umetnost, film, obli- nosti članstva v mreži in razlogi za vključi-nosti lokalnih kreativnih industrij in traj- kovanje, gastronomijo, literaturo in glasbo. tev mest (Požgan in dr., 2020, str. 8). 10 03 UNESCO mreža kreativnih mest in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja Kultura in kreativnost v mreži UCCN nis- Urbana središča so namreč tista, ki razvi- skem mestu Fabrianu, navaja, da so kre-ta prepoznana le kot dejavnika razvoja na jajo kreativna delovna mesta na področju ativna področja močno povezana z ure-področjih izobraževanja, okolja, družbene kulture, oblikujejo kulturno ponudbo in sničevanjem CTR. Mesta gastronomije se vključenosti in gospodarske rasti, temveč omogočajo družbeno raznolikost, med- zavzemajo za odgovornejšo proizvodnjo tudi kot osrednji orodji za uresničevanje kulturni dialog ter blaginjo prebivalcev hrane (CTR 8) in odgovornejše vzorce po-Agende 2030 na lokalni ravni. Temeljno (Požgan in drugi, 2020, str. 11). trošnje (CTR 12), mesta literature za večjo vlogo pri tem igrajo prav kreativna mesta, pismenost, svobodo izražanja in večjezič- ki so kot laboratoriji za razvoj inovativnih in Zadnje poročilo z letne konference mreže no okolje (CTR 4), mesta glasbe in filma učinkovitih rešitev za uresničevanje CTR. UCCN, ki je potekalo junija 2019 v italijan- za spoštovanje človekovih pravic (CTR 6), enakosti (CTR 10) in solidarnosti (CTR 16). Mesta obrti in ljudske umetnosti si priza- devajo za večjo raznolikost, ohranjanje lokalnih praks in dediščine (CTR 11), mes- ta oblikovanja pa za družbene inovacije (CTR 4) in globalno državljanstvo (CTR 11). Mesta medijske umetnosti stremijo k po- vezovanju kulturnega prostora z novimi tehnologijami (CTR 11). Odločitev mest, da se vključijo v mrežo UCCN, je tako moč razumeti kot aktivno in strateško izpol- njevanje zavezanosti k uresničevanju CTR (UNESCO Creative Cities Network, 2019). 11 04 Predstavitev posameznih UNESCO kreativnih področij 01 FILM UNESCO je sinonim za ohranjanje kultu- re in spoštovanje kulturne dediščine na najvišji ravni, zato se mesta, ki pridobijo oznako UNESCO kreativnega mesta filma, uveljavijo kot mednarodno priznana mes- ta kulture. Designacija na področju filma lahko postane vsako mesto, ki ima razvi- to filmsko tradicijo ter jo namerava aktiv- no razvijati tudi v prihodnosti, tako na na- cionalnem nivoju kot tudi v sodelovanju z drugimi svetovnimi mesti. Filmska tradicija druge dogodke, povezane s filmom, ter za mesto razlikuje od drugih mest. Pomem-obsega kulturno filmsko dediščino, tradi- izobraževanje in podporo filmskim ume- ben vidik sodelovanja v mreži UCCN je tudi cionalne dogodke in dejavnosti na podro- tnikom. Hkrati mesta designacijo UNESCO mednarodno sodelovanje in povezovanje čju filma, kot so filmski festivali, ter mesta kreativnega mesta aktivno uporabljajo za z ostalimi kreativnimi mesti na specifič- kot regionalna ali državna središče filmske promocijo mesta kot lokacije za snemanje nem področju, pa tudi z UNESCO kreativ-umetnosti. Sodelujoča mesta designacijo in produkcijo filmov, kar spodbuja vklju- nimi mesti na splošno. V Sloveniji trenutno filma uporabljajo predvsem za promocijo čevanje lokalnih umetnikov in strokovnja- ni mesta, ki bi imelo naziv UNESCO kre-svoje filmske tradicije, privabljanje gledal- kov s področja filma v mednarodno okolje ativnega mesta filma (UNESCO, 2018, str. cev v kinematografe, na filmske festivale in ter kot enega izmed turističnih specifik, ki 81–95). 12 02 GASTRONOMIJA Številna mesta skušajo okrepiti svoj go- prostora; in (4) željo po predrugačenju po-spodarski položaj z vlaganjem v znamče- dobe mesta (Berg in Guje, 2014; Güler in nje ter na ta način doseči večjo prepoznav- dr., 2016). nost na nacionalni in mednarodni ravni. Pri uspešnosti mest imata ključno vlogo dva Čeprav v Sloveniji še ni mesta, ki bi bilo del tipa dejavnikov. Prvi so dejavniki, kot sta mreže na kreativnem področju gastrono-npr. ustrezna infrastruktura in možnos- mije, potencial obstaja. Mnoge slovenske ti za zagon nove oziroma širitev obstoje- regije in posamezni kraji imajo razvito svo- če industrijske panoge. To so dejavniki, jevrstno kulinariko, ki je pogosto priprav-ki lahko privabijo nove investitorje in tako ljena na tradicionalen način. Med te regije prispevajo k rasti gospodarstva in poveča- spada tudi osrednjeslovenska regija in Ka-nju prihodkov. Drugi tip dejavnikov so tisti, mnik s svojo edinstveno kulinariko. Poleg ki privabljajo turiste, npr. varnost in pestra tega je Slovenija nedavno pridobila naziv ponudba turistom privlačnih aktivnosti, kot »Evropska gastronomska regija 2021«, ki so na primer organizirani kulinarični izleti ga bo Slovenija skušala izkoristiti pred- (Hankinson, 2001; Hankinson 2007). Med vsem za promocijo nacionalne kulinarike najpogostejše razloge, zaradi katerih se in gastronomije. Hkrati bodo ozaveščali mesta odločijo za znamčenje na področju javnost o pomenu zdrave prehrane v po-gastronomije, lahko uvrstimo: (1) utrjevanje vezavi s trajnostnim razvojem, spodbujali lastne živilske industrije s predstavitvijo prakse trajnostnega turizma in lokalne sa-ostalemu svetu; (2) promocijo lokalne ku- mooskrbe, povezovali podeželska in urba-linarične tradicije in njeno ohranjanje prek na področja ter spodbujali mala in srednja različnih gastronomskih prireditev in turiz- podjetja (Požgan in dr., 2020, str. 41). To so ma; (3) varovanje, ohranjanje in negovanje prednosti, ki jih lahko izkoristijo tudi posa-identitete posameznega geografskega mezna mesta na čelu s Kamnikom. 13 03 GLASBA Mesta se na kreativnem področju glasbe prijavljajo, ker jim članstvo v mreži omo- goča, da predstavljajo svoje projekte na mednarodni ravni. Hkrati jim članstvo daje edinstveno priložnost za izmenjavo znanj in izkušenj po svetu, poleg tega pa je to tudi priložnost za spodbujanje najrazlič- nejših glasbenih produktov na nacionalnih in mednarodnih trgih. Mesta so motivira- na za prijavo v mrežo tudi zato, ker lahko nadgradijo svoje lokalne zmogljivosti in, usposabljajo lokalne glasbene akterje in razvijajo inovacije na podlagi. Pri tem si mesta od članstva obetajo povečanje pre- poznavnosti, ki bi lahko spodbudila novo stvo ozavešča odločevalce ter turiste o po- Čeprav ima slovenska glasbena scena obliko kreativnega turizma in nastanek no- membnosti in vplivu kreativnih področij na raznolike projekte ter dobro infrastrukturo, vih delovnih mest (UNESCO Culture Sec- trajnostni razvoj mest. Mesta so vedno bolj ki je sicer večinoma osredotočena na Lju-tor, b. d.). motivirana za prijavo tudi zaradi dejstva, bljano, mnogi strokovnjaki menijo, da so da glasba prispeva k njihovemu družbe- ostala kulturna področja veliko bolj razvita. Taka oblika turizma je pomembna, ker no-gospodarskemu razvoju. Glavna pred- Vendar bi lahko slovenska mesta, ki imajo glasbenikom poveča domet iz domače- nost mesta glasbe je prispevek živahnega željo in potencial postati UNESCO mes-ga v mednarodno okolje. Članstvo v mreži glasbenega trga k splošni kakovosti življe- to glasbe, s članstvom vidno prispevala UCCN omogoča odločevalcem v mestih nja v mestu, kar privablja turiste, zaposluje k napredku in prepoznavnosti slovenske možnost boljšega informiranja in zago- delavce in prispeva k splošni prepoznav- glasbene scene tudi na mednarodni ravni tavljanja sredstev za učinkovito delovanje nosti in razvoju mesta (UNESCO Culture (Požgan in dr., 2020, str. 55). glasbe na vseh ravneh. Poleg tega član- Sector, b. d.). 14 04 LITERATURA Literatura je zrcalo raznolikosti in bogastva svetovnih jezikov ter zgodovine. Spodbu- ja tudi vrednote dialoga, svobode govora in izražanja. S sodelovanjem v mreži mest literature se krepijo vezi med kreativnimi mesti, povečujejo pa se tudi mednarodne priložnosti za razvoj sektorja literature in njegove povezave z drugimi področji. Na ta način se razvija odnos do branja in lite- rature, kar doprinese k izgradnji odprte, iz- obražene in pismene skupnosti. Izmenjava informacij, dobrih praks, globalnih partner- stev in ustvarjalnosti izboljšuje pogoje za prisotnost literature v javnem prostoru in dostop do del, povezanih z literarno kultu- ro na lokalni in mednarodni ravni (Krakow, 2017, str. 39; Edinburgh, 2018; str. 5). Slovenija ima v mreži UCCN zgolj eno čla- mi, Vodnikova domačijo, Mestna knjižnica je po številu objavljenih knjig na prebival-nico, in sicer Ljubljano z designacijo krea- Ljubljana in Slovenski knjižni sejem), omo- ca ena najbolj produktivnih držav, vendar tivnega mesta literature. Pridobila jo je leta gočala varen dom literarnim ustvarjalcem ima še veliko ne izkoriščenega ekonom-2015, pri čemer se je v kandidaturi za pri- z vsega sveta v okviru sodelovanja v mreži skega potenciala na področjih založništva, dobitev tega naslova zavezala, da bo tudi ICORN, promovirala branje in dostopnost prodaje knjig in trženja, tiskanja ter grafič- v prihodnje spodbujala bogato literarno knjig za vse starostne skupine ter podpi- nih storitev (Pišek, 2016). dogajanje v mestu (kot so na primer Slo- rala nadaljnji razvoj knjižne infrastrukture venski dnevi knjige, Knjižnica pod krošnja- (Mestna občina Ljubljana, 2015). Slovenija 15 05 LJUDSKA UMETNOST in OBRTNIŠTVO V zadnjih letih prihaja do vse večjega na- turnega potenciala mesta. Prijava v mre- stov. Številna mesta se prijavijo tudi zara-predka na področju informacijskih in ko- žo UCCN na področju ljudske umetnosti di možnosti povezovanja z drugimi mesti, munikacijskih tehnologij, zato so se mesta in obrtništva ponuja priložnost deliti na- saj razumejo mrežo kot mehanizem za iz-začela zavedati pomena ter unikatnos- predne politike in vstopiti v stik s različni- menjavo znanja in informacij med sodelu-ti lastne zgodovine in kreativnosti. Prido- mi kulturami mest iz celega sveta. Mesta, jočimi mesti in za privabljanje pozornosti bitev designacije mesta ljudske umetno- ki se prijavljajo za pridobitev designacije širše, mednarodne javnosti. Mesto lahko sti in obrtništva za prebivalce, zlasti tiste, kreativnega mesta na tem področju, se z uspešno prijavo postane znamka na po-delujejo na področjih kulture in umetnosti, želijo razviti v mesta, ki kulturo živijo, kar dročju kulture, kar mu lahko pomaga pri predstavlja mednarodno priznanje kul- jim pomaga pri trženju in privabljanju turi- različnih dejavnostih, na primer pri zapo-slovanju novih kadrov, gospodarski rasti in mednarodni prepoznavnosti (UNESCO, 2019). Slovenija designacije na področju ljud- ske umetnosti in obrtništva še nima, kljub temu pa so številna slovenska mesta zna- na po tradicionalni izdelavi izdelkov, ki so prepoznavni tudi po celem svetu. Kot primer lahko navedemo Idrijo, kjer že od nekdaj izdelujejo visoko kakovostno čipko in izpolnjuje veliko kriterijev za uspešno kandidaturo (Marinko, 2013, str. 63–67), ali pa Ptuj, kjer že več desetletij poteka orga- nizirano tradicionalno kurentovanje, ki je sicer že na seznamu Unescove nesnovne kulturne dediščine. 16 06 MEDIJSKA UMETNOST Medijska umetnost se nanaša na umetni- k izboljšanju urbanega življenja; 3) razvoj nosi naziva UNESCO kreativnega mesta ška dela, ki so pri svojem delovanju odvi- in rast elektronskih umetniških oblik, ki na področju medijskih umetnosti. Število sna od določene tehnološke komponente. spodbujajo vključevanje civilne družbe; UNESCO designacij za področje medijskih Izraz medij se nanaša na katero koli ko- 4) širši dostop do kulture prek razvoja di- umetnosti je med najnižjimi, kar ponuja munikacijsko napravo, ki se uporablja za gitalne tehnologije; 5) stalne programe in veliko možnosti za prijave drugih mest, prenos in shranjevanje informacij. Z vklju- študijske prostore za medijske umetni- potencialno tudi kakšnega slovenskega čevanjem nastajajočih tehnologij v svoja ke. V Sloveniji trenutno nobeno mesto ne mesta (UNESCO Culture Sector, b. d.). umetniška dela umetniki, ki uporabljajo nove medije, nenehno redefinirajo tradici- onalne kategorije umetnosti (Media Arts, b. d.). Mesta, ki so v mrežo UCCN vključena s na področju, poročajo, da se je po pridru- žitvi okrepila njihova podoba in medna- rodna prepoznavnost kot mednarodnega središča medijske umetnosti. To je spod- budilo ozaveščenost in prepoznavnost medijsko-umetnostne kreativnosti kot po- membnega strateškega dejavnika trajno- stnega urbanega razvoja (Linz, 2018). Vključitev v mrežo UCCN omogoča mes- tom nov zagon in uveljavitev mesta kot središča ustvarjalnega gospodarstva sko- zi: 1) razvoj kulturnih in ustvarjalnih indu- strij digitalne tehnologije; 2) uspešno po- vezovanje medijskih umetnosti, kar vodi 17 07 OBLIKOVANJE Oblikovanje postaja strateški element v poslovnih, inovacijskih in številnih druž- beno-razvojnih procesih na lokalni, naci- onalni in mednarodni ravni. Države zato vedno več sredstev namenjajo spodbuja- nju oblikovanja in posledično razvijanju ter utrjevanju svoje podobe. Oblikovanje in kakovost izdelkov sta pomembna tudi za lokalne ponudnike in industrije, ki designa- cijo UNESCO kreativnega mesta na podro- čju oblikovanja lahko izkoristijo za izboljša- Sodelovanje z drugimi kreativnimi mesti očiten skozi številne izobraževalne mož- nje svojih storitev in poslovne uspešnosti. članicam pomaga pri razvijanju sektorja nosti (na Akademiji za likovno umetnost Mesta se vse bolj zavedajo, da oblikovanje preko izmenjave znanja, nudenja podpo- in oblikovanje, Fakulteti za dizajn ter Nara-igra pomembno vlogo tudi pri izboljšanju re in krepljenja skupnega trga. Sodelova- voslovno-tehniški fakulteti), obstoju alter-produktivnosti in družbene kohezije (Euro- nje olajšuje tudi povezovanje oblikovalcev, nativnih kulturnih centrov, kot sta Rog in pean urban knowledge network, 2012). In- izdelkov, proizvajalcev in distributerjev. Metelkova, obstoju Muzeja za arhitekturo dustrija kreativnega oblikovanja je namreč Slednje omogoča izmenjavo idej in naj- in oblikovanje (MAO) ter obstoju razstavnih znatno pripomogla k obnovi mest, pre- boljših praks, kar je temeljnega pomena možnosti in številčnosti dogodkov (na pri-oblikovanju industrije in njeni nadgradnji, tako za uporabo ustvarjalnosti kot vzvoda mer vsakoletni bienale oblikovanja, stalne izboljšanju življenjskih razmer državljanov, za razvoj mest kot tudi za oblikovanje no- in začasne razstave v MAO), ki pa so si-mednarodnim izmenjavah in sodelovanju vih rešitev za reševanje skupnih izzivov. V cer večinoma skoncentrirani v prestolnici ter spodbujanju trajnostnega razvoja (Pož- Sloveniji mesta z designacijo oblikovanja (Požgan in dr., 2020, str. 102). gan in dr., 2020, str. 102). še nimamo. Vendar je razvoj na področju 18 Viri Berg, P. O. in Guje, S. (2014). Food-branding places – A sensory perspective. Media Arts. (b. d.) What is media arts? Dostopno prek https://mediaartcame-Place Branding and Public Diplomacy, 10(4), 289–304. ron.weebly.com/what-is-media-arts.html# Edinburgh. (2017). Monitoring report. Dostopno prek https://fr.unesco.org/ Mestna občina Ljubljana. (2015). Unescovo mesto literature. Dostopno prek creative-cities/sites/creative-cities/files/monitoring_reports/krakow_ https:// www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/kultura-v-ljubljani/unescovo-unesco_city_of_literature_monitoring_report_2013-2017_0.pdf -mesto-literature/ European urban knowledge network. (2012). Urban design. Dostopno prek Pišek, M. (2016). Število izdanih knjig na prebivalca: prehitevajo nas le Britan-https://www.eukn.eu/fieadmin/Files/Presidencies/2012_Denmark/Topi- ci. Dnevnik, 21. januar. Dostopno prek https://www.dnevnik.si/1042728806 cal_paper_Urban_Design.pdf Požgan, J., Jerman, B., Jurkota-Rebrović, I., Miladinović, M., Rakovec, M., Güler, O., Sanchez-Canizares, S. M. in Çakıcı, C. (2016). UNESCO Creative Šömen, I., Zidarič, I. in Grubar, M. (2020). Priročnik UCCN. Ljubljana: Založba Cities of Gastronomy: A Glimpse on Unesco Creative Gastronomy Cities of FDV. Turkey and Spain. V ITHMC, 2nd International Tourism and Hospitality Management Conference: Book of Proceedings (str. 134–150). Sarajevo: ITHMC. UNESCO Creative Cities Network. (2019). UNESCO Creative Cities Mayors Invest in Culture for Sustainable Development. Dostopno prek https:// Hankinson, G. (2001). Location Branding: A Study of the Branding Practices en.unesco.org/creative-cities/events/unesco-creative-cities-mayors-invest-of 12 English Cities. Journal of Brand Management, 9(2), 127–142. -culture-sustainable-development Hankinson, G. (2007). The Management of Destination Brands: Five Guiding UNESCO Creative Cities Network. (2020). About us: What is the Creative Citi-Principles Based On Recent Developments in Corporate Branding Theory. es Network? Dostopno prek https://en.unesco.org/creative-cities/content/ Journal of Brand Management, 14(3), 240–254. about-us Linz. (2018). Unesco Creative Cities Network: Monitoring Report 2014–2018. UNESCO Creative Cities Network. (b .d.). Why Creativity? Why Cities? Dosto-Dostopno prek https://www.linz.at/images/files/Unesco_Report_ pno prek https://en.unesco.org/creative-cities/content/why-creativity-why-Linz_26_11_2018.pdf -cities Marinko, A. (2013). Zaščita geografskega imena »idrijska čipka«. Tekstilec 56(1), 63–71. 19 UNESCO Culture Sector. (b.d.). The Creative Cities Network: A Global Platform Viri slik for Local Endeavour. Dostopno prek http://www.unesco.org/new/fileadmin/ MULTIMEDIA/HQ/CLT/pdf/Creative_cities_brochure_en.pdf str.09 UNESCO. (2018). UNESCO creative cities programme for sustaina- Dostopno na https://en.unesco.org/creative-cities/content/use-logo ble development. Dostopno prek http://unesdoc.unesco.org/image-s/0026/002642/264238e.pdf str. 11 Požgan, J., Jerman, B., Jurkota-Rebrović, I., Miladinović, M., Rakovec, M., UNESCO. (2019). Creative Cities Network. Dostopno prek https://en.unesco. Šömen, I., Zidarič, I. in Grubar, M. (2020). Priročnik UCCN. Ljubljana: Založba org/creative-cities/creative-cities-map FDV. str. 12 Dostopno na https://unsplash.com/photos/Lq6rcifGjOU str 13 Dostopno na https://unsplash.com/photos/-YHSwy6uqvk str. 14 Dostopno na https://unsplash.com/photos/rPOmLGwai2w str. 15 Dostopno na https://unsplash.com/photos/Oaqk7qqNh_c str. 16 Dostopno na https://unsplash.com/photos/w46tRF64qNc str. 17 Dostopno na https://unsplash.com/photos/2L-0vnCnzcU str. 18 Dostopno na https://www.pexels.com/photo/jewelry-designer-designs- -jewelries-on-paper-1050312/ 20 03 kreativni potencial MESTA KAMNIK 01 Zakaj KAMNIK? 01 OPIS MESTA Občina Kamnik leži v severnem delu osre- občinami uvršča na deseto mesto. S 110 dnje Slovenije, na prehodu med Gorenjsko prebivalci na kvadratni kilometer spada ravnjo in Celjsko kotlino, ob vznožju Kam- Občina Kamnik med nadpovprečno gosto niško-Savinjskih Alp in nedaleč od prestol- naseljene občine v Sloveniji (Zavod za turi-nice Ljubljane in Letališča Jožeta Pučnika zem in šport v občini Kamnik, 2016). Ljubljana (Zavod za turizem in šport v ob- čini Kamnik, 2016). Kamnik je s 13 500 prebivalci deseto naj- večje mesto v Sloveniji in leži na bregovih Kamniške Bistrice. Mesto se razprostira na slabih desetih kvadratnih kilometrih in se deli na staro mestno jedro, ki je zaprto za promet, in novejše dele mesta. Kamnik ve- lja za eno najbolj perspektivnih občin na področju razvoja turizma in kvalitete živ- ljenja občanov (Kraji – Slovenija, b. d.). Občina Kamnik velja za eno večjih občin v Sloveniji. S površino 266 kvadratnih kilo- metrov se uvršča na petnajsto mesto med slovenskimi občinami. V občini Kamnik živi 29 250 prebivalcev, kar jo med slovenskimi 22 02 DEMOGRAFSKI PODATKI Tudi demografski kazalniki za občino Ka- venije, b. d.). V 16 vrtcev, ki obratujejo v ob- v občini Kamnik, 2016). Ker v občini ni fa-mnik so zelo ugodni in med boljšimi v Slo- čini, je bilo vključenih 1287 otrok oziroma kultete ali raziskovalnega centra, je mlade veniji. Občina se lahko pohvali z visokim 71 % starih od 1. do 5. let, kar je nekoliko z visoko izobrazbo težko zadržati v občini naravnim prirastom (4,2 na 1000 prebival- manj od nacionalnega povprečja (75 %). V (Interreg Central Europe, 2020). Prav zato cev) in pozitivnim selitvenim prirastom (0,2 šolskem letu se je v kamniških osnovnih je potrebno v Kamniku razvijati dodatne na 1000 prebivalcev). Povprečna starost šolah izobraževalo 2460 učencev, v sre- programe in projekte, ki bodo spodbudili občanov znaša 41,6 leta in je tako nižja od dnjih šolah pa 1130 dijakov. Na 1000 prebi- mlade, da ostanejo v domačem kraju in ga povprečja starosti prebivalcev Slovenije valcev je v Kamniku okoli 40 študentov in s pomočjo pridobljenega znanja razvijajo. (43,3 leta) (Statistični urad Republike Slo- 9 diplomantov (Zavod za turizem in šport 03 GOSPODARSTVO Občina Kamnik se nadpovprečno razvija selnih 10,5 % delavno aktivnih prebivalcev ostaja v občini Kamnik povprečna plača tudi na gospodarskem področju. Od leta (Interreg Central Europe, 2020). Najbolj pa pod nacionalnim povprečjem, leta 2018 2014 se delež zaposlenih in samozapo- izstopa podatek o brezposelnosti mladih v je z 991 EUR za slovenskim povprečjem slenih postopoma, a vztrajno zvišuje. Leta starostni skupini med 14 in 25 let, ki je bila zaostajala za 101 EUR (Zavod za turizem 2018 je znašal že 68 % populacije stare leta 2016 9,4 % nižja od nacionalnega pov- in šport v občini Kamnik, 2016). To razliko med 20. in 64. letom, kar je 4 % višje od prečja. Temu podatku prispeva predvsem je mogoče zmanjšati z izobraževanjem, nacionalnega povprečja. Občina Kamnik rast števila podjetij v občini, z njimi pa tudi dodatno kvalifikacijo zaposlenih ali večjo je tudi občina z eno najnižjih brezposelno- število delovnih mest. Od leta 2010 do dodatno vrednostjo izdelkov in ponudbe, sti v Sloveniji. Leta 2016 je ta znašala 7,9 2017 se je število podjetij povečalo iz 2154 kar bi Kamnik dosegel s prijavo v mrežo %, medtem, ko je bilo v Sloveniji brezpo- na 2600 (Kamnik.info, 2017). Kljub temu pa UCCN. 23 04 ZGODOVINA Kamnik s svojo bogato zgodovino in kul- turno dediščino privablja tudi vse več tu- ristov. Kamnik je prvič omenjen leta 1061, leta 1229 pa je že postal mesto. V srednjem veku se je Kamnik razvil v trgovsko središ- če in za nekaj časa postal tudi glavno mes- to dežele Kranjske. Skozi bogato srednje- veško zgodovino se je v Kamniku z okolico oblikovalo več zgodovinskih znamenitosti med katere se uvrščajo: Mali grad, Rojstna hiša Rudolfa Majstra, Muzej pritlikavega nosoroga v Motniku, Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Frančiškan- ski samostan in knjižnica in Srednjeveško mestece Kamnik (ki nudi odkrivanje sta- rega mestnega jedra z bogato arhitektur- no). Na zgodovino je vezana tudi kulturna dediščina, ki je prisotna v občini Kamnik. Med glavne zanimivosti sodijo: Kapela na Malem Gradu, Budnarjeva muzejska hiša, Preskarjeva bajta, Arboretum Volčji potok, Lectarjeva hiša in Smoletov gradič (Krušič, M., 2009). Poleg tega v Kamniku organizi- rajo tudi tradicionalne festivale, ki priva- Spomladanska razstava cvetja, Etnološki Tek na Grintovec, Plavalni miting Veronika bljajo dnevne turiste. To so Dnevi naro- dnevi – Tuhinjska dolina nekoč in danes (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, dnih noš in oblačilne dediščine, Kamfest, ter športne prireditve kot so Maraton Alpe, 2016). 24 05 TURISTIČNI POTENCIAL V zadnjih letih je občina napredovala kot ne kmetije, planinski domovi in koče). 56 % vanje in analizo ponudbe smo ugotovili, da turistična destinacija in nadgradila obsto- turistov predstavljajo tuji gostje, ki v pov- pri tem izstopata zlasti področji gastrono-ječo ponudbo z dodatnimi dejavnostmi, prečju bivajo v občini dlje kot domači, saj mije ter ljudske umetnosti in obrtništva. V kar je povečalo tudi prihodke iz naslova ustvarijo 65 % vseh nočitev. Domači gostje zadnjih letih se je občina Kamnik namreč turizma in število nočitev. Število nočitev bivajo v Občini Kamnik v povprečju 2,14 usmerila v načrtno promocijo gastronom-se je od leta 2015 do 2018 povzpelo iz 40 dni, medtem ko tuji gostje ostanejo 3 dni ske ponudbe in v povezovanje turizma ter 096 na 97 230. To je tudi rezultat poveča- (prav tam). Osrednja Slovenija je turistično gastronomije, na primer v projektu Okusi nja nastanitvenih kapacitet v istem obdob- vezana predvsem na Ljubljano, ki vsako Kamnika, kjer je zbrala tradicionalne jedi, ju za 32 %, in sicer od leta 2008 na 1540 leto privablja več turistov, okoliške občine, ki so značilne za Kamnik. Prav tako so se ležišč (Zavod za turizem in šport v občini med katere spada tudi Kamnik, pa so bolj začela razvijati nekatera središča ljudske Kamnik, 2016). Od tega 10 % nastanitev odvisne od izletov turistov. Kamnik si pri- umetnosti in obrtništva, kot sta Velika pla-predstavljajo hoteli, 35 % kampi in 55 % os- zadeva privabiti te turiste s specifično, uni- nina in Arboretum Volčji potok. tali nastanitveni objekti (večinoma turistič- katno in butično ponudbo. Skozi razisko-25 02 Kreativni potencial mesta KAMNIK 01 GLASBA Kamnik ima dve poglavitni ustanovi. To ličnih okrestrih in glasbenih skupin, ki igra- filma (Kamfest, 2020). Glasbene dogodke sta Kamniška javna glasbena šola in dve jo ljudsko glasbo. Bolj znana skupina, ki organizira tudi Samostan Mekinje in Dnevi zasebni glasbeni šoli. Kamnik se lahko je tudi uspešna izven Kamnika, je skupina narodnih noš in oblačilne dediščine. Glas-pohvali tudi z godbo in simfoničnim orke- Matter, saj redno igra v Kino Šiški ali pa na ba je v Kamniku prisotna predvsem na rav-strom, ki si ga delita Kamnik in Domžale. Metelkovi (Interreg Central Europe, 2020, ni hobijev in je razpršena. Če pa želi glas- Čeprav je največ glasbenih aktivnosti na str. 9). Osrednja glasbena prireditev v Ka- benik ustvarjati na profesionalni ravni pa prostovoljni ravni, je ne glede na to zelo mniku je Kamfest - osemdnevni glasbeni mora dobiti regionalno ali pa globalno pri-opazna in bogata tradicija v Kamniku. V festival, ki gosti tako domače kot medna- znanje in pričeti z ustvarjanjem v Ljubljani občini je na področju glasbe veliko zborov, rodne glasbene izvajalce pa tudi izvajalce (prav tam). profesionalnih glasbenikov, ki igrajo v raz- na področju vizualne umetnost, plesa in 02 FILM Na področju filma v Kamniku ne deluje ve- v Kamniku (Interreg Central Europe, 2020, V Kamniku se tudi nahaja Mladinski center liko ljudi. Večina dogodkov in služb, ki so str. 11). Mesto se, zaradi srednjeveške sce- Kotlovnica Kamnik, ki mlade spodbuja h povezane s filmom, se nahaja v Ljubljani. nografije, uporablja v ne malo različnih film- kvalitetnemu in ustvarjalnemu preživljanju V preteklosti je obstajal lokalni televizijski skih produkcijah. Potencial ima tudi Dom prostega časa. V njihovih prostorih pote-program Impulz TV, vendar je zaradi pre- Kulture Kamnik, ki redno predvaja filme in kajo razližne delavnice kot npr. foto, video velike konkurence prenehal delovati. Ka- razne predstave ustvarjalcev (Dom kulture in gledališke delavnice (Dom Kulture Kamnik se lahko pohvali z nekaj dobrimi pro- Kamnik, b. d.) ter festival Kamfest, kjer se mnik, b. d.b). ducenti in igralci, vendar zelo redko delajo lahko predvajajo filmi mladih ustvarjalcev. 26 03 GASTRONOMIJA Področje gastronomije v občini Kamnik se značilne za občino Kamnik (TIC Kamnik, b. okus, z zorjenjem pa postane oster in bolj lahko pohvali z izjemno dobrim sodelova- d.). Tradicionalne jedi ponujajo tudi števil- žlahten (TIC Kamnik, b. d.c). Festival Oku-njem z lokalnimi ponudniki. Eno takšnih ne restavracije, ki temeljijo na kupovanju si Kamnika predstavlja izjemen potencial, je Eko tržnica, kjer lokalni kmetje proda- lokalne hrane. Med temi restavracijami je da Kamnik postane eno izmed gastro-jajo svoje izdelke. Prav tako se v Kamni- lahko omenimo Gostilno Repnik, Gostilno nomskih središč v Osrednjeslovenski regi-ku odvija festival Okusi Kamnika, kjer se Pri planinskem orlu, Vratarnico in Gositlni- ji, zlasti na področju tradicionalnih jedi, ki predstavljajo ponudniki različne lokalno co in kavarnico Pri podkvi (TIC Kamnik, b. imajo bogato zgodovino in so neposred-pridelane in tradicionalne hrane. Obisko- d.b). Posebno vlogov okviru gastronom- no povezane tudi s planšarsko dediščino valci lahko tudi poskusijo tradicionalne ske ponudbe ima sir Trnič. Zaradi svojega mesta z okolico. jedi kot so Tuhinjska postrv, Trnič, Kloštr- posebnega okusa, naribani trnič popestri ska kremšnita, Tuhinjska fila in druge, ki so različne jedi, tudi sladice. Svež ima nežen 27 04 LJUDSKA UMETNOST in OBRTNIŠTVO Tudi na področju ljudske umetnosti in prireja razstave. Arboretum izvaja tudi izo- dediščine in ostalo primerno infrastruk-obrtništva se lahko Kamnik pohvali z dol- braževanja, bodisi v okviru srednješolskih turo. Poudarek razvoja tega kreativnega goletno tradicijo v obliki narodnih noš in programov oziroma vodenih ogledov in področja naj bi bil na planšarski kulturi in oblačilne dediščine ter seveda planšar- delavnic za izdelavo herbarijev. V sklopu dediščini Velike planine, na parku Arbore-ske kulture. Arbortetum Volčji potok kot občinske strategije Turizem KAMnik 2025 tumom in Dnevih narodnih noš in oblačil-osrednji slovenski arboretum združuje je področje ljudske umetnosti in obrtništva ne dediščine (Zavod za turizem, šport in zgodovino in tradicijo urejanja parkov s prepoznano kot razvojna priložnost mes- kulturo Kamnik, 2020). sodobnim obdelovanjem cvetlic ter letno ta, saj ima Kamnik kar 560 enot kulturne 28 05 OBLIKOVANJE Na področju oblikovanja, ima Kamnik dol- 2020, str. 13). Poleg grafičnega oblikovanja, gažirajo lokalne arhitekte in jim pomagajo goletno tradicijo. V Kamniku se je nahaja- obstaja v Kamniku tudi arhitekturno obli- pri pridobivanju prepoznavnosti na lokal-la tovarna pohištva Stol. Danes se največ kovanje. V Kamniku se nahaja nekaj pisarn, ni in regionalni ravni (Interreg Central Eu-poklicnih oblikovalcev nahaja na podro- ki se ukvarjajo z arhitekturo in samozapo- rope, 2020, str. 13). V Kamniku deluje tudi čju grafičnega oblikovanja, ki so ponavadi slenih arhitektov, ki nudijo svoje storitve Ivan Mitrevski, ki je mlad ilustrator, risalec »freelancerji« in mikro podjetja. Zelo malo na lokalnem in regionalnem trgu (Interreg stripov in oblikovalec. V MC Kotlovnici ima podjetij v tesarstvu zaposluje svoje obli- Central Europe, 2020, str. 13). Prav ti po- svoj atelje, kjer ustvarja ilustracije in stripe, kovalce in notranje arhitekte. V Kamniku nudniki lahko spodbujajo lokalni razvoj in svoje oblikovalske veščine pa deli z mladi-so še vedno aktivni oblikovalci internetnih sodelujejo pri izvjanju projektov. Gradbena mi (Dom Kulture Kamnik, b. d.b). strani, ki združujejo to s klasičnim grafič- podjetja, ki so gonilna sila pri uresničeva-nim oblikovanjem (Interreg Central Europe, nju arihtekturnem oblikovanju, kasneje an-06 IZBOR PODROČIJ Izmed vseh področij smo največ poten- tradicionalne hrane, ki bi lahko v mesto največ obiskovalcev. Z razširitvijo sezone ciala prepoznali v ljudski umetnosti in privabili še več obiskovalcev in turistov. in nabora dogodkov, pa bi lahko v mesto obrtništvu ter gastronomiji. Za področje Podobno na področju ljudske umetnosti in privabili še več ljudi. Pri tem je pomembno gastronomije je potencial Kamnika pred- obrtništva osrednjo primerjano prednost tudi, da vse tri lokacije presegajo zgolj po-vsem v (1) dobro razviti infrastrukturi (ve- predstavljajo tri lokacije oziroma dogod- dročje ljudske umetnosti in obrtništva in liko številu restavracij, gostilnskih lokalov ki: planšarska kultura in dediščina Velike se povezujejo tudi z ostalimi kreativnimi in ostalih ponudnikov hrane) in (2) projekt planine, park Arboretum in Dnevi narodnih področji, kot so na primer gastronomija, Okusa Kamnika, ki združuje ponudnike noš. Vsi trije v Kamnik in okolico privabijo oblikovanje in glasba. 29 Viri TIC Kamnik. (b. d.). Okusi Kamnika. Dostopno prek https://www.visitkamnik. com/sl/kulinarika/okusi-kamnika Dom Kulture Kamnik. (b. d.). Abonmaji. Dostopno prek https://www.domkul-TIC Kamnik. (b. d.b). Gostilne in restavracije. Dostopno prek https://www.visit-ture.org/slo/abonmaji kamnik.com/sl/kulinarika/gostilne-in-restavracije Dom Kulture Kamnik. (b. d.b). Organizacije v Domu Kulture Kamnik. Dostopno TIC Kamnik. (b. d.c). Trnič. Dostopno prek https://www.visitkamnik.com/sl/ prek https://www.domkulture.org/slo/organizacije-v-dkk kulinarika/trnic Interreg Central Europe (2020). GAP Analysis for Cultural-led Development of Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. (2016). STRATEGIJA RAZVOJA Small and Medium Sized Cities – Kamnik. IN TRŽENJA TURIZMA V OBČINI KAMNIK ZA OBDOBJE 2016-2025. Dostopno prek https://www.visitkamnik.com/cdn/im/2004/9c03028f3f11ace- Memoria Scripta Sloveniae. (b. d.). Knjižnica Frančiškanskega samostana 941fc44cb77ca55ae_strategija-turizma-kamnik2025.pdf Kamnik. Dostopno prek https://memoriascripta.nuk.uni-lj.si/zbirke/index. php?id=91 Viri slik Kamfest. (2020). Program festivala. Dostopno prek https://www.kamfest.org/ kamfest-2020/slo/program str. 22 Dostopno na https://www.visitkamnik.com/ Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. (2020). Napovednik. Dostopno prek https://www.kam.sik.si/Napovednik/ArtMID/4521/ArticleID/8844/Nina-str. 24 -Osredkar-Utrinki-%7c-Predstavitev-pesniske-zbirke Dostopno na https://www.kamnik.info/zakaj-se-kamniku-rece-kamnik/ Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. (2020). O nas. Dostopno prek https:// str. 25 www.kam.sik.si/O-knji%C5%BEnici/O-nas Dostopno na https://visitkamnik.com/sl/top-atrakcije/velika-planina Podjetniški Klub Kamnik (2019). Največja kamniška podjetja po prihodkih, str. 27 zaposlenih in dobičku. Dostopno prek http://www.kamnikbiz.club/najvecja-Dostopno na https://www.visitkamnik.com/sl/kulinarika/okusi-kamnika -kamniska-podjetja-po-prihodkih-zaposlenih-in-dobicku-podatki-za-le- to-2019/ str. 28 Dostopno na https://visitkamnik.com/sl/top-atrakcije/arboretum-volcji-po-Pri planinskem orlu (b. d.). Predstavitev. Dostopno prek http://priorlu.si/ tok 30 04 kamnik kot mesto GASTRONOMIJE V Sloveniji imamo kar 24 gastronomskih Tradicionalne jedi Kamnika so združene pokrajin, znotraj njih pa ima svoje značil- pod skupnim imenom Okusi Kamnika, ki je ne specialitete praktično vsak kraj. Tudi osrednji gastronomski projekt v Kamniku. Kamnik, ki ima kot mesto z bogato zgo- Te jedi po eni strani predstavljajo celotno dovino tudi bogato kulinariko. Kamniška kamniško območje, po drugi pa označu-gastronomija vključuje tri osrednje vidike. jejo njegove posamične enote in mesto Prvi so tradicionalne kamniške jedi, zbra- Kamnik (Zavod za turizem, šport in kultu-ne pod imenom Okusi Kamnika. Mnoge ro Kamnik, 2020). Projekt Okusi Kamnika branih kulinaričnih posebnosti, so pri Za-izmed njih imajo večstoletno tradicijo in je del projekta Okusiti Osrednjo Slovenijo, vodu za turizem in šport v občini Kamnik odražajo tradicionalne dejavnosti ter obrti ki poteka v okviru Regionalne destinacij- oblikovali strokovno komisijo, ki je med na območju Kamnika, kot sta lov in pas- ske organizacije Osrednje Slovenije pod jedmi, značilnimi za območje Kamnika, tirstvo. Drugi vidik so ponudniki tradicio- vodstvom Turizma Ljubljana, katerega na- oblikovala ožji izbor sedmih tradicionalnih nalnih kamniških jedi in lokalno pridelane men je utrditi prepoznavnost kulinarike te kamniških jedi. Izbor teh jedi dopolnjuje hrane. Sem štejemo restavracije, ki sode- regije. Temelji na ugotovitvah raziskave tudi širši izbor tipičnih jedi, ki imajo kul-lujejo pri projektu Okusi Kamnika, lokalne »Gastronomija v regiji Osrednja Sloveni- turno vrednost in predstavljajo vez med tržnice, ki ponujajo ekološko in lokalno pri- ja«, ki je pod vodstvom dr. Janeza Boga- tradicijo in sodobno kulinariko Kamnika. delano hrano, ter turistične kmetije, ki prav taja, mednarodno priznanega ter večkrat Tipične jedi iz tega okoliša so na voljo pri tako ponujajo lokalno pridelano hrano, ki nagrajenega etnologa, opredelila najbolj devetnajstih uradnih lokalnih gostinskih jo pripravljajo na tradicionalen način. Tretji značilne jedi v občinah osrednjega dela ponudnikih. Seznam kulinaričnih poseb-vidik pa zajema paleto dogodkov in izo- Slovenije (Zavod za turizem in šport v ob- nosti Kamnika ni dokončen in se bo še braževanj, namenjenih spoznavanju tra- čini Kamnik, 2014). spreminjal ter dopolnjeval, kar bo zagota- dicionalne kamniške hrane, njeno pribli- vljalo in hkrati odslikavalo pestrost in aktu- ževanje širši javnosti in usposabljanje za Z namenom, da bi se tudi za območje Ka- alnost gostinske ponudbe (Zavod za turi-njeno ustrezno pripravo ter prezentacijo. mnika izoblikovala usklajena ponudba iz- zem in šport v občini Kamnik, 2014). 32 Med tradicionalne kamniške jedi spadajo izročilo, ki je prešlo celo v industrijsko pro-naslednje jedi: trnič, gamsova juha, tuhinj- izvodnjo. Predstavljeno je tudi izročilo sa-ska fila, Firštov divjačinski golaž, kamniški mostanov tega območja (kloštrska krem- ženof in gorčica, kloštrska kremšnita, ru- šnita), nakazana sta sodobno nabiralništvo, šovc, kamniška kajžerca, rajželjc, prekmaš, ki se opira na tradicijo (rušovc), sodobno tuhinjske postrvi, tuhinjski kruh in ocvrt uvajanje ribogojništva (tuhinjska postrv) in kozliček in/ali jagnje. (Zavod za turizem vračanje kozjereje in ovčereje (Zavod za in šport v občini Kamnik, 2014). Kulinarič- turizem in šport v občini Kamnik, 2014). na podoba Kamnika združuje jedi, ki po- menijo nadaljevanje izročila in ustvarjanje zgodovinskega spomina tudi tam, kjer je bilo to izročilo že prekinjeno. Prav tako se iščejo nove prepoznavnosti pri jedeh, ki v kamniškem okolju pomenijo novost. Izbor tradicionalnih kamniških jedi nakazuje tudi družbeno raznolikost kamniškega obmo- čja. Na ta način je poleg pastirskega izro- Kamnik je s projektom Okusi Kamnika na- čila Velike planine (trnič) zastopano lovsko redil veliko v smeri zaokroženega produkta izročilo Kamniške Bistrice, ki predstavlja (od ponudbe pri gostincih in na prireditvah tako prehranske navade visoke cesarske do turističnih programov in produktov), ki gospode (firštov golaž) kot jedi, ki so bile na ima svojo zgodbo. Kamnik se je z zgod- voljo gospodi in preprostim divjim lovcem bo trniča dobro in razlikovalno pozicioni- (gamsova juha). V izboru je moč zaslediti ral, vendar pa so Okusi Kamnika še vedno tudi ljudsko izročilo podeželja (tuhinjska preveč 'projekt' in premalo 'produkt', ki bi fila), medtem ko so nekatere podeželske 'živel' na terenu in ki bi sam po sebi pri- (prekmaš, ocvrt kozliček) in meščanske vabljal obiskovalce in turiste. Produkt pot- jedi (rajželjc, kamniška kajžerca) na voljo v rebuje aktivno upravljanje, nadgradnjo v širši kulinarični ponudbi. S kamniškim že- smeri dviga kakovosti in promocije, tudi nofom in gorčico je zastopano meščansko med domačini. 33 Lokalna kuhinja je verjetno najbolj razvit Na podlagi analize v tem poglavju meni- katerih izmed njih še vedno pripravljajo na trg za lokalno potrošnjo, saj lokalno pov- mo, da bi moral Kamnik poleg Okusov Ka- tradicionalen način. To odraža tradicijo in praševanje po visokokakovostnih in krea- mnika v svoji prijavi v mrežo UCCN zajeti dolgo zgodovino kamniške kulinarike, v tivnih živilskih izdelkih nenehno narašča. vse pomembnejše deležnike in dogodke, primeru trniča pa tudi navezavo na ljud-Tudi prodaja kulinaričnih izdelkov in izku- relevantne za področje kamniške gastro- sko umetnost in obrtništvo, kar je z vidika šenj turistom postaja vse pomembnej- nomije, ker verjamemo, da je prav to ključ izpolnjevanja kriterijev (zlasti 3. in 4. in 5.) ša za lokalne restavracije in kulinariko na do uspeha. Vsak izmed deležnikov, do- za prijavo v mrežo UCCN zelo pomembno. splošno. Številni izdelki v tem sektorju so godkov in projektov namreč prispeva svoj Poudarjanje številčnosti lokalnih ponudni-rezultat ustvarjalnosti in so na voljo tudi na košček v mozaik kamniške gastronomije. kov in proizvajalcev lokalne hrane, vključno nacionalnem trgu, zlasti v segmentu pijač. Okusi Kamnika so sicer osrednji projekt z manjšimi podjetji, kot so proizvajalci piv, Nadgradnja Okusov Kamnika je eden iz- Kamnika na tem področju, a kamniška in pestrosti ponudbe lokalne hrane nape-med sedmih prioritetnih projektov (Projekt gastronomija živi in dobiva svojo pristno ljuje na izpolnjevanje prvih dveh kriterijev 7) kamniške občine za razvoj in promocijo podobo tudi na tržnicah, v pastirskih ko- za vključitev v mrežo UCCN. Vsebinska in turizma v Kamniku v obdobju 2016–2025 v čah, na turističnih kmetijah in na kulinarič- številčna pestrost kulinaričnih dogodkov okviru produktne strategije (Zavod za turi- nih dogodkih. Ekološke in turistične kme- ter izobraževanja doprineseta k uresniče-zem in šport občine Kamnik, 2016, str. 65). tije v občini pridelujejo lokalno, ekološko vanju 6. in 8. kriterija. Samo z vključitvijo Vendar pa Okusi Kamnika niso sopomen- hrano, ki je na voljo na ekoloških tržnicah, vseh pomembnejših deležnikov in dogodka za celotno gastronomijo v Kamniku, saj odkupujejo pa jo tudi ponudniki Okusov kov ter z utemeljitvijo njihovega prispevka k pestri kulinarični ponudbi prispeva tudi Kamnika. S poudarjanjem tega vidika, bi h kamniški gastronomiji, bi lahko pokazali več kot 60 gostinskih ponudnikov, ki niso lahko izpostavili trajnostno naravnanost in dokazali, da Kamnik gastronomijo res-uradno partnerji projekta Okusi Kamni- kamniške kulinarike, kar je pomemben vi- nično živi, da je gastronomija vključena v ka, številne turistične in ekološke kmetije, dik prijave v mrežo UCCN. Še več, na teh vsak vidik družbenega in gospodarskega proizvajalci piv ter mnogi drugi. kmetijah je mogoče tradicionalno hrano življenja v Kamniku ter da mu daje pose-poskusiti v svoji pristni obliki, saj jo na ne- ben pečat, ki privablja turiste. 34 01 Predstavitev kreativnega področja – GASTRONOMIJE v KAMNIKU 01 KLJUČNI DOGODKI in AKTIVNOSTI Kljub temu, da v Kamniku ni osrednjega prepoznavnega kulinaričnega dogodka, pa v občini poteka nekaj manjših dogod- kov: praznik trniča na Veliki planini in Dnevi trniča pri gostinskih ponudnikih, Kul pet- ki, tekmovanje v pripravi tuhinjske postr- vi v Termah Snovik, tekmovanje v pripravi Firštovega golaža v Kamniški Bistrici, Golf šport v občini Kamnik, 2016, str. 176–177). turnir Okusi Kamnika in številne kulinarič- Pripravljata pa se še dva kulinarična pro-ne delavnice. Vsako zadnjo soboto v me- jekta, in sicer pastirska malica/pojedina secu na Glavnem trgu v Kamniku poteka ter povečan obseg usposabljanja zapo-ekološka tržnica izdelkov domačih pride- slenih na področju gostinstva in turizma lovalcev, v okviru katere poteka tudi spre- (Zavod za turizem, šport in kulturo občine mljevalni program (Zavod za turizem in Kamnik, 2019, str. 4–7). 35 01 TRNIČ Zgodba o trniču, trdem siru s pastirsko tradicijo, je krovna destinacijska zgodba, ki skozi ljubezensko zgodbo povezuje sre- dnjeveško mesto Kamnik in Veliko planino, hkrati pa ponudi konkretno doživetje. Pod krovno znamko Okusi Kamnika poteka tudi projekt Trnič na vsako mizo, ki je v letu 2014 prejel naziv Snovalec, in ima pouda- rek na velikoplaninskem siru trniču in nje- govem širjenju po Sloveniji. Leta 2015 je bil projekt Trnič tudi med polfinalisti Sejalca, ki je nagrada za ustvarjalne in inovativne dosežke na področju novih proizvodov, procesov in/ali trženjskih pristopov v tu- rizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Vsako leto v Turistično-informativnem centru Kamnik, vsako leto predstavljen tudi na ljubljan-avgustu poteka praznik trniča na Veliki pla- na več lokacijah na Veliki planini, pri posa- skem dogodku Praznik sira na Pogačarje-nini in Dnevi trniča pri gostinskih ponudni- meznih gostinskih ponudnikih in v lokalnih vem trgu (Zavod za turizem in šport v ob-kih. Sir trnič skozi vse leto izdelujejo le na trgovinicah. Cilj občine Kamnik je, da trnič čini Kamnik, 2016, str. 176). Trnič smo zato v kmetiji Pr’ Gabršk. ZTŠK je pripravil enotno postane vseslovenski spominek, ter da bi okviru projekta KREKAM uporabili tudi kot embalažo in ga turisti lahko skozi vse leto jedi na njegovi osnovi ponujali tudi drugi osrednji element vizualne podobe tega kupijo kot spominek. Tega je moč najti na slovenski gostinski ponudniki. Sir trnič je poročila. 36 02 KUL PETKI Kul petki potekajo vsak petek v juliju in polnjena. Vrhunska kulinarika pa je močno avgustu v kamniškem parku Evropa. Šte- povezana tudi z ambientom, v katerem je vilni gostinci iz Kamnika in širše okolice hrana postrežena, saj kulinarične večere v ponujajo svojo prvovrstno, tradicionalno parku Evropa spremlja dobra glasba. Na kamniško hrano, ki jo pripravljajo pred obi- Kul petkih se namreč predstavijo in na-skovalci. Ker se k dobri hrani prileže tudi stopajo lokalni glasbeniki. Kvalitetna hra-kozarček piva, so na kulinaričnih večerih na in pijača, postrežena v takšnem okolju, 04 KULINARIČNE prisotni tudi kamniški pivovarji – pivovar- je zagotovo še bolj okusna in prijetna, kar na Mali grad, Maister Brewery, pivovarna ustvari popolno kulinarično izkušnjo za DELAVNICE Barut in domača pivovarna Pod Menino. obiskovalce (Zavod za turizem, šport in Slednja prihaja izpod Menine planine in kulturo Kamnik, 2020a). Kul petki so tako V Kamniku pa v zadnjih letih potekajo tudi proizvaja rdeče, karamelno, temno, svetlo edinstven preplet dveh UNESCO kreativ- naslednje kulinarične delavnice: Gostišče in pšenično pivo Menin'c. Vsa piva so ne- nih področij, kulinarike in glasbe, kar daje Mili Vrh izvaja tematske tečaje kuhanja ozi-filtrirana, fermentirana v steklenici in ročno kamniški kulinariki svojevrsten pečat. roma kulinarične delavnice na temo slo- venske veganske hrane in uravnotežene 03 POSTRVIJADA prehrane s poudarkom na izobraževanju o izgubi odvečne teže. V Termah Snovik izvajajo izobraževalne delavnice (zlasti za Od leta 2002 (običajno konec junija) v Ter- prehrane in promocija Term Snovik ter lo- goste) o pripravi jedi iz rib; na Budnarjevi mah Snovik tradicionalno poteka tekmo-kalno pridelane hrane (Naša super hrana, domačiji poteka delavnica peke kruha in vanje v pripravi tuhinjske postrvi, znano 2018). Namen tega dogodka je sčasoma nekaterih jedi, ki so jih pripravljale že babi-pod imenom 'Postrvijada'. Gre za kulinarič- razviti tudi tradicionalen kamniški recept ce; na bio Kmetiji Pr’ Jernejk izobražujejo in no tekmovanje ljubiteljskih kuharjev in ku-za pripravo tuhinjske postrvi. Žal pa do- pripravljajo delavnice na temo veganstva; haric v pripravi postrvi med ekipami, ki jih godek zaradi neznanih razlogov lani in le- v Kavarni in slaščičarni Srček v Kamniku sestavljata po dva člana. Namen dogodka tos (verjetno zaradi preprečevanja širjenja pripravljajo otroške ustvarjalne delavnice je ozaveščati obiskovalce, da so ribe, zlasti okužbe novega koronavirusa) ni potekal. v pripravi enostavnih sladic (Zavod za turi- lokalno gojene tuhinjske postrvi, zdrav del zem in šport v občini Kamnik, 2016). 37 05 TRŽNICA OKUSI KAMNIKA - PODEŽELJE in EKO Na Glavnem trgu v Kamniku je vsako zad- in dimljen sir); Artičoka Ksenija Verbič s.p. testenine); Ekološka kmetija Pr'Vazar, Škr-njo soboto v mesecu posebna tržnica (Tr- (sveža zelenjava, sadje, domači sokovi, be Dragica (ekološka zelenjava in jajca); Tr- žnica Okusi Kamnika – podeželje in eko), ki marmelada in piškoti); Franci Grad – do- govina s suho robo Janez Kožar s.p. (suha je neločljivo povezana s kulinarično znam- polnilna dejavnost na kmetiji (kmetija Grad) roba); Sadjarska kmetija Krošelj (sezonsko ko Okusi Kamnika. Spremlja jo odprta ku- (domača zelenjava, jajca in po naročilu na- sadje in zelenjava); Irena Bernot (jajca, re-hinja na prostem, kjer pripravljajo tipične rezki/žar); mesarstvo in pekarstvo, kmetija grat, solata); Kmetija Pr'Jurnčk (surovo koz-kamniške jedi. Na tržnici Okusi Kamnika Gnidica Jože s.p. (suhomesni izdelki, kruh je mleko, kozji sir, drugi kozji mlečni izdelki, – podeželje in eko so poleg zelenjave in in potica); Plevel Jože, nosilec dopolnilne piškoti); in Jarina (lokalni izdelki v žaklju – sadja na voljo siri, jogurti, suhomesni iz- dejavnosti na kmetiji (mleko, jajca in kaša); izdelki slovenskih kmetov, sadjarjev, mle-delki, domače marmelade, kruh iz krušne Srček d.o.o, (kruh, pekovsko pecivo, keksi, karjev, mlinarjev in mesarjev). peči, pecivo in druge lokalne dobrote ter unikatni izdelki kamniških rokodelcev (Srce Slovenije, b. d.). Ponudnikov na tej tržnici je trenutno osemnajst. To so: Depalt Team d.o.o. (sveža zelenjava in jabolka); kmetija Pr'Kajet (več kot 6 vrst kruha, piškoti, krh- ki in kvašeni flancati, buhteljni ter več vrst potice); Kočar Marjetka (sveže mleko, ki- sla smetana in med); Pridelava in prodaja kmetijskih pridelkov Mojca Erjavšek (več vrst radiča, motovilec, korenje, krompir in čebula); kmetija Pr'Gabršk (poltrdi sir, sku- ta, mleko, sadni jogurti, albuminska skuta in jajca); Dušan Globočnik s.p., klavnice in domače mesnine Soud, (razni mesni iz- delki); kmetija Pr'Šuštar (razni mesni izdel- ki (šunka, šink, salame, zaseka, ocvirki …) 38 06 POJEDINA PO PASTIRSKO Občina Kamnik v prihodnosti načrtuje tudi nja tradicionalnih jedi (na primer trnič in ru-nost drugačnega preživljanja oddiha, ki projekt oziroma produkt imenovan Pojedi- šovc) z Velike planine pri številnih gostincih je kulturno obarvan, dopolnjen s pristnim na po pastirsko. Vključuje digitalno oziro- v Kamniku in okolici. Produkt je zasnovan doživetjem ter kulinaričnim razvajanjem ma virtualno doživetje Velike planine, kjer tako, da ponuja edinstveno, butično doži- (Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, se med drugim predstavi pastirska dediš- vetje in je primeren za bolj zahtevne obi-2019, str. 4). Produkt je skladen s poudarki čina in z njo povezana kulinarika, ki je v skovalce kot tudi za večje in manjše skupi-vizije razvoja turizma, saj predstavlja dru- nekaterih segmentih značilna izključno za ne, pare, družine in posameznike. Produkt gačno doživetje kot ga ponuja masovni tu-območje Velike planine. Virtualnemu do- dopolnjujejo obstoječo ponudbo in hkrati rizem, zato je na nek način tudi trajnostno živetju nato v dolini sledi 'Pojedina po pas- predstavlja samostojen turistični produkt, naravnan.. Obiskovalcu se omogoči ogled tirsko', ki vključuje značilne lokalne jedi, ki ki ga lahko v prihodnosti še dopolnjujejo dih jemajočega razgleda ohranjene nara-so značilne za Veliko planino. Sestavine za in prilagajajo zahtevam trga, zasnovan pa ve in kulturne lepote v varnem in mirnem jedi, ki so del pojedine, izvirajo iz lokalnega je tako, da je aktualen skozi celotno leto in okolju (Zavod za turizem, šport in kulturo okolja. Obiskovalci imajo možnost okuša- ni odvisen od letnega časa. Ponuja mož- Kamnik, 2019, str. 12). 07 IZOBRAŽEVANJA ZTŠK, eden glavnih deležnikov na po- zaposlenih na področju gostinstva in tu- bivanje znanj o skrbi za naravno okolje na dročju gastronomije, na območju vodilne rizma v vodilni destinaciji pa bodo izvede- destinaciji ter vključevanje zelenega oko-destinacije Kamnik za predstavnike turi- na še brezplačna izobraževanja, ki bodo lja v celotne turistične ponudbe destinacij; stičnih gospodarstev in za zaposlene na pokrivala naslednje tematike: 1) kakovost 3) izobraževanje o pomenu ohranjanja in področju gostinstva in turizma stalno iz- ponudbe (personalizacija in avtentičnost prezentacije kulturne dediščine turistom vaja izobraževanja za višanje kompetenc ponudbe, edinstvenost in ekskluzivnost in obiskovalcem ter oblikovanje produktov zaposlenih. Tako se na leto zvrsti več iz- ponudbe, design, estetika, brezhibna čis- in storitev (Zavod za turizem, šport in kul-obraževanj in usposabljanj (leta 2018 kar toča, udobje, opremljenost, tržna sposob- turo Kamnik, 2019, str. 7). 100). V sklopu operacije Usposabljanje nost, dostopnost (tudi digitalna); 2) prido-39 02 KLJUČNI DELEŽNIKI Kot je mogoče razbrati s slike, je v projekt Okusi Kamnika vključenih 19 ponudnikov: Gostišče in penzion Repnik (znak Gostil- na Slovenija), Gostišče Pri planinskem orlu (znak Gostilna Slovenija), Gostilna Mili vrh, Špajza, Majolka, Kraljev hrib, Pod žičnico, pri Flegarju, gostilnica in kavarna Pri podkvi, restavracija Arboretum, Potoč- ka v Termah Snovik, slaščičarna Čarobni vrtiček, Kavarna Veronika, Pub Pod skalo, Domžalski dom na Mali planini, Koča na Zelenem Robu, Dom v Kamniški Bistrici, Budnarjeva domačija, Prašnikarjev dvorec (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016, str. 176). Njihova ponudba Okusov Kamnika je natančneje opisana v poglavju 4.3. Poleg teh ponudnikov, ki uradno sode- lujejo pri projektu Okusi Kamnika, je še ne- kaj drugih ponudnikov, ki prav tako ponuja- jo te tradicionalne kamniške jedi: Gostilna Mlakar, Pri Čibru, Vovk, Pri gamsu, Picerije (Izba, Melita, Murka, Napoli, Tara, Skok), planinski domovi (Črnuški, Jarški dom na Mali planini, Dom na Kisovcu), slaščičarne (Toscana, Šutna, Srček, Mesto) (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016). Zemljevid uradnih ponudnikov Okusov Kamnika 40 Poleg tega je v Kamniku vsaj sedem kme- novo embalažo. So pomembni podporniki edinstvene svetovne kave; ter izdelki, ki se tij in ekoloških kmetij, ki ponujajo najrazlič- ustvarjalnosti s pomočjo načina proizvo- osredotočajo na turiste in njihove izkušnje nejše doma pridelane produkte, kot so siri, dnje in financiranja oblikovanja ter trženja. – čokolada, napolnjena s trničem, žganje sezonska zelenjava, meso, sadje, žganje Na območju lokalnih živilskih proizvodov rušovc in klobasa Kamniška kajžerica. Vsi itd. To so Ekološka kmetija Pri Vodiškar- obstaja stalno rastoči trg, ki bi ga lahko po- so dobro zasnovani in zapakirani, zato jih ju, Ekološka kmetija Matevžuc, Ekološka nudili turistom, lokalnim prebivalcem in na- lahko ponudijo kot lepo darilo (Stimulart, kmetija pri Zaplatarju, Ekološka kmetija cionalnemu trgu. Trenutno je malo lokalnih 2020, str. 17). Pr' Jurčk, Kmetija Pr' Gabršk, Kmetija Pr' znamk ali izdelkov v prehranskem sektor-Homarju in Kmetija Pr' Zatrepnik. Njihova ju, ki postajajo prepoznavne in ustvarjajo Zelo uspešna zgodba v sektorju pijač je ponudba in dejavnosti so natančneje opi- lokalno gonilno silo na trgu ustvarjalnosti pivska industrija. V mestnem območju sane v podpoglavju 4.3, saj tudi te kmetije hrane. Veliko lastnikov teh znamk je dob- mesta delujeta dva v Sloveniji že pozna-bogatijo pestrost in kvaliteto kulinarične ro povezanih s podjetniškim okoljem Ki- na proizvajalca craft piva – Maister Brewe-ponudbe v Kamniku. kstarterja in ves čas uporabljajo njegovo ry in eksperimentalni Barut Brewing and znanje in orodja za posodabljanje svojih iz- Blending, poleg tega pa že obstaja tudi Sicer pa v sektorju pridelave hrane obsta- delkov, trženja in poslovnih procesov. Med en mednarodno znan proizvajalec sadnih ja tudi nekaj velikih nacionalnih blagovnih te spadajo podjetje Belife – Kombucha, ki pijač – Nektar Natura. V svoje poslovne znamk, na primer Eta Kamnik, znana po proizvaja brezalkoholne pijače; podjetje modele vključujejo kreativnost pri razvoju vloženi zelenjavi in sadjem, ter Nektar Na- za praženje kave Stow Coffee Roasters, ki novih izdelkov, okusov ali trženjskih pristo-tura, ki redno dajeta na trg nove izdelke in svojim strankam ponuja zelo specifične in pov. Redno zaposlujejo lokalne oblikovalce, uporabljajo različna marketinška orod- ja (družbena omrežja, lokalni časopisi), v središču mesta prirejajo majhne prireditve, kjer se lahko ljudje zbirajo in okusijo pivo ter na ta način podpirajo razvoj kulturnih območij (Alprem – kjer se nahaja ena od pivovarn). Ta piva je mogoče okusiti na Kul petkih, na festivalu piva v Kamniku (na Glavnem trgu) in v pivovarnah samih (Sti- mulart, 2020, str. 17–18). 41 01 PRISPEVEK POSAMEZNEGA PODROČJA K URESNIČEVANJU CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 01 CTR 1 : Odprava revščine S prvim ciljem so se države zavezale k iz- va zahteva za trajnostni razvoj. Na primer, na ta način torej prispeva k odpravljanju koreninjenju skrajne revščine, k prepolovi- revščina omejuje možnosti ljudi, da dose- revščine. Poleg tega nekatere restavracije tvi števila ljudi, ki živijo pod pragom revšči- žejo svoj polni potencial, kar ima posledi- (gostilna Repnik, gostilna Vratarnica in Pri ne in okrepiti socialnovarstvene sisteme. ce tako za socialno kohezijo kot trajnostno planinskem orlu), ki sodelujejo pri projek-Cilj je ljudem povečati dostop do dobrin rast. Revščina je večdimenzionalni kon- tu Okusi Kamnika, dobavljajo živila od loter poskrbeti za večjo vzdržljivost najrev- cept in se nanaša na ekonomske, socialne, kalnih kmetov (Meso Kamnik –Farme Ihan, nejšega prebivalstva (Aralica in drugi, 2017, okoljske, kulturne in politične vidike. Kmetija Pr` Gabršk), med katerimi se jih str. 8). veliko poslužuje ekološkega kmetovanja. V Kamniku iz leta v leto več restavracij in Nekateri kmečki turizmi (Budnarjeva hiša, Čeprav morda na prvi pogled prispevek kmečkih turizmov sodeluje pri projektu Ekološka kmetija Pr` Jurčk, Ekološka kmeti-področja gastronomije v Kamniku k od- Okusi Kamnika, poleg tega se širi tudi na- ja pri Zaplatarju), ki sodelujejo pri projektu, pravljanju revščine ni očiten, lahko ugo- bor jedi in število turistov, zaradi česar je pa gojijo celo lastno zelenjavo ter živali za tovimo, da kamniška gastronomija v obliki potrebno širiti tudi kapacitete teh restavra- pripravo obrokov. Okoljski vidik pa se nas-kulinaričnih dogodkov (Kul(inarični) petki, cij in kmečkih turizmov. Ta trend, naj bi se lavlja v smislu, da področje gastronomije Danevi tniča, Kamniški kulinarični vikend, glede na Strategijo razvoja in trženja tu- prispeva k zmanjševanju degradacije oko-festival piva, Kamfest), zaposlovanja 206 rizma v občini Kamnik, še nadaljeval (Za- lja v občini, predvsem kmetijskih zemljišč, ljudi v gostinstvu in s spodbujanjem pro- vod za turizem in šport v občini Kamnik, kar bi pomenilo slabše življenjske pogoje mocije lokalno pridelane hrane s poseb- 2016). Na podlagi tega lahko trdimo, da z za prebivalce. Na ta način se naslavlja tako nimi stojnicami na tržnici, naslavlja tudi ekonomskega vidika področje gastrono- ekonomski kot tudi socialni in okoljski vidik ta cilj trajnostnega razvoja. Izkoreninjenje mije v Kamniku prispeva k nastanku novih CTR 1 – odpravljanja revščine. revščine v vseh oblikah in razsežnostih je delovnih mest in večji možnosti zaposlo-priznano kot največji izziv in nepogrešlji- vanja v občini sami. Področje gastronomije 42 02 CTR 8 - Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost Države si v skladu s tem ciljem prizade- je in prehrambne industrije, imel Kamnik med podeželjem in urbanim delom občivajo ohranjati gospodarsko rast, izboljšati nadpovprečno število zaposlenih glede ne. Vključenost se pojavi tudi med majhni-produktivnost gospodarstva s tehnološko na nacionalno povprečje (64 %), in sicer 68 mi in srednje velikimi ponudniki in med prenovo, varovati pravice delavcev, zavze- % starih med 20 in 64 let. Kljub temu pa majhnimi ali srednje velikimi kmetijami. Za male se bodo za odpravo prisilnega dela, ostaja Kamnik s 206 zaposlenimi pod na- čim večjo vključenost lokalno pridelano si sodobnega suženjstva in trgovanja z ljud- cionalnim povprečjem števila zaposlenih v prizadeva tudi gostilna Pri planinskem orlu mi. Na svetovni ravni pa so se zavzele po- gostinstvu s 3,32%, medtem ko slovensko (Pri planinskem orlu, b. d.). stopno izboljšati učinkovitost rabe virov pri povprečje znaša 3,97% (Zavod za turizem proizvodnji in porabi ter si prizadevati, da in šport v občini Kamnik, 2016, str. 110). Med Vzdržna gospodarska rast pomeni več- gospodarska rast ne bo povzročala degra- največje zaposlovalce spadajo še podje- jo dolgoročno vzdržnost in trajnost, ki jo v dacije okolja (Aralica in drugi, 2017, str. 36). tja Eta Kamnik s 135 zaposlenimi, Nektar Kamniku dosegajo tradicionalni ponudniki Natura 100, meso Kamnik s 133 zaposle- hrane, ki delujejo na področju gastrono-Področje gastronomije nudi velik poten- nimi in farme Ihan s 49 zaposlenimi (Pod- mije že več desetletij. Pri tem upoštevajo cial za spodbujanje in ustvarjanje novih jetniški Klub Kamnik, 2019). Gastronomska uporabo lokalnih proizvodov, s privablja-delavnih mest. Pri tem je potrebno izpo- ponudba je prisotna na različnih dogod- njem večkratnih obiskovalcev in z vzdrže-staviti, da so delovna mesta na področju kih in prireditvah, kjer se tudi promovira. vanjem kakovosti ponudbe. Ključno je tudi gastronomije trajnostna, torej niso vezana Vključujočo gospodarsko rast predstavlja sektorsko povezovanje med gastronom-na sezonsko delo, ampak zagotavljajo za- gastronomija preko sodelovanja med po- skimi ponudniki, kmetijstvom, kulturo in poslitev za celo leto. Gastronomija pred- nudniki hrane in pridelovalci, torej lokalni- turističnimi ponudniki, saj skupaj ustvarijo stavlja področje, ki zagotavlja trajnostno, mi kmetijami. Vzpostavlja se »zelena ve- zaokroženo ponudbo, ki pritegne obisko-vključujočo in vzdržno gospodarsko rast. riga«, ki povezuje gostince in dobavitelje valce, s čimer zagotavlja ohranitev ali us-Leta 2018 je, tudi po zaslugi gastronomi- hrane. Prav tako se vzpostavlja povezava tanavljanje novih delavnih mest. 43 03 CTR 12 - Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe V okviru tega cilja si države prizadevajo zagotoviti trajnostno gospodarjenje z na- ravnimi viri in njihovo učinkovito rabo. Na svetovni ravni si želijo prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca in zagotoviti na kamniški tržnici. Namen dogodka je bil ustrezno ravnanje s kemikalijami ter od- predvsem opozarjanje na velike količine padnimi snovmi (Aralica in drugi, 2017, str. zavržene hrane. Društvo je za kuhanje ze-50). lenjavne juhe in smootijev uporabilo dobro hrano, ki bi bila drugače zavržena ali po- Kamnik si že leta prizadeva zmanjšati koli- darjena od prodajalcev na tržnici, ker bi si- čino zavržene hrane. Letos je bilo v projekt cer končala v smeteh. Prav tako pa so na Hrana ni za tjavendan, vključeno tudi pet ta način poskušali opozoriti mimoidoče na izobraževalnih ustanov iz občine Kamnik. pomen lokalno pridelane hrane (Kamnik. Namen projekta je bilo zmanjšati količi- info, 2016a). no zavržene hrane. Otroci in mentorji so v svojem okolju poiskali priložnosti in uved- Na problematiko zavržene hrane je, v eni li različne ukrepe za zmanjšanje zavrže- od marketinških kampanj, opozarjalo tudi ne hrane. V okviru projekta so sodelujoči podjetje Eta Kamnik. V okviru kampanje so ustvarjali tudi nove recepte, ki so vsebovali izvajali »družbeni poskus« v katerem so hrano, ki bi sicer pristala na odpadu. Pro- kupce v trgovinah povprašali ali bi izdelke jekt je pripomogel k povprečnemu zmanj- kupili v 33% manjši embalaži za isto ceno, šanju hrane v sodelujočih ustanovah za kar saj podatki kažejo, da tolikšen del hrane 35% (Domžalec.si, 2020). konča v smeteh. Ostanek hrane, ki bi dru- gače pristal na smetišču je podjetje poda- Prav tako je Društvo DAM organiziralo tako rilo Zavodu Pod strehco, ki skrbi za brez-imenovano »party župo«, ki se je odvijala domce (Natureta, 2018). 44 02 VKLJUČEVANJE RANLJIVIH SKUPIN V DEJAVNOSTI NA POSAMEZNEM KREATIVNEM PODROČJU Mesta, ki se želijo priključiti mreži kreativnih mest morajo, poleg raznih primerov lokalnih in mednarodnih projektov, iniciativ in drugih dejavnosti na izbranem kreativnem področju, nasloviti ranljive skupine ljudi. Zato bomo v naslednjem sklopu predstavili organizacije, ki skrbijo za vključenost ranljivih skupin in kaj se je do sedaj v Kamniku že storilo na tem področju. 01 CIRIUS CIRIUS, ki je javni zavod, specializiran za sti, razni prilagojeni projekti, to pomeni, da posebne oblike in metode dela. Na njiho-vzgojo, izobraževanje in celostno uspo- se bodo udeleženci morebitnih bodočih vi srednji šoli poučujejo profesorji, ki znajo sabljanje otrok in mladostnikov z gibalno kulinaričnih djeavnosti in projektov nauči- prisluhniti potrebam in problemom dija-oviranostjo ali z različnimi dolgotrajnimi li lažjega samostojnega življenja. CIRIUS kov. Pomagajo jim do uspešnega zaključ- obolenji (CIRIUS, b. d.). Ker daje zavod ve- ponuja, znotraj svoje srednje šole, izo- ka šolanja in pomagajo pri vključevanju na lik pudarek na vzgojne dejavnosti, med braževalne programe, ki so prilagojeni na trg dela (CIRIUS, b. d.b). katere spadajo tudi prostočasne dejavno- posebne potrebe dijakov. Uporabljajo se 02 Dnevni center Štacjon Prav tako pa je potrebno omeniti Dnevni cer bili nastanjeni v raznih institucijah. Ob- se na centru so se že izvedle delavnice o center Štacjon, ki je izstopajoč primer dob- čina Kamnik nudi skrb in sredstva za do zdravi prehrani, predelavi surovin, pripravi re prakse za vse tiste, ki izhajajo iz ranlji- 50 uporabnikov, ki so dnevno vključeni v obrokov, uživanju hrane in kakšno hrano vih skupin. To ni vidno zgolj med prebival- aktivnosti znotraj centra. S pomočjo med- kupujemo. S tem se je izobraževalo ljudi ci Kamnika, ampak je to tudi opazil varuh generacijskega sodelovanja in centra za na področju gastronomije in diatetike (Ka- človekovih pravic Peter Svetina. Štacjon podjetništvo, tem ljudem pomaga, za laž- mnik info, 2018). je odličen primer, kako se lahko znotraj ji vstop na trg dela (Varuh, 2019). V sklopu lokalnega okolja poskrbi za tiste, ki bi si- svetovnega dneva duševnega zdravja so 45 03 Občina Kamnik Občina Kamnik se lahko skupaj z ostalimi 23 slovenskimi občinami pohvali s preje- tjem naziva Prostovoljstvu prijazno mes- to. Ta nazvi podeli Slovenska filiantropija. V lokalni skupnosti Kamnik imajo več kot 100 organizacij, ki izvajajo prostovoljske dejavnosti. Med te se uvršča tudi takšne, ki se ukvarjajo na področju gastronomije. Ta naziv in priznanje sta vidni ne le na lo- kalni ravni temveč tudi na nacionalni. Kar prispeva k vsesplošni priznanosti. Na Slo- venski filiantropiji so dejali, za občino Ka- mnik, da zagotavlja dobre pogoje za delo dveh dnevnih centrov. Ti centri vzpodbuja- jo mlajše invalide in posameznike, ki imajo težave v duševnem zdravju. Med poglavi- tnimi projekti, ki jih financira je humanitarna razdelilnica hrane za socialno šibke, poleg tega pa nudi brezdomcem tudi nastanitev. Tukaj tudi povezuje nevladne organiza- cije in javne zavode ter prav tako podpi- ra medgeneracijsko sodelovanje (Kamnik info, 2020). Seveda je za mlade poskrblje- no preko javnega razpisa za sofinanciranje morebitne projekte lažje speljejo, s po- razpis omogoča, da mladi tudi delajo na mladinskih programov in projektov v ob- močjo sofinanciranja občine. To spodbuja prepoznavanju gastronomije v Kamniku in čini Kamnik v letu 2020. Preko tega razpi- udejstvovanje mladih, tako da spodbuja seveda njihovem izobraževanju na le tem sa je mladim omogočeno, da lahko svoje njihovo neformalno izobraževanje itd. Ta področju (Kamnik info, 2020b). 46 03 POVEZOVANJE DEJAVNOSTI NA PODROČJU GASTRONOMIJE Z DRUGIMI KREATIVNIMI PODROČJI 01 GLASBA 01 Kul petki 02 Kamfest Občina Kamnik se lahko pohvali s sodelo- Poleti leta 2020 so ob petkih zvečer v par- Kamfest je poletni glasbeni festival, kjer vanjem med glasbo in kulinariko. Ljubiterlji ku Evropa poleg kulinarike poskrbeli tudi je se zvrstijo številni koncerti, ki poskrbi-kulinarike in tisti, ki radi uživajo v gurman- za glasbo različnih žanrov, kar je dopolnilo jo za festivalsko vzdušje. Na tem festivalu stvu, se lahko odpravijo na kamniške KUL aktivnosti v starem mestnem jedru Kamni- se prav tako ponuja pivo, kje proizvedeno petke. Ti se dogajajo v parku Evropa, ki se v ka. Številni gostinci iz občine Kamnik, kot s strani lokalnih pivovarjev. Poleg tega je poletju spremeni v udobno dnevno sobo z npr. Vratarnica, Repnik gostilna in penzion prav tako v centru nekaj ponudnikov tradi-ležalniki, mizicami in prijetnim ambientom. ter Domača pivovarna pod Menino, in širše cionalne hrane kot npr. Gostilnica in kavar-okolice letos ponujajo prvovrstno izjemno na Pri podkvi, kjer poleg ostale ponudbe hrano, ki se jo pripravi pred posameznikom, ponujajo tudi domačo hrano. (Kamfest, ki jo naroči. Seveda pa mora za vrhunsko 2020). domačo kulinariko biti prisoten tudi dober ambient, v katerem je ta hrana postrežena. S tem namenom se v Parku Evropa na ku- linaričnih večerih sliši dobra glasba (ZŠT- KK, 2020). Kvaliteta hrane kakor tudi pijače, postrežena v takšnem okolju, je zagotovo veliko boljša, okusnejša in prijetna, saj je vzdušje za obiskovalce popolno. Seveda ponujajo možnost igranja in ustvarjanja na KUL Petkih tudi lokalnim izvjalacem (prav tam). 47 02 LJUDSKA UMETNOST in OBRTNIŠTVO 01 Budnarjeva domačija 02 Ekološka kmetija Pr’Vodiškarju Med povezovalce kreativnih področij uvr- Kmetija Pr'Vodiškarju je biodinamična eko- Zraven tega pa si v štiblcu, ki je manjša in ščamo tudi Ekološko kmetijo Pr'Vodiškar- loška kmetija, ki svoje izdelke prodaja pod preprosta soba za spanje, lahko ogledate ju in Budnarjevo domačijo. Budnarjeva blagovno znamko Demeter. Med te izdel- arheološko razstavo Vodiškarjev dvor, ki hiša je edinstven živi muzej življenja naših ke med drugim uvrščamo jabolčni sok, kis, zajema bogato izpovedne predmete od prednikov, ki s svojo več sto let staro po- jajca, marmelade, čaje, mleko in čemažev slovanske dobe do današnjih dni (Srce dobo ohranja izročilo starih kmečkih hiš in pesto. Prav tako pa je povezovalec, kot Slovenije, b. d.). preprostega načina življenja na vasi. Prav Budnarjeva hiša, med ljudsko umetnostjo tako sodelujejo na festivalu Okusi Kamni- in obrtjo ter gastronomijo. Kmečka hiša je ka, kjer ponujajo tradicionalen Rušovc, ki je pokrita s slamnato streho in je edinstven žganje narejeno iz storžev ruševja in vršič- muzej življenja naših prednikov. Najstarej-kov. Pijača Rušovc tako združuje Pastirsko ši del hiše je 500 let stara klet. Prav tako izročilo in nabiranje zelišč, ki so potrebna je v hiši tudi stara krušna peč ter nemalo za to pijačo (Budnarjeva domačija, b.d.). drugih zanimivih predmetov iz preteklosti. 03 Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine Med združevalne faktorje ljudske umetno- noše, b. d.). Med takratnim sprevodom je noš se predstavijo tudi domači ponudniki sti in obrti in gastronomije pa definitivno bilo sedem okrašenih kmečkih voz, kočij, prehrambenih izdelkov, kot so Tuhinjske sodi tudi dogodek Dnevi narodnih noš in zapravljivčkov in parizarjev, na katerig so postrvi, Tuhinjske file, Kloštrske kremšnite, oblačilne dediščine. To je največji etnolo- se vozili lčani folklornih skupin iz sosednjih Firštovega golaža, Rušovcm in Trnič (prav ški festival v Sloveniji, ki premore že več občin. Prav tako pa so se udeležila neka- tam). To je odlična priložnost za višanje kot 40-letno tradicijo. Zgodni začetki se- tera druga slovenska folklorna društva. prepoznavnosti kamniških kulinaričnih iz-gajo v leto 1966, ko se je sprva organiziral Dandanes se je festival razvil tako daleč, delkov, saj ima redko katera prireditev v Dan narodne noše. Že prvo leto, se je od- da je pridobil široko prepoznavnost. Po- Sloveniji tako dolgo tradicijo kot Dnevi zvalo veliko društev in posameznikov tako vorke se udeleži več kot 2000 narodnih narodnih noš in oblačilne dediščine (prav iz Kamnika kot tudi iz okolice (Narodne noš in več kot 30.000 obiskovalcev. Poleg tam). 48 04 Dnevi Trniča na Veliki planini Dober primer neposrednega povezovanja V muzeju na Veliki planini so v muzeju na planine in se ga je nekoč izdelovalovalo v med ljudsko umetnostjo in obrtjo ter kuli- ogled predmeti, ki se jih je nekoč upora- paru. Enega se je obdržalo zase, drugega nariko so tudi dnevi Trniča na Veliki planini. bljalo za pridelavo skute ter osnovne pri- pa podelilo svoji izvoljenki v znak ljubez-Prav posebni sir z Velike, Male in Gojške pomočke za vsakodnevno uporabo, raz- ni in naklonjenosti. Danes trnič predstavlja planine se dandanes izdeluje v majhnih lična obutev, oblačila ter drugi predmeti dediščino Velike planine, uporablja pa se količinah. Praznovanje popestrijo pastirji, iz lesa, ki so jih izdelovali pastirji. Trnič, sir tudi v kulinariki kot dodatek k jedem. ki so oblečeni v svojih pastirskih oblačilih. hruškaste oblike prihaja z območja Velike 05 Medobčinski muzej Kamnik Povezanost se prav tako vidi Medobčin- ču. Prav tako je v sodelovanju z Medob- ki je kasneje služila za razne sadne jedi. V skem muzeju Kamnik. Za nedoločen čas činskim muzejem Kamnik na voljo ogled kašči se je prav tako shranjevalo življensko je na voljo za ogled razstava Na planincah Kašče iz Tuhinjske doline, ki je muzej na pomembne pridelke, kot so žito, meso, luštno biti. Ta prikazuje življenje na kam- prostem. Ta muzej na prostem predstavi mast, zelje in klobasde. Prav tako se pri-niških planinah. V njej se nahaja tudi po- kmečka gospodarska poslopja, kot je npr. kaže način grajenja te kašče in uporabnost sebnost velike planine, ki je trnič. Razstava sušilnica sadja in drobilka sadja. Ker jih posameznih delov kašč (Medobčinski mu-na interaktiven način obiskovalcu prikaže dandanes skoraj ni več, je to dober opo- zej Kamnik, b.d. in b.d.b) življenje na planini ter seveda pouči o trni- mnik, na tradicionalno pridobivanje hrane, 06 Samostan Mekinje Zraven tega pa je odličen povezovalec Kamnika, kakor tudi obisk term Snovik. Pa-Ljudske umetnosti in obrti ter gastronomi- ket Tradicija pod Kamniškimi gorami vklju-je Samostan Mekinje. V sklopu njihove tu- čuje 2 kosili ali večerji v lokalnih gostilnah, ristične ponudbe, lahko njihovi obiskovalci prav tako paket Odklop v naročju Kam-vzamejo nemalo različnih paketov. Senior niških planin med drugim ponuja eno ko-samostanski paket vključuje kosilo ali ve- silo ali večerjo v lokalni gostilni (Samostan čerjo v lokalni gostilni z značilnimi Okusi Mekinje, b.d.). 49 03 ANALIZA KRITERIJEV, ki jih mora Kamnik izpolnjevati za prijavo v UCCN na področju GASTRONOMIJE Vsako izmed mest, ki se želi priključiti mreži UCCN, mora izpolnjevati in v prijavnici tudi utemeljiti, da izpolnjuje določene kriterije na področju gastronomije. Ti so, da 01 imajo dobro razvito področje gastronomije, ki je hkrati 06 pripravljajo in izvajajo gastronomske festivale, tekmovanja eno izmed prepoznavnih znakov regije oziroma urbanega ipd. dogodke, ki povečujejo prepoznavnost dogajanja na središča; področju gastronomije znotraj mesta in regije ali celo na nacionalni in nadnacionalni ravni; 02 imajo pester nabor ponudnikov prehrane, ki vključuje tudi številne restavracije, ki ponujajo tradicionalne jedi; 07 zavedajo se pomena (varovanja) okolja in izvajajo promocijo trajnostni ter lokalno pridelani hrani; 03 v jedi vključujejo tradicionalne, avtohtone sestavine; 08 skrbijo za promocijo nutricionistke v izobraževalnih 04 vzdržujejo tradicionalne kuharske prakse, veščine in ustanovah (vključno s tečaji za kuharje, natakarje itd.) ter metode, ki so se ohranile kljub industrijskemu in načrtujejo in izvajajo učne ure namenjene ozaveščanju tehnološkemu napredku; o ohranjanju in pomenu biotske raznovrstnosti (Požgan in dr., 2020, str. 42). V tem poglavju bomo podali našo oceno, 05 spodbujajo obstoj tradicionalne živilske industrije in do kolikšne mere te kriterije izpolnjuje mesto Kamnik. prodaje izdelkov na tržnicah; 50 01 Mesto ima dobro razvito področje gastronomije, ki je hkrati eno izmed prepoznavnih znakov regije oziroma urbanega središča. Tradicionalne kamniške jedi so združene ca) in gorčica – proizvaja ju Eta, korenine 11 tuhinjske postrvi – v zadnjih desetletjih pod imenom Okusi Kamnika. V ta projekt pa ima v meščanski družinski tradiciji; še se je v Kamniku začelo gojenje postrvi, je uvrščenih sedem jedi, ki izvirajo iz Ka- danes ju proizvajajo v skladu z izvirnim kar se še posebno izrazito kaže v Tuhinjski mnika. Izbor teh jedi pa dopolnjuje še ne- receptom, iz mešanice črne in bele gorči-dolini (Terme Snovik); nova iskanja nači- kaj drugih jedi, ki imajo za Kamnik prav tako ce; gorčična semena še vedno meljejo s nov priprave postrvi, vključno s tekmova-kulturno vrednost in tkejo vez med tradici- pravim mlinom; nji v Termah Snovik, bodo izoblikovala tudi onalno in sodobno kamniško kulinariko. 06 kloštrska kremšnita – sladica, ki izvira značilen recept za pripravo postrvi; iz Uršulinskega samostana v Mekinjah; 12 tuhinjski kruh – kruh iz polbele moke, Med Okuse Kamnika spadajo: 07 rušovc – žganje iz vršičkov in storžev pečen v kmečki peči; 01 trnič – slani, trdi sir hruškaste oblike, ruševja je posebnost, ki združuje pastir- 13 ocvrt kozliček in/ali jagnje, ki temeljita okrašen z rezljanimi 'pisavami', ki izhaja iz sko izročilo kamniške okolice in sodobno na tradiciji kozjereje in ovčereje imata na pastirskega izročila Velike Planine; nabiranje zelišč ter drugih rastlin v zdravil- kamniškem območju pomembno tradicijo 02 gamsova juha – to je jed, ki predstavlja ne in prehranske namene; (Zavod za turizem in šport v občini Ka-izročilo lova na Kamniškem in ki so jo na 08 kamniška kajžerca – polobarjena mnik, 2014)1. Skozi te jedi se tako zrcalita odprtem ognjišču v »holcarski« bajti po- klobasa, ki temelji na družinskem izročilu zgodovina in tradicija na Kamniškem. gosto kuhali tako gospoda kot najrevnejši kamniškega mesarja; z njo je meso posta-prebivalci lo dostopno tudi 'navadnim' Kamničanom; Kot je razvidno iz zgornjega odstavka, je 03 tuhinjska fila – njene osnovne sestavi-09 rajželjc – telečji vampi, pripravljeni z seznam kamniški jedi zelo dodelan, večina ne so šunka ali prekajeno meso, bel kruh, narezanim kruhom v telečji omaki z dru- izmed njih ima dolgo tradicijo, njihov po- jajca, čebula, smetana in različne začim- gimi dodatki; bil je sestavina kamniških stopek kuhe oziroma sestavine pa so na- be; meščanskih jedilnikov še v času Avstro- tančno določene. Kamnik tako ponuja bo- 04 Firštov divjačinski golaž – spomin na -Ogrske; gat izbor tradicionalnih jedi. Poleg tega, kot izročilo lova v Kamniški Bistrici, v povezavi 10 prekmaš – jed iz dušenih jabolk in s Firštovo mizo pa tudi spomin na pomen fižola v zrnju; zaradi razvitosti sadjarstva in divjačine kot kulinarične specialitete; gojenja fižola je bila ta jed tudi na Kamni- 1 Več podrobnosti v Zavod za turizem in šport v občini 05 Kamniški ženof (polnozrnata gorči- škem dokaj pogosta; Kamnik, 2014. 51 je razvidno na podlagi ocene izpolnjevanja Po drugi strani pa se na občini in v turistič- za turizem in šport v občini Kamnik, 2016, drugega kriterija (spodaj), ponudniki nabor nem društvu zavedajo, da te jedi še niso str. 177). Poleg tega se zavedajo tudi, da tradicionalnih jedi širijo tudi z inovacijami, dovolj prepoznavne niti med domačimi niti ni osrednjega, vseslovenskega kulinarič- saj tradicionalne jedi ter njihove sestavine med tujimi gosti (Zavod za turizem in šport nega dogodka, ki bi privabljal turiste in na vključujejo v najrazličnejše sodobne jedi, v občini Kamnik, 2016). Zato v zadnjih letih katerem bi se predstavilo Okuse Kamnika. kar daje kamniški kulinariki poseben pečat skušajo te jedi čim bolj vključevati v lokal- Zato je oblikovanje takega dogodka ena inovativnosti in kreativnosti. Skoraj vsako ne (Kul petki) in vseslovenske ter medna- izmed prioritetnih ciljev občine za razvoj leto je v projekt Teden restavracij vključe- rodne (Dnevi narodnih noš in oblačilne de- in promocijo kulinarike do leta 2025. Tako na ena ali več kamniških restavracij – letos diščine) dogodke in pripravljajo tematske lahko zaključimo, da občina Kamnik prvi bo to ponovno Gostilna Repnik, ponudnica kulinarične dogodke, kot so tekmovanje v pogoj delno izpolnjuje, saj ima področje Okusov Kamnika. To nakazuje, da je kam- pripravi tuhinjske postrvi v Termah Snovik, gastronomije dobro razvito, vendar še ne niška kulinarika kakovostna in pridobiva tekmovanje v pripravi Firštovega golaža v moremo reči, da je gastronomija eden iz-prepoznavnost na slovenskem kulinarič- Kamniški Bistrici, Golf turnir Okusi Kamni- med prepoznavnih znakov regije oziroma nem zemljevidu. ka in številne kulinarične delavnice (Zavod urbanega središča. 02 Mesto ima pester nabor ponudnikov prehrane, ki vključuje tudi številne restavracije, ki ponujajo tradicionalne jedi. V Kamniku je več kot 80 gostinskih ponu- gorčici, kamniško gorčico in kamniški že- dovimi žepki in trničem, puranov zrezek z dnikov, leta 2016 pa je bilo v projekt Okusi nof ter fištov golaž. V Domžalskem domu jurčki in skutinimi žličniki ter trničem in pra-Kamnika vključenih 19 ponudnikov tradici- na Mali planini je moč dobiti naslednje ženo zelenjavo s trničem. V gostilni Špajza onalnih kamniških jedi. V Repniku – gostil- Okuse Kamnika: kamniški ženof ingorčico, obiskovalce postrežejo z domačimi njoki ni in penzionu – ponujajo špinačne njoke s fištov divjačinski golaž, jedi s trničem in ru- s čemažem, trničem in tuhinjsko postrvjo, trničem, trničev sladoled, ravijole s čema- šovc. V gostilni Mili vrh ponujajo kamniško s kamniško gorčico in kajžarsko klobaso z žem, brezjansko skuto ter trničem, fištov gorčico, tuhinjsko postrv, fištov golaž, tu- domačim hlebcem ter s kloštrsko kremš- golaž, rajželc, rušovc, tuhinjsko filo, kam- hinjsko filo, rušovc, svinjsko pečenko z že- nito. V Termah Snovik je moč okusiti nas-niški ženof in kamniško gorčico ter kloštr- nofom in praženim krompirjem, piščančje lednje Okuse Kamnika: ocvrte jagenjčkove sko kremšnito. Eta Kamnik ponuja jubilejni roladice z žajbljem, kajžersko klobaso z aj- kotlete, kamniški ženof in kamniško gorči-52 co, kloštrsko kremšnito, rušovc, trničevo gostišču Kraljevi hrib ter v Prašnikarjevem naravo: jabolčni sok, kis, jajca, marmela-juho s postrvjo, pečeno tuhinjsko postrv s dvorcu ponujajo firštov golaž, v gostilni- de, čaje, mleko, čemažev pesto. Ekološka trničem ter polnjen postrvin file z ajdovo ci in kavarni Pri podkvi pa poleg tega še kmetija Matevžuc3, ki ima ekološki certi-kašo in trničem. Tradicionalne kamniške tuhinjsko filo, kloštrsko kremšnito, ajdo- fikat in registrirano dopolnilno dejavnost jedi, ki jih obiskovalci lahko okusijo v dru- ve palačinke s porom in trničem, regrat s na kmetiji. Ukvarjajo se s kmetovanjem na žinski gostilni s prenočišči Pri planinskem krompirjem, zaseko in trničem (sezonsko), ekološki način - rejo goveda, prašičev in orlu, so: Kamniški ženof in kamniška gor- telečji zrezek s trničem in špinačne njoke ovac ter žganjekuho. V visokodebelnem čica, fištov divjačinski golaž, tuhinjska fila, s trničem. V kavarni Veronika gostje lahko travniškem sadovnjaku pridelujejo jabolka rušovc in gamsova juha, rajželjc, stiskači poskusijo rušovc, ženof s hrenovko ali kaj- visoke kakovosti, ki jih predelajo v odlične s trničem, telečji priželjc z ajdovo kašo, žarico ter toast s trničem. Gostilna Pri Fle- sadne produkte. Ekološka kmetija pri Za-posuto s trničem, ocvrte suhe slive s trni- garju ponuja vampe po tržaško s trničem, platarju4, ki ima certifikat o ekološko pri- čem in vinskim šotojem (Zavod za turizem ješprenj s kamniško kajžerico, tuhinjsko delani hrani. Ponujajo sezonsko sadje in in šport v občini Kamnik, 2014). postrv s prilogo ter ocvrte kozličke. V Koči zelenjava (krompir, orehi, kislo zelje, fižol v na Zelenem Robu, okrepčevalnici Skodla zrnju, česen, čebula), ob prednaročilu tudi Gostilna in galerija Majolka pa nudi firštov ter na Budnarjevi domačiji je na voljo ru- goveje in telečje meso. Ekološka kmetija divjačinski golaž, kloštrsko kremšnito, šovc, v domu v Kamniški Bistrici pa divja- Pr' Jurčk5 gradi na posebnem odnosu do kamniški ženof in gorčico, tuhinjsko filo, tu- činski golaž s kruhovim cmokom, trnič ter zemlje in živali, ponujajo sezonsko zele-hinjsko postrv, krompirjeve svaljke s špina- svaljki s čemaževim pestom in trničem čo in trničem, zeliščno polenta s trničem in (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2 Srce Slovenija. (2020). Pr’ Vodiškarju, Kamnik. Dosto-tuhinjsko postrvjo, piščančji file s trničem in 2014). Poleg teh ponudnikov, ki uradno so- pno prek http://www.srce-slovenije.si/turizem/ponudni-zelenjavno rižoto. Slaščičarna Čarobni vrti- delujejo pri projektu Okusi Kamnika, je še ki/Pr-Vodiskarju-Kamnik 3 ček ponuja prvovrstno kloštrsko kremšni- nekaj drugih ponudnikov, ki prav tako po-Srce Slovenije. (2020a). Ekološka kmetija Matevžuc. to, v restavraciji Arboretum pa gostje lahko nujajo te tradicionalne kamniške jedi in so Dostopno prek http://www.srce-slovenije.si/turizem/ ponudniki/Ekoloska-kmetija-Matevzuc-Kamnik poskusijo firštov divjačinski golaž, tuhinjsko našteti v uvodu tega poglavja. 4 Srce Slovenije. (2020b). Ekološka kmetija pri Zaplatar- filo, štruklje s trničem in kloštrsko kremšni- ju, Kamnik. Dostopno prek http://www.srce-slovenije. to. V b&b, hostelu in pubu Pod skalo so na V občini so tudi številne kmetije in ekolo- si/turizem/ponudniki/Ekoloska-kmetija-pri-Zaplatarju-Kamnik voljo kamniški ženof in kamniška gorčica, ške kmetije. Ekološka kmetija Pri Vodiškar- 5 Srce Slovenije. (2020c). Ekološka kmetija Pr’ Jurčk, kamniška kajžerica in tuhinjski kruh in ru- ju2, kjer ponujajo lastne ekološke proizvo- Kamnik. Dostopno prek http://www.srce-slovenije.si/ šovc, trnič pa je na voljo le kot spominek. V de, pridelane z ljubeznijo in v sobivanju z turizem/ponudniki/Ekoloska-kmetija-Pr-Jurck-Kamnik 53 njavo (korenje, krompir, solata, paradižnik), Pr' Zatrepnik8 je v zadnjih letih svojo dejav- več, zaprti. Kljub temu pa je ponudnikov kozje in goveje meso. Kmetija Pr' Gabršk6 nost preusmerila večinoma na gozdarstvo tradicionalne hrane v Kamniku že zdaj ve-s tradicionalnim načinom sirarjenja proi- in ponuja oglje, zeliščne čaje in orehova liko, zato lahko trdimo, da Kamnik ta kriterij zvaja okusne sire in ostale mlečne izdelke. jedrca. izpolnjuje. Ponuja sezonsko sadje in zelenjavo (krom- pir, orehi, kislo zelje, fižol v zrnju, česen, V občini Kamnik imajo pester nabor pro- čebula), ob prednaročilu pa tudi goveje in izvajalcev in ponudnikov tradicionalne telečje meso. Kmetija Pr' Homarju7 je pre- hrane, ki tradicionalne jedi in sestavine 6 Srce Slovenije. (2020d). Kmetija Pr’ Gabršk, Kamnik. jemnica certifikata kolektivne tržne znam- na zelo inovativen način vključujejo tudi v Dostopno prek http://www.srce-slovenije.si/turizem/ ponudniki/Kmetija-Pr-Gabrsk-Kamnik ke Srce Slovenije za dimljen sir, sir z drob- nove jedi. Se pa na občini in v turističnem 7 Srce Slovenije. (2020e). Kmetija Pr’ Homarju, Kamnik. njakom in dimljen sir s semeni. Prav tako centru zavedajo, da je potrebno v projekt Dostopno prek http://www.srce-slovenije.si/turizem/ so prejemniki zlatega in srebrnega prizna- Okusi Kamnika vključiti vse gostince v ponudniki/Kmetija-Pr-Homarju-Kamnik 8 Srce Slovenije. (2020f). Kmetija Pr’ Zatrepnik, Kam-nja za dimljen sir na Ptuju ter bronastega centru mesta in da ni dobro, da so nekateri nik. Dostopno prek http://www.srce-slovenije.si/turizem/ priznanja za dimljen sir s česnom. Kmetija izmed njih med vikendi, ko je turistov naj- ponudniki/Kmetija-Pr-Zatrepnik-Kamnik 03 Ponudniki hrane v mestu v jedi vključujejo tradicionalne, avtohtone sestavine. V sklopu projekta Trnič na vsako mizo dicijo in avtohtonost močno odseva tudi zem in šport v občini Kamnik, 2014, str. 14). skušajo v Kamniku gostince pripraviti do ocvrt kozliček oziroma ocvrto jagnje. Koz- Tudi rajželjc, katerega osnovna sestavina tega, da bi trnič čim bolj vključevali v tra- jereja in ovčereja imata na kamniškem ob- so telečji vampi, je močno povezan z go-dicionalne jedi. Trnič je narejen iz avtohto- močju namreč pomembno tradicijo in sta vedorejo na Kamniškem. Prekmaš, jed iz nih sestavin, saj sta pašna živinoreja in pri- skozi zgodovino mesta običajno označe- dušenih jabolk in fižola v zrnju, je bil na delava mleka panogi, ki imata v Kamniku vali družbeno zelo različni ravni – kozjereja Kamniškem zelo pogosta jed, saj so imeli več stoletno tradicijo. Na primer v avgu- je bila značilna za revnejše, večinoma za skozi zgodovino na tem območju vseskozi stu poteka Praznik trniča na Veliki planini bajtarje in gostače, ovčereja pa za kmete ugodne pogoje za gojenje fižola in za sad-in Dnevi trniča pri gostinskih ponudnikih. predvsem v višje ležečih območjih. Koz- jarstvo (Zavod za turizem in šport v obči- Številni ponudniki Okusov Kamnika imajo jereja in ovčereja sta še danes pomembni ni Kamnik, 2014, str. 13). Fižol in jabolka so trnič na meniju skozi vse leto. Pašno tra- panogi v Kamniku in širše (Zavod za turi- tako tradicionalne sestavine na tem ob-54 močju. Rušovc je narejen po tradicional- del okusov Kamnika – firštov divjačinski Na podlagi te analize je mogoče ugotoviti, nem receptu in vsebuje dele avtohtonih golaž ter gamsova juha. Divjad in gamsi so da imajo tradicionalne kamniške jedi dol-rastlin – mlade vršičke in stolčene zelene namreč zaradi obilice gozdov ter goratega goletne (nekatere celo več stoletne) tra-storže planinskega bora, ruševja. Tudi žga- terena avtohtone živalske vrste na kamni- dicije in so nadaljevanje izročila nekaterih nje, ki je osnova za ta napitek, je skuhano škem, lov pa je tradicionalna dejavnost, ki tradicionalnih dejavnosti na kamniškem, iz tradicionalnega sadnja za to področje, poteka še danes, vendar bolj ljubiteljsko. kot so živinoreja, pridelava mleka, lov in kot so jabolka in slive (Zavod za turizem Ti dve jedi tako predstavljata avtohtonost nabiralništvo. Kot take vsebujejo mnoge in šport v občini Kamnik, 2014, str. 12). Tudi in tradicijo. Kamniška gorčica in ženof, po tradicionalne in avtohtone sestavine, kot kamniška kajžerca vsebuje tradicionalne drugi strani, imata v Kamniku že več kot so divjačina, plodovi in vršički ruševja, ov-sestavine, saj gre za meso živali, ki so na 90-letno tradicijo in sta v tem času postali četina in kozje meso ter mleko. Tako lahko kamniškem prisotne že stoletja (prašiči, tradicionalni sestavini številnih jedi v Ka- zaključimo, da Kamnik drugi kriterij, torej govedo) (Zavod za turizem in šport obči- mniku in širše, kot so na primer omake in vključevanje tradicionalnih, avtohtonih se-ne Kamnik, 2014). Avtohtone, tradicionalne priloge (Zavod za turizem in šport občine stavin, izpolnjuje. sestavine pa vsebujeta še dve jedi, ki sta Kamnik, 2014, str. 11). 04 Ponudniki hrane vzdržujejo tradicionalne kuharske prakse, veščine in metode, ki so se ohranile kljub industrijskemu in tehnološkemu napredku. To drži za številne izmed jedi in produk- 2013; Zavod za turizem, šport in kulturo nem receptu (Zavod za turizem in šport v tov, vključenih v okuse Kamnika, ter tudi za Kamnik, 2020). Gostilna Repnik, ponudnica občini Kamnik, 2014, str. 11). Rušovc, žga-nekatere izmed ponudnikov. V gostilni Pri Okusov Kamnika, poleg klasične ponudbe na pijača, še danes nastaja po tradicional-planinskem orlu na primer pripravljajo do- ponuja tudi jedi, ki jih pripravljajo na tradi- ni metodi – mladi vršički in stolčeni zeleni mače in lovske specialitete, pripravljene cionalen način, s poudarkom na odličnih storži planinskega bora, ruševja, se skupaj na 'starem ognju', kot so to nekdaj počele domačih sladicah in izboru vrhunskih vin s sladkorjem ali medom izmenično nala-babice. Divjačino pripravljajo po starih dru- (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, gajo v kozarec, vse skupaj pa se zalije z žinskih receptih. Tudi sir trnič v Kamniku še 2014, str. 18). Eta Kamnik še danes gorčico zelo kakovostnim žganjem. Pripravek zori vedno pripravljajo po tradicionalni metodi in ženof proizvaja na tradicionalen način, s na soncu dva meseca (Zavod za turizem (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, pomočjo pravega mlina, in po tradicional- in šport v občini Kamnik, str. 12). V družinski 55 Gostilni Mili Vrh pristno slovensko hrano str. 21). Budnarjevo domačijo zaznamuje teh podatkov trdimo, da Kamnik in njegova še dandanes pripravljajo na štedilniku na črna kuhinja, iz katere se še danes kadi in gastronomija v veliki meri izpolnjuje kriterij drva, kot so jih nekoč pripravljale babice, v kateri lahko obiskovalci poskusijo do- vzdrževanja tradicionalnih kuharskih pra-in skladno s tradicionalnimi recepti (Zavod mače dobrote (Zavod za turizem in šport ks, veščin in metod, ki so se ohranile kljub za turizem in šport v občini Kamnik, 2014, v občini Kamnik, 2014, str. 22). Na podlagi industrijskemu in tehnološkemu napredku. 05 Mesto spodbuja obstoj tradicionalne prehrambene industrije in prodaje izdelkov na tržnicah. Na Kamniški mestni tržnici osemnajst po- je okoliške pridelovalce in nudi občanom lokalnih izdelkov na tržnici. Dokaz za to je nudnikov (Jarina, Kmetija Pr`Jurnčk, Irena Kamnika in drugim okoliškim prebivalcem, tako vzpostavitev spletne tržnice, kot tudi Bernot, sadjarska kmetija Krošelj, trgovina možnost, da lahko nakupijo sveže in kvali- prenova tržnice leta 2018. Tako poskušajo s suho robo Janez Kožar, ekološka kmetija tetne lokalno pridelane kmetijske pridelke potrošnike spodbuditi k nakupovanju lo-Pr`Vazar, kmetija PrÀnžič, pekarna Srček, in izdelke, kot so sadje, zelenjava, siri, jo- kalnih izdelkov na tržnici. Kriterij spodbu-Plevel Jože, kmetija Gnidica Jože, Franci gurti, suhomesni izdelki, domače marme- janja prodaje izdelkov na tržnici Kamnik s Grad, Artičoka, Pr`Šuštar, mesnine Soud, lade, kruh iz krušne peči, pecivo in druge tema dvema ukrepoma izpolnjuje. kmetija Pr` Gabršk, Mojca Erjavšek, Kočar lokalne dobrote ter unikatni izdelki kam-Marjetka, kmetija Pr`Kajet, Depalt Team) niških rokodelcev. Tržnico spremlja odprta skrbi za široko ponudbo sadja, zelenjave kuhinja na prostem, kjer se predstavljajo in ostalih kmetijskih izdelkov in pol izdel- lokalni ponudniki hrane (Srce Slovenije, kov. Na tržnici ponujajo lokalno pridelano b. d.). Ponudniki na tržnici imajo možnost sadje in zelenjavo, cvetje, zelišča in mno- ponuditi svoje izdelke na spletni tržnici go druge izdelkov domače obrti (KPK, b. (Tržnica Kamnik, b. d.) Lokalni ponudniki d.). Vsako zadnjo soboto v mesecu na ponujajo svoje artikle in dostavo teh ar-Glavnem trgu v Kamniku med 8 in 13 uro tiklov na dom. Tako je dostop do izdelkov poteka posebna tržnica v povezavi s ku- še preglednejši in enostavnejši za občane linarično znamko Okusi Kamnika. Tržnica Kamnika (Tržnica Kamnik, b. d.). Kamnik je Okusi Kamnika – Podeželje in Eko povezu- vložil veliko truda v spodbujanje prodaje 56 06 V mestu pripravljajo in izvajajo gastronomske festivale, tekmovanja ipd. dogodke, ki povečujejo prepoznavnost dogajanja na področju gastronomije znotraj mesta in regije ali celo na nacionalni in nadnacionalni ravni. V Kamniku pripravljajo več gastronom- še redki posamezniki. Na ta dan lahko obi- festival piva. Na voljo so bila piva vseh šti-skih festivalov in dogodkov povezanih z skovalci spoznajo postopek izdelave mase rih kamniških pivovarjev – Pivovarna Mali gastronomijo. V poletnih mesecih se v Ka- in oblikovanje sira, jedi, pri katerih se upo- Grad, Maister Brewery, Domača pivovarna mniku vsak petek zvrstijo Kul(inarični) pet- rablja trnič in lahko izdelajo tudi svojega. pod Menino planino in Barut brewing and ki, kjer gostinci iz Kamnika in okolice prip- Praznovanje vključuje tudi pastirje obleče- blending in še nekaterih drugih. Prav tako ravljajo prvovrstne jedi. Kul(inarične) petke ne v tradicionalna pastirska oblačila. Trnič so za hrano poskrbeli kamniški gostinci kot spremljajo tudi nastopi glasbenih skupin so pastirji nekoč izdelovali v paru. Enega so Vratarnica, 7 Burger in Oštarija Pr’Mojci (TIC Kamnik, b. d.). Poleti potekajo tudi dan so obdržali zase, drugega pa podelili svoji (Kamnik info, 2019a). trniča na Veliki planini. Prav posebni sir z izvoljenki v znak ljubezni in naklonjenosti. Velike, Male in Gojške planine izdelujejo le Danes trnič predstavlja dediščino Velike Festival Kamfest je eden izmed največjih planine, uporablja pa se tudi v kulinariki dogodkov v kamniški občini. Festival se kot dodatek k jedem (Kamnik info, 2019). odvija v mesecu avgustu in vsako leto pri- vabi več kot 30.000 obiskovalcev. Na festi- Nadgradnjo Dneva trniča predstavlja Kam- valu se vrstijo nastopi glasbenikov in kul-niški Kulinarični vikend. Časovno je vezan turni dogodki, dogajanje pa spremlja tudi na praznovanje Dneva trniča in poudarja široka ponudba hrane in pijače, od piva pa pomen tradicionalnih jedi zbranih v Okusih vse do burgerjev (Kamfest, b. d.). Kamnika. Na Kulinaričnem vikendu kam- niški ponudniki hrane na stojnicah ponu- Glede na vse naštete festivale, ki vklju-jajo lokalne jedi. Gastronomsko ponudbo čujejo različne ponudnike hrane in pijače dopolnjujejo s svojimi nastopi tudi lokalni (od piv do tradicionalnih kamniških jedi, glasbeniki (Kamnik info, 2016). burgerjev in pridelovalcev hrane) lahko zaključim, da Kamnik ta kriterij zadostno Vsako leto v juniju v Kamniku poteka tudi izpolnjuje. 57 07 Mesto se zaveda pomena (varovanja) okolja in izvajajo promocijo trajnostni ter lokalno pridelani hrani. Trajnostna usmerjenost razvoja turizma in nariko ali v vsakdanjo rabo. To tudi poveča pridelovalcih hrane, a vseeno je na tem gastronomije je eden izmed ciljev Strate- samooskrbo mesta, izdelkom iz domače- področju še nekaj prostora za izboljšave in gije za razvoj turizma v Kamniku (Zavod za ga okolja ni treba prepotovati dolgih raz- tesnejše sodelovaje. turizem in šport v občini Kamnik, 2016, str. dalj, da pridejo do kupca. Prav tako so to-6, 176). Na tržnici so kmetom, ki prodajajo rej bolj sveži in imajo manjši ogljični odtis. Glede na zbrane podatke lahko zaklju-ekološko pridelano hrano namenjene po- Lokalno hrano si prizadevajo v čim večji čimo, da Občina Kamnik ta kriterij delno sebne stojnice označene z zeleno barvo. meri pridobiti v gostilni Repnik, v gostilni izpolnjuje v primeru, ko gre za kmete, ki S tem se spodbuja tudi lokalna pridelava Vratarnica in Pri planinskem orlu. Nekateri hrano pridelujejo na ekološki način in jo hrane, ki je vključena v tradicionalno kuli- gostinci že odkupujejo hrano pri lokalnih prodajajo na tržnici. 08 V mestu skrbijo za promocijo nutricionistke v izobraževalnih ustanovah (vključno s tečaji za kuharje, natakarje itd.) ter načrtujejo in izvajajo učne ure namenjene ozaveščanju o ohranjanju in pomenu biotske raznovrstnosti. V Kamniku se izvaja veliko tečajev na po- Snovik izvajajo delavnice iz priprave rib, v lave domače hrane. Prav tako s projektom dročju gastronomije. V preteklih letih so se Budanrjevi domačiji pripravljajo delavnice Odgovorno s hrano, v okviru katerega de-zvrstili kuharski tečaji kot je »prehrana proti o peki kruha. Kulinarična izobraževanja so lajo na izoblikovanju zdravih prehranjeval-sladkorni bolezni«, otroški kuharski tečaj z potekala in sicer v Društvu kuharjev in sla- nih navad in odnosa do prehranjevanja pri naslovom »z majhnimi koraki do kuharskih ščičarjev Slovenije pod mentorstvom To- otrocih, spodbujajo zdrav način prehranje-mojstrov, tečaj več kot kuhanje z Naro Pe- maža Vozlja. (Zavod za turizem in šport v vanja v sistemu vrtčevske prehrane, dvi-trovičem, kuharija s Frenkom Vengustom občini Kamnik, 2016, str. 177) V vrtcu Anto- gujejo stopnjo ozaveščenosti o pomenu in osnove francoske kuhinje z Ivo Dolenc na Medveda Kamnik izobražujejo otroke o zdravega in trajnostnega prehranjevanja, (Kuharija Melisa, b. d.). Kuharske delavnice pomenu lokalne hrane. S projektom »šol- otroke spoznavajo z jedmi, ki so jih kuha-izvajajo tudi v gostišču Mali Vrh, v Termah ski ekovrt« otroke učijo o pomenu pride- le njihove babice (Vrtec Antona Medveda 58 Kamnik, b. d.). Vrtec Antona Medveda Ka- je Vere in OŠ Šmartno v Tuhinju. OŠ Marije znovrstnosti in pomena lokalno pridelane mnik je tudi del projekta šolski ekovrt in Vere je leta 2017 predstavila projekt Šolski hrane, kar je dokaz vpetosti treh izobražedel projekta za Razvoj podeželja, v okviru Ekovrt na sejmu Altermed v Celju, kjer so valnih ustanov v projekte s cilji ohranjana katerega si prizadevajo povečati lokalno predstavili zelišča, ki jih gojijo in različne biotske raznovrstnosti in ekološke pridela-samooskrbo s hrano (Šolski ekovrt, b. d.). namaze, ki jih izdelujejo (Info.kamnik, 2017). ve hrane. Na tem področju lahko zaključim, V projektu Odgovorno s hrano in Šolski V Kamniku se v izobraževalnih ustanovah da Kamnik ta kriterij zadostno izpolnjuje. Ekovrt sodelujeta tudi osnovi šoli OŠ Mari- ozaveščajo mlade o pomenu biotske ra-04 Ocena smiselnosti: analiza PREDNOSTI – SLABOSTI – PRILOŽNOSTI – IZZIVI 02 Področje gastronomije se povezuje z drugimi kreativnimi 01 PREDNOSTI področji, zlasti z ljudsko umetnostjo in glasbo. V okviru Kul pet- kov, ki so potekali v Kamniku vsak petek v juliju in avgustu lani, se kulinarika tesno povezuje z glasbo. Na Dnevih narodnih noš in 01 Velika prednost področja gastronomije v Kamniku je, da so oblačilne dediščine, ki je največji etnološki festival v Sloveniji, se tradicionalne kamniške jedi združene v okviru projekta Okusi Ka- gastronomija povezuje s področjem ljudske umetnosti ter obrti. mnika, ki je zaokrožena, dodelana celota. Jedi so natančno opre- Kot je moč prebrati na spletni strani visitkamnik.com (b.d.): »Vsa-deljene, poleg tega pa je uradnih ponudnikov jedi, ki so vključene ko leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, v ta projekt, kar nekaj, zaradi česar so te lahko dostopne. Projekt kulturo in zabavo. Na osrednjem dogodku sodeluje več kot dva je del širšega projekta Okusiti Osrednjo Slovenijo, kar mu daje tisoč ljubiteljev in poznavalcev pripadnostnega kostumiranja, pri-tudi določeno težo in prepoznavnost. reditev pa se razvija tudi skozi tradicionalne kamniške jedi«. 59 03 Z zgodbo o trniču, ki je hkrati jed in spominek, se je Kamnik Poleg tega je trnič dostopen povsod na Kamniškem – na Veliki odlično pozicioniral. Kot je razvidno iz jedi, ki jih ponujajo resta- Planini, na Menini Planini, v Arboretumu Volčji potok in v samem vracije in drugi ponudniki, vključeni v Okuse Kamnika, je trnič centru mesta. Zaradi svoje edinstvene (ljubezenske) zgodbe in izmed vse Okusov Kamnika največkrat zastopan. Na inovativne pastirskega izročila ni več samo produkt, ampak doživetje. načine ga vključujejo v jedi, kot so testenine, in celo v sladice. 02 SLABOSTI 01 Tradicionalne kamniške jedi še niso dovolj prepoznavne niti 02 V povezavi s prvo slabostjo bi izpostavili tudi, da v Kamniku med domačimi niti tujimi gosti. To pomeni, da kulinarična izkuš- še ne poteka noben osrednji, vsaj vseslovenski kulinarični dogo-nja še ni glavni ali eden izmed glavnih razlogov za obisk Kamnika. dek. To je pomembno, ker bi tak dogodek množično privabil gos-Okusi Kamnika še niso popolnoma zaživeli in to nepoznavanje te, ki bi v Kamnik prišli zaradi kulinarične izkušnje, poleg tega pa kamniške gastronomije ter tradicionalnih jedi oziroma pomanjka- bi samo s pomočjo promocije v medijih in na plakatih ozaveščali nje prihodov turistov na ta račun postavlja dvom v moč področja širšo javnost o tradicionalnih kamniških jedeh. Postopoma bi to gastronomije Kamnika kot tistega področja, s katerim bi se Ka- lahko privedlo do tega, da bi turisti kulinarično izkušnjo postavili mnik lahko prijavil v mrežo UCCN. za enega izmed glavnih razlogov za prihod v Kamnik, kar bi dalo pravo težo gastronomiji kot osrednjemu kreativnemu področju v Kamniku. 03 PRILOŽNOSTI 01 • Ena izmed lahko izvedljivih priložnosti je vključitev Okusov Tako bi izkoristili že obstoječe kanale komuniciranje oziroma ka-Kamnika na vse večje prireditve (na primer Kamfest) ter utrditev nale, ki bi jih tako ali tako uporabili za promocijo tega dogodka, prisotnosti tradicionalnih kamniških jedi na dogodkih, ki že pote- da promovirajo Okuse Kamnika. To se da narediti z vključitvijo kajo, zlasti na Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine. Na pla- logotipa in različnih slik jedi, morda tudi promocijskimi videi, ki katih, v medijih in v ostalih kanalih promocije je potrebno še bolj nazorno kažejo pomembnost teh jedi na Dnevih narodnih noš in poudariti kulinariko kot pomembno komponento tega dogodka. oblačilne dediščine. 60 02 Še ena priložnost, ki bi jo lahko izkoristili za dvig prepoznav- 03 Priložnost, ki se ponuja sama od sebe, je vključitev Okusov nosti kamniških jedi, je postavitev teh jedi na mize Kamničanov. V Kamnika v destinacijske pakete. Ko občina, turistično društvo ali praksi bi to pomenilo, da bi Kamničani pripravljali te jedi za svoje pa zasebni ponudniki oblikujejo določeno turistično ponudbo, na goste, ki bi jih lahko zastonj poskusili in o njih povedali svojim primer voden obisk glavnih turističnih atrakcij – Velika Planina, prijateljem ter znancem – gre na neke vrste 'zastonj' promocijo. V Arboretum, Menina Planina, turistične kmetije itd. - naj v ponudbo ta namen bi lahko gostinski ponudniki Okusov Kamnika organizi- obvezno vključijo tudi okušanje Okusov Kamnika. Še več, Okuse rali delavnice za pripravo kamniških jedi za domačine. Promocija Kamnika bi lahko spremenili v svojevrsten doživljajski paket, ki bi receptov lahko poteka tudi preko glasila Kamničanka (stalna ru- ga bilo mogoče kupiti na občini, na TIC-u ali pri lokalnih ponudni-brika), brošur, spleta idr. kih Okusov Kamnika. Konkretno, ta paket bi lahko zajemal pred- jed trnič in kajžerco na Veliki Planini, gamsjo juho ali firštov golaž pri ponudniku Okusov Kamnika v centru mesta, tuhinjsko postrv v Termah Snovik ter kloštrsko kremšnito v Arboretumu Volčji potok. Tako bi turisti obiskali vse tiste destinacije, ki so v Kamniku skoraj 'obvezne', hkrati pa bi izkusili edinstveno kulinarično razvajanje. 04 IZZIVI 01 Kot že nakazano v prejšnjih podpoglavjih je osrednji izziv na 02 Ključen izziv je tudi vzpostavitev zelene nabavne verige ter področju gastronomije povečati prepoznavnost tradicionalnih čim večje vključevanje lokalnih, avtohtonih sestavin v tradicional-kamniških jedi najprej med domačimi in v drugi fazi tudi med tuji- ne kamniške jedi. Izziv je zlasti v tem, da bo potrebno organizirati mi gosti ter tako postaviti kulinarično izkušnjo kot motiv za prihod neke vrste telo, ki bi koordiniralo dejavnosti gostincev, da bi ti gostov v Kamnik. V ta namen bo potrebno še veliko promocije, stopili skupaj, določili morda enotne cene za tradicionalne kam-nadgradnja ponudbe in dvig kakovosti tradicionalnih kamniških niške jedi in skupaj nabavljali sestavine zanje direktno od eko-jedi ter vključitev čim več gostincev, kar bo zahtevalo določe- loških kmetij (ki jih je v kamniški občini precej), da bi tako zniža-no stopnjo sodelovanja med njimi. Enotnost in sodelovanje sta li njihovo ceno. To telo bi moralo izvajati tudi neke vrste nadzor. ključna. Vzpostavitev zelene nabavne verige bi v projekt Okusi Kamnika vključila še veliko več deležnikov, poleg tega pa bi to pripomoglo k uresničevanju enega izmed kriterijev za vključitev Kamnika v mrežo UCCN. 61 Viri ODGOVORNO S HRANO. Dostopno prek https://arhiv.ekosola.si/uplo-Kamnik info. (2018). Dnevni center Štacjon ob svetovnem dnevu duševnega ads/2010-08/VRTEC%20ANTONA%20MEDVEDA,%20KAMNIK.pdf zdravja. Dostopno prek https://www.kamnik.info/dnevni-center-stacjon-ob- -svetovnem-dnevu-dusevnega-zdravja/ Budnarjeva domačija. (b. d.). Predstavitev hiše. Dostopno prek http://www. domacija.com/Predstavitev-hise/Dobrodosli-doma Kamnik.info (2016a). Prva kamniška Party Župa. Dostopno prek https://www. kamnik.info/prva_kamniska_party_zupa/ CIRIUS. (b. d.). O zavodu. Dostopno prek http://www.cirius-kamnik.si/o_zavo-du Kamnik.info. (2016). Golf, kulinarika in tulipani. Dostopno prek https://www. kamnik.info/golf-kulinarika-in-tulipani/ CIRIUS. (b. d.b). Srednja šola. Dostopno prek http://www.cirius-kamnik.si/ dejavnosti/srednja_sola KPK (b. d.). Tržnica. Dostopno prek http://www.kpk-kamnik.si/trznica/ Domžalec.si (2020). Šole in vrtci iz Domžal in Kamnika uspešno zmanjšali Narodne nose. (b. d.). O festivalu. Dostopno prek https://narodnenose.si/ količino zavržene hrane. Dostopno prek https://domzalec.si/sole-in-vrtci-iz-informacije/o-festivalu/ -domzal-in-kamnika-uspesno-zmanjsali-kolicino-zavrzene-hrane/ Naša super hrana. (2018). Postrvijada. Poznate? Dostopno prek https://www. Kamfest. (2020). Diversity sejem. Dostopno prek https://www.kamfest.org/ nasasuperhrana.si/clanek/postrvijada-poznate/ kamfest-2020/slo/program/diversity-sejem_12 Natureta (2018). Bi kupili 33% izdelka manj za isto ceno? Dostopno prek Kamnik info (2016). Začel se je kamniški Kulinarični vikend. Dostopno prek http://natureta.si/novice/bi-kupili-33-izdelka-manj-za-isto-ceno/ https://www.kamnik.info/zacel-se-je-kamniski-kulinaricni-vikend/ Občina Kamnik. (2020). Podpiramo ponudnike kamniške tržnice. Dostopno Kamnik info (2019). Praznovali smo dan trniča na Veliki planini. Dostopno prek prek https://www.kamnik.si/novice/Podpiramo-ponudnike-kamniske-trzni-https://www.kamnik.info/praznovali-smo-dan-trnica-na-veliki-planini/ ce-17-03-2020 Kamnik info (2019a). Festival piva je v Kamnik privabil več kot dva tisoč obi-Paladin, J. (2016). Na firštovi mizi znova firštov golaž. Gorenj-skovalcev. Dostopno prek https://www.kamnik.info/festival-piva-privabil-vski glas, 6. maj. Dostopno prek http://www.gorenjskiglas.si/arti- -kamnik-vec-kot-dva-tisoc-obiskovalcev/ cle/20160506/C/160509848/1003/July 62 Podjetniški Klub Kamnik (2019). Največja kamniška podjetja po prihodkih, Srce Slovenije. (2020e). Kmetija Pr' Homarju, Kamnik. Dostopno prek http:// zaposlenih in dobičku. Dostopno prek http://www.kamnikbiz.club/najvecja-www.srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Kmetija-Pr-Homarju-Kamnik -kamniska-podjetja-po-prihodkih-zaposlenih-in-dobicku-podatki-za-le- to-2019/ Srce Slovenije. (2020f). Kmetija Pr' Zatrepnik, Kamnik. Dostopno prek http:// www.srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Kmetija-Pr-Zatrepnik-Kamnik Požgan, J., Jerman, B., Jurkota-Rebrović, I., Miladinović, M., Rakovec, M., Šömen, I., Zidarič, I. in Grubar, M. (2020). Priročnik UCCN. Ljubljana: Založba Srce Slovenije. (b. d.). Pr' Vodiškarju, Kamnik. Dostopno prek http://www. FDV. srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Pr-Vodiskarju-Kamnik Pri planinskem orlu (b. d.). Predstavitev. Dostopno prek http://priorlu.si/ Srce Slovenije. (b. d.). Tržnica Okusi Kamnika – podeželje in eko, Kamnik. Do-Srce Slovenija. (2020). Pr' Vodiškarju, Kamnik. Dostopno prek http://www. stopno prek http://www.srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Trznica-Okusi-srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Pr-Vodiskarju-Kamnik -Kamnika--podezelje-in-eko-Kamnik Srce Slovenije (b. d.). Tržnica Okusi Kamnika – podeželje in eko. Dostopno Stimulart. (2020). GAP Analysis Report Kamnik: GAP Analysis for Cultural-led prek http://www.srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Trznica-Okusi-Kamni-Development of Small and Medium Sized Cities – Kamnik. ka--podezelje-in-eko-Kamnik Šolski ekovrt (b. d.). Dostopno prek http://www.solskiekovrt.si/ Srce Slovenije. (2020a). Ekološka kmetija Matevžuc. Dostopno prek http:// www.srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Ekoloska-kmetija-Matevzuc-Ka- Tržnica Kamnik (b. d.). Dostopno prek http://www.trznica-kamnik.si/ mnik Tržnica Kamnik. (b. d.). Ekološka Kmetija Pr Vodiškar. Dostopno prek http:// Srce Slovenije. (2020b). Ekološka kmetija pri Zaplatarju, Kamnik. Dostopno www.trznica-kamnik.si/kmetije/ekoloska-kmetija-pr-vodiskar/ prek http://www.srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Ekoloska-kmetija-pri- -Zaplatarju-Kamnik Varuh človekovih pravic RS (Varuh). (2019). Varuh zadovoljen s skrbjo Občine Kamnik za ranljive skupine. Dostopno prek http://www.varuh-rs.si/sporocila-Srce Slovenije. (2020c). Ekološka kmetija Pr' Jurčk, Kamnik. Dostopno prek -za-javnost/novica/varuh-zadovoljen-s-skrbjo-obcine-kamnik-za-ranljive-http://www.srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Ekoloska-kmetija-Pr-Jurck- -skupine/ -Kamnik Vrtec Antona Medveda Kamnik. (b. d.). AKCIJSKI NAČRT za izvajanje projekta Srce Slovenije. (2020d). Kmetija Pr' Gabršk, Kamnik. Dostopno prek http:// Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. (2013). T rnič na vsako mizo – Trnič www.srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Kmetija-Pr-Gabrsk-Kamnik hard cheese. 63 Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. (2014). Okusi Kamnika – Taste str. 36 Kamnik. Dostopno na https://www.visitkamnik.com/sl/kulinarika/trnic Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. (2016). STRATEGIJA RAZVOJA str. 38 IN TRŽENJA TURIZMA V OBČINI KAMNIK ZA OBDOBJE 2016-2025. Dosto-Dostopno na https://unsplash.com/photos/-r5KSMkyoSc pno prek https://www.visitkamnik.com/cdn/im/2004/9c03028f3f11ace- 941fc44cb77ca55ae_strategija-turizma-kamnik2025.pdf str. 40 Zavod za turizem in šport v občini Kamnik (2014, str. 28) Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. (2019). Vloga za Javni razpis za dvig kompetenc vodilnih turističnih destinacij in razvoj turistične ponudbe v str. 41 vodilnih turističnih destinacijah v letih 2020 in 2021. Dostopno na http://natureta.si/ Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. (2020). Kamnik. Dostopno prek str. 44 https://www.visitkamnik.com/sl Dostopno na https://unsplash.com/photos/c-R885Oc7k0 Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. (2020a). KUL petek. Dostopno str. 46 prek https://www.visitkamnik.com/sl/prireditve/ostale-prireditve/kul-petek Dostopno na https://narodnenose.si/2019/09/06/sprememba-otroskega- -programa-ribic-pepe-se-seli-v-dom-kulture-kamnik/ Viri slik str. 47 Dostopno na https://domzalec.si/jewsenski-kul-petek-v-znamenju- str. 32 -kamniske-dediscine/ Dostopno na https://www.kamnik.si/novice/Okusi-Kamnika---predstavitev- Dostopno na https://www.mojekarte.si/si/festival-kamfest-kamfestov-stan- -tipicnih-jedi-z-obmocja-Kamnika-18-03-2013 d-up/vstopnice-1122455.html str. 33 str. 56 Dostopno na https://www.kamnik.si/novice/Okusi-Kamnika---predstavitev- Dostopno na http://www.srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Trznica-Oku- -tipicnih-jedi-z-obmocja-Kamnika-18-03-2013 si-Kamnika--podezelje-in-eko-Kamnik str. 35 str. 57 Dostopno na https://www.kamnik.info/letosnji-kul-petek-z-nekaj-novosti/ Dostopno na http://www.velikaplanina.si/2019/08/05/praznovali-smo-dan- https://www.kamnik.info/tag/trnic/ -trnica-na-veliki-planini/ 64 kamnik kot mesto 05 L JUDSKE UMETNOSTI in OBRTNIŠTVA V Kamniku je zabeleženih kar 560 enot SLIKA O1 kulturne dediščine. Največje število enot Območja kulturne obsega stavbna dediščina (profana in dediščine sakralna), in sicer skoraj 400 enot. Tej sle- v občini Kamnik dijo memorialna (spominski objekti in kraji), ki obsega 116 enot, arheološka, ki obsega 40 in naselbinska dediščina, ki obsega 16 enot. Preostale zvrsti kulturne dediščine so manj zastopane, vseeno pa imajo velik pomen pri prepoznavnosti in privlačnos- ti občine. Primer sta zagotovo Arboretum Volčji Potok, del kamniške vrtnoarhitektur- ne dediščine in pastirsko naselje na Veliki planini, ki spada v območje kulturne kraji- ne (Cigale in Lampič, 2019, str. 37). Prostorsko razporeditev kulturne dedišči- SLIKA O2 ne izkazuje slika 1. Kot je razvidno iz slikov- Območja kulturne nega prikaza, je večina znamenitosti ome- dediščine jena na samo mesto, njihovo razporeditev v ožjem mestnem pa prikazuje slika 2 z legendo. jedru Kamnika 66 Ljudska umetnost in obrtništvo sta izje- mno široki področji, ki zajemata tudi veliko elementov kulturne dediščine. To ugota- vljata že Cigale in Lampič: »Pregledi raz- ličnih režimov varovanja kažejo, da se le-ti pogosto prekrivajo in dopolnjujejo. Tako je npr. območje Velike planine opredeljeno kot naravna vrednota pa tudi enota kul- turne dediščine, dodatno pa se na širšem območju Velike planine nahajajo še števil- ni drugi zavarovani elementi tako naravne kot kulturne dediščine. Zato seveda ne prijaviti s »pastirsko kulturo« in njenim iz- umetnostih lahko podprejo zastavljeno preseneča, da kamniška občina svojo tu- ročilom. Na ta način bi se v celoten projekt strukturo. Navsezadnje sir trnič kot ključni ristično ponudbo intenzivno navezuje na lahko vključilo kar najširši spekter različnih kamniški gastronomski proizvod izhaja iz doživljajski in kulturni turizem na območju dejavnosti. Tako bi se še posebej lahko pastirskih šeg dvorjenja in je šele sekun-Velike planine« (2019, str. 40). poudarjal trajnosti razvoj, zeleni turizem, darno namenjen uživanju. Idejo pastirske v nabor ljudskih dejavnosti in umetnosti kulture kot osrednje zgodbe pri prijavi Ka- Širok razpon v dojemanju, kaj se šteje pod pa poleg posameznih obrtnih in kultur- mnika v mrežo UCCN podpira tudi mne-ljudsko in s tem kulturno dediščino ter nih dejavnosti posrkalo različne turistične nje turistov in ostalih obiskovalcev. Cigale obrtništvo, je prav tako razviden iz sezna- kmetije in planinske koče z njihovimi na- in Lampič navajata anketo iz leta 2014, ki ma mest sprejetih v mrežo UCCN, ki se v stanitvenimi zmožnosti, ki bi tako postale je prebivalce Slovenije, ki nimajo svojega svojih opisih in prijavah opirajo na dejav- del tržne zgodbe in skupnega projekta ter prebivališča v občini Kamnik, spraševala, nosti, ki razen sestavine tradicije in izročila ne bi bile več zgolj posamezne entitete, po čem najbolj poznajo širše območje Ka-vsebujejo še komaj kakšno direktno pove- kar kot veliko pomanjkljivost navajajo tu- mnika. Rezultate prikazuje spodnja tabela, zavo z obrtništvom in umetnostjo per se. ristične analize (Debevec, 2009; Svetec, iz katere je razvidno, da poleg generičnih 2018). V ta namen bi se lahko uporabilo turističnih znamenitosti (kot je na primer Po našem mnenju bi bilo tako preudarno, tudi gurmanske posebnosti, ki same po termalna dejavnost) največji delež zavze-da se mesto Kamnik v mrežo UCCN s pod- sebi niso dovolj za vključitev v gastronom- majo aktivnosti, ki se navezujejo na podro-ročja ljudske umetnosti in obrtništva skuša sko mrežo mest, medtem ko pri ljudskih čje ljudske umetnosti in obrti (2019, str. 74). 67 POZNANA ŠTEVILO % V analizi smo člani projektne skupine KRE- ZNAMENITOST | LOKACIJA | ZNAČILNOST NAVEDB ANKETIRANCEV KAM prišli do ugotovitve, da se večina ak- tivnosti na področju ljudske umetnosti in Velika planina 112 39,6 obrtništva v občini Kamnik navezuje na eno izmed treh osrednjih kamniških kul- Arboretum Volčji Potok 85 30,0 turno-turističnih dejavnosti – Veliko pla- nino, Arboretum Volčji Potok in Dneve na- Kamniška Bistrica (večinoma zgolj »Kamniška Bistrica«, 54 19,1 rodnih noš. Kot izhodišče prijave bi lahko v posameznih primerih »izvir« ali celo »reka Kamniška Bistrica«) služil med obiskovalci najbolj prepoznavni Terme Snovik 53 18,7 kamniški simbol Velika planina. V pastir- sko-zeleno zgodbo bi se lahko vključila Kamniško-Savinjske Alpe 37 13,1 tudi Arboretum Volčji Potok in Dnevi na- rodnih noš. Vrtnarstvo in cvetličarstvo sta srednjeveško mesto, staro mestno jedro ipd. 31 11,0 obrtni dejavnosti s svojim zastopstvom pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pre- ne poznam 28 9,9 finjenost saditve in postavitve rastlin pa nakazujeta, da gre tudi za obliko ljudske industrija (večinoma navedbe posameznih podjetij npr. Svilanit, Stol) 26 9,2 umetnosti. Na drugi strani festivalska de- javnost v okviru Dnevov narodnih noš vse- Mali grad ali Stari grad, »grad« 26 9,2 buje številne elemente kulturne tradicije državnega pomena, ki je pogosta spre- Zdravilni gaj Tunjice 13 4,6 mljevalka vključenih mest v mreži UCCN. Kamfest 10 3,5 Dnevi narodnih noš (ali samo »narodne noše«) 10 3,5 TABELA 01 Po čem anketiranci Sveti Primož 6 2,1 poznajo območje Kamnika Vir: Cigale in Lampič (2019, str. 74). 68 01 Predstavitev kreativnega področja – LJUDSKE UMETNOSTI in OBRTNIŠTVA v KAMNIKU 01 KLJUČNI DOGODKI in AKTIVNOSTI Dogodkov in aktivnosti v Kamniku, ki jih je mogoče uvrščati pod področje ljudske umetnosti in obrtništva je ogromno. Med temi je kar nekaj takih, ki se ne izvajajo več. Poglavje smo razdelili na tri osrednje dejavnosti, ki smo pred tem že izpostavili: Velika planina, Dnevi narodnih noš in Arboretum Volčji Potok. Njihove dejavnosti in aktivnosti so namreč najbolj razširjene, razvite in obiskane. Ostale dejavnosti in aktivnosti, ki jih ni mogoče uvrstiti med te tri osrednje dejavnosti, predstavljamo v zadnjem podpoglavju. 69 01 VELIKA PLANINA Velika planina in njena pastirska dediščina tako za domačine kot tudi za tuje obisko- valce predstavlja glavno znamenitost Ka- mnika in njegove bližnje okolice. S pojmom pastirska dediščina razumemo specifično obrtništvo, običaje, navade in stavbno de- diščino enega največjih pastirskih naselij v Evropi. Pastirska dejavnost na Veliki plani- ni pa se aktivno prakticira še danes. Junija pastirske koče zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo vse do septembra in tako pripomočki. Delavnice izdelovanja trniča spoznavanju pastirske tradicije. Skupaj z na planini niso čez celo leto kot je bilo to potekajo v okviru Dneva trniča v prostorih vodnikom si v enem dopoldnevu ogleda-običajno nekoč. Del koč pa je namenjen Preskarjevega muzeja, ki je poleg kapele jo pastirsko naselje, kapelo Marije Snežne, tudi obiskovalcem, ki se tako lahko odlo- Marije Snežne edina pastirska bajta, kate- Preskarjev muzej in jamo Veternico, v eni čijo prenočiti podobno kot pastirji (Velika re namen ni zgolj bivanjski (Kamnik.info, od pastirskih koč pa izletnike pričaka tudi planina, b. d.). 2019). prava pastirska malica: kislo mleko, žganci in domači planinski sir (prav tam). Pastirji na planini ohranjajo znanje ljudske Na planino je mogoče priti peš po označe-umetnosti in obrti in ga predajajo naprej, nih planinskih pešpoteh, najhitrejši in naj- Turisti se na planini lahko poslužujejo tudi ne zgolj svojim otrokom, ampak tudi dru- popularnejši način pa je z žičnico nihalko iz učne poti “Po stopinjah pastirjev”. V približ- gim, saj je za ta znanja izraženega vse več Kamniške Bistrice in nato z dvosedežnico no dve uri dolgem sprehodu lahko obisko-zanimanja, kar se kaže tudi v velikem po- do vrha. Pozimi je na planini urejeno tudi valci planine s pomočjo učnih tabel izvejo menu teh turističnih dejavnosti. Pri tem je smučišče (Velika planina, b. d.). zanimivosti o življenju na planini, o šegah pomembno omeniti predvsem izdelovanje in navadah, arhitekturi, o tem kako so ne- sira trnič, pri katerem je posebej specifično Podjetje Velika planina d.o.o. ponuja or- koč živeli pastirji ter o naravnih znamenito-njegovo okraševanje s točno določenimi ganizirane vodene izlete s poudarkom na stih, ki jih ponuja Velika planina (prav tam). 70 02 OBLAČILNA DEDIŠČINA Eden od vidnejših elementov Kamnika na do več tisoč udeležencev. Danes se tradi- 30.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. področju ljudske umetnosti in obrtništva cionalne nedeljske povorke narodnih noš, Naslednje leto bo potekala jubilejna 50. iz-so tudi dejavnosti na področju oblačilne ki je vrhunec festivala, udeleži preko 2.000 vedba festivala (Narodnenose, b. d. in Ka-dediščine. Kamnik se zaveda svoje boga- narodnih noš, prireditev pa obišče več kot mra, b. d.). te zgodovine in tradicije, predvsem skozi vsakoletno organiziranje etnološkega fe- stivala “Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine”. Dnevi narodnih noš so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več tisoč obiskovalcev. Festival narodnih noš na zanimiv način združuje etnološke, kulturne in zabavne vsebine, osrednja pozornost festivala pa je seve- da oblačilna dediščina iz vse Slovenije. V štirih dneh v septembru se v Kamniku zvr- stijo sejmi, razstave, glasbeni in kulinarič- ni dogodki ter osrednja povorka narodnih noš, ki tradicionalno poteka na nedeljo. Na njej se predstavi dva tisoč ljubiteljev in po- znavalcev pripadnostnega kostumiranja, tako iz Slovenije, kot tudi iz tujine. Festival je prvič potekal leta 1966. Leta 1983 pa se je zakoličil tudi termin, ko prireditev pote- ka, in sicer drugi vikend v septembru. Tako je še danes. Festival se je skozi desetletja razvil od nekaj sto ljubiteljev narodnih noš, 71 03 ARBORETUM VOLČJI POTOK Arboretum sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji, zato je bil leta 1999 z odlokom v Uradnem listu Republike Slovenije razglašen za kul- turni spomenik državnega pomena. Na spletni strani kot svoje ključne dejavnosti navaja več področji, od katerih so sledeča ključna za ljudske umetnosti in obrti (Ar- boretum Volčji Potok, b. d.): ●01 skrb za ohranjanje, vzdrževanje in obnavljanje krajinskih, zgodovinskih in prostorskih vrednot, ●02 prezentacija kulturnih vrednot spo- menika, ●03 znanstveno-raziskovalno delo na po- dročju parkovne in krajinske dendrologije (varovanje, oskrbovanje, spremljanje in analiziranje stanja nasadov, preizkušanje, ocenjevanje in primerjanje tipov lesnatih rastlin), ●04 učno-demonstracijsko delo, ●08 vodenje informacijskega centra, ●11 izvajanje projektivnih storitev s pod- ●05 opravljanje vodniške službe po parku, ●09 zbiranje dokumentacije in urejanje ročja vrtne, parkovne in pejsažne (krajin- ●06 sodelovanje pri mednarodnih projek- muzejske zbirke, ske) arhitekture, tih, predstavitvah in strokovnih raziskavah, ●10 sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ●12 pridelovanje in prodaja okrasnih ●07 sodelovanje s pristojnimi organizacija- ter s sorodnimi organizacijami doma in na rastlin, sredstev, opreme in drugih pripo-mi za varstvo kulturne dediščine, tujem, močkov za vrtnarstvo in vrtnarjenje. 72 04 OSTALI DOGODKI in AKTIVNOSTI Eno od njih predstavlja izobraževanje za turističnega vodnika na območju Kamnika, ki ga periodična organizira Zavod za turi- zem, šport in kulturo Kamnik. Ta dejavnost bi lahko v prihodnje odigrala večjo vlogo, saj v Kamniku najdemo kar nekaj srednje- veške dediščine, na primer Mali grad, kjer so možni ogledi zgolj po predhodnem do- govoru s TIC Kamnik, drugače pa po veči- ni ostaja neizkoriščena. Ravno s pomočjo vodenih ogledov se udeleženci najlažje seznanijo s tem delov zgodovine mesta Kamnik, saj izobraževanje, kot je razvidno na spletni strani občine Kamnik, zajema sodelovanje s strokovnjaki s področji: zgo- dovine, geografije, umetnostne zgodovi- ne, etnologije, javnega nastopanja in turi- stičnega vodenja (StimulArt, 2020). Kulturno in umetniško društvo Podgo- ra zadnjo nedeljo v maju organizira Dan Dušana Lipovca, namenjenega slikarjem, komisija, ki sicer podeljuje še nekaj drugih ment. Publika se med ustvarjanjem po pri-ki se v umetniškem ustvarjanju združijo v priznanj. Srečanje vsako leto privabi nekaj zorišču lahko prosto sprehaja, po koncu pa spomin na Dušana Lipovca. Slikarji tekom mednarodnih umetnikov, udeležujejo pa ogledana dela od umetnikov lahko pokupi, dneva ustvarjajo svoja dela, tri najboljša se ga tudi čisto običajni smrtniki oziroma kar dnevu daje umetniško-sejemski značaj pa ob koncu finančno nagradi strokovna neakademski slikarji, kar vnaša ljudski ele- (prav tam). 73 02 KLJUČNI DELEŽNIKI 01 VELIKA PLANINA Poseben status na Veliki planini imajo predstavniki številnih agrarnih skupnos- ti (skupnosti fizičnih in pravnih oseb), saj so ti posamezni oz. skupinski lastniki ve- činskega dela ozemlja Velike planine. Gre za edinstveno obliko lastnine, ki na planini deluje neprekinjeno že vsaj od srednjega veka. Namen agrarnih skupnosti, njihova temeljna načela, organiziranost, obvezno- sti, finančno poslovanje ipd. določa Zakon o agrarnih skupnostih (Zakon o agrarnih skupnostih, 2015). Predstavniki agrarnih skupnosti so glavni nosilci t. i. pastirske dediščine. Prevozi na nihalki in ostalih žičniških napra- Planinsko društvo (PD, tudi Društvo) Baj- svoje člane letno prireja več tradicionalnih vah na Veliki planini so glavna dejavnost tar deluje na območju občine Kamnik od aktivnosti in dogodkov: Koledovanje 1. ja-podjetja Velika planina - zaklad narave leta 1989 in je skupaj z drugimi slovenski- nuarja, pustni smuk, turni smuk za 1. maj, d.o.o. Svoje delovanje pa so v zadnjih letih mi planinskimi društvi del Planinske zveze čiščenje planine, spominski pohod v me-razširili tudi na področje gostinstva (gostil- Slovenije. Društvo združuje ljubitelji Velike secu oktobru in kuhanje golaža v okviru na Zeleni Rob, okrepčevalnica Skodla in planine, ki od začetka oktobra do sredine Bajtarskega praznika. Odgovorni so tudi za gostilna Pod žičnico) in turizma (Preskarjev julija, v obdobju, ko na planini ni planšarjev, urejanje in označevanje planinskih poti na muzej in kamp Alpe) (Velika planina, b. d.). gostujejo v planšarskih bajtah. Društvo za Veliko planino (PD Bajtar, b. d.). 74 dne noše). Šivalci noš izdelujejo noše za nato moč kupiti, bodisi preko njihove sple-02 OBLAČILNA folklorna društva, ki se nato predstavijo na tne strani ali pa v okviru prodaje izdelkov festivalu v Kamniku. Njihove stvaritve so na raznih prireditvah. Varovanci se ukvar- DEDIŠČINA širši javnosti na ogled tudi na razstavah, ki jajo s pletenjem, vezenjem, šivanjem in potekajo v okviru festivala. Kot institucija kvačkanjem. Z nakupom društvu pomaga- (oz. deležnik) je pomemben tudi Medob- mo pri delovanju in pri nakupu novih ma- činski muzej Kamnik. Muzej je pomemben terialov. Sožitje Kamnik smo uvrstili med Osrednja dejavnost na področju oblačil- zato, ker bo v prihodnosti igral večjo vlogo “ranljive skupine”, katerim Kamnik pomaga ne dediščine je torej organizacija festiva- pri razstavnih dejavnostih na področju ob- pri svojem delovanju s tem, da jim ponudi la noš. Poleg tega, pa v občini deluje tudi lačilne dediščine (možnost stalnih razsta- brezplačno uporabo stojnic na prireditvah mnogo drugih akterjev, ki s svojo dejav- vah in galerijah). Poleg folklornih skupin in (med drugim tudi na Festivalu narodnih nostjo pripomorejo k ohranjanju oblačilne šivalcev noš na področju oblačilne dediš- noš), kjer nato varovanci predstavljajo svo-dediščine Kamnika. Izpostaviti je potrebno čine v Kamniku delujejo tudi: je delo (Društvo Sožitje Kamnik, b. d.). predvsem folklorna društva, ki sodeluje- jo na festivalu narodnih noš. V Kamniku je ●01 Osnovna šola MARIJE VERE ●03 MAJDA VAVPETIČ dejavna Folklorna skupina Kamnik (FSK), ki učenci klekljarskega krožka (klekljanje kot prikaz vezenja. Kakovost njenih izdelkov deluje že več kot 50 let. Opravljajo dolgo- interesna dejavnost) - predstavitev doma- potrjuje certifikat kakovosti ART&CRAFT letno delo pri ohranjanju kulturne dediš- če obrti klekljanja. Na šoli poteka tudi tek- Slovenija. Svoje rokodelsko znanje prenaša čine na področju folklore, narodnih noš in movanje iz znanja klekljanja, zmagovalci na druge mlade in starejše ustvarjalke na ljudskega izročila. FSK bo prav tako sode- pa dobijo vstopnico za državno tekmova- delavnicah vezenja, ki jih organizira v kam-lovala pri rekonstrukciji kamniške narodne nje. Učenke in učenci Osnovne šole Ma- niškem društvu upokojencev ter v škofje-noše (Kamnik.info, 2016). rije Vere so se na državnem tekmovanju loški trgovini Čipke Mojca. Njena dela so uvrstili zelo visoko in dosegli 2. mesto (za bila na ogled že na večih razstavah, med Pomembni so tudi izdelovalci narodnih leto 2017). drugim tudi na mednarodni razstavi veze- noš, ki jih je v Sloveniji kar nekaj: Marija nja v Velenju. Predstavlja se na etnološko Berce iz Selc, Simona Bučan iz Zaboršta ●02 Društvo SOŽITJE KAMNIK obarvanih prireditvah, zlasti lokalnih. Maj- pri Dolu, Robert Veler iz Velenja in Andreja Varovanci Društva za pomoč osebam z da Vavpetič je nosilka certifikata kakovo-Stržinar Poklukar iz Ovsiš (ta šivilija bo so- motnjami v duševnem razvoju Kamnik v sti kolektivne tržne znamke Srce Slovenije delovala pri rekonstrukciji kamniške naro- okviru dejavnosti izdelujejo izdelke, ki jih je (Srce-Slovenije, b. d.). 75 03 ARBORETUM VOLČJI POTOK Arboretum, ki se varuje kot spomeniška ce- zuje s slovenskimi kulturnimi inštitucijami ●●03 Mestni kino Domžale, lota in upravlja kot javni zavod, sestavljata ter organizira občasne razstavne dogodke, zgodovinsko jedro s prostorskimi enotami: na primer projekt Cvetoča pot Marije Au- ●●04 Medobčinski muzej Kamnik, Volčji hrib z ruševinami starega gradu in ersperg Attems, Pod lupo z Zbirko UGM, gozdnim zaledjem (Hujski travnik, Hujska Hortenzije v Arboretumu Volčji Potok, So- ●●05 Slovenska kinoteka loka, Jelova draga, Rusula), Francoski vrt, delovanje z Medobčinskim muzejem Ka- (Projekt Dolina miru), Stari park, Souvanova loka, Veliko jezero, mnik, Projekt Narodna galerija v Arboretu-Jezero bele magnolije, Zgornji angleški mu ipd. ●●06 Slovenski filmski arhiv park, Spodnji angleški park, Otočec, Roza- (Projekt Dolina miru), rij in Južni travnik ter širše območje parka. V povezavi z Arboretumom bi pri prijavi Znotraj Arboretuma so tudi druge površi- lahko sodelovalo Ministrstvo za kulturo, ki ●07 Slovenski filmski center ne in objekti, ki nimajo spomeniških last- bdi nad javnim zavodom in spremlja nje- (Projekt Dolina miru), nosti, so pa funkcionalno in programsko gov razvoj v zadnjih dveh desetletjih. To bi povezani z njegovim delovanjem. Njihovo tudi zadostilo potrebo po širši regijski po- ●●08 Turistično društvo urejanje je podrejeno urejanju spomeniške vezanosti. K prijavi bi bili lahko povablje- Volčji Potok – Rudnik, celote (Arboretum Volčji Potok, b. d.) ni tudi vsi akterji (na nacionalni in občinski ravni), ki so v preteklosti sodelovali z Arbo- ●●09 Univerza v Ljubljani, Arboretum na svoji spletni strani ponuja retumom in bi tako lahko na posameznih vodene oglede, šolski program, naravo- področjih vsaj delno podprli prizadevanja ●●10 Center za šolske slovne dneve s Centrom za šolske in ob- Arboretuma s širšim področjem Kamnika. in obšolske dejavnosti, šolske dejavnosti ter izdelavo herbarijev. Ti so (Arboretum Volčji Potok, b. d.): Organizira številne razstave. Če naštejemo ●●11 Zavod za turizem, nekaj stalnih: Velikani morskih globin, Di- ●01 Narodna galerija, šport in kulturo Kamnik. nozavri, Cvetlične iluzije, Cvetoči sleči in okrasni luki, Poletje v vrtnicah, Razstava ●●02 Umetnostna galerija Maribor, balkonskega cvetja. Poleg tega se pove-76 (mala brez roča), čajnik in zalivalka, doza oglašuje prodajo različnih medenih izdel-04 OSTALI za med, sladkor in sol, piškotnica, obeš- kov in s čebelarstvom povezanih proizvo-alnik, magnet, skleda za solato, vrček za dov, kot sta na primer propolis in čebelji DELEŽNIKI mleko in večji večnamenski vrč (prav tam). vosek. Za področje ljudske umetnosti in obrtništva so pomembni, saj ohranjajo tra-Mladinski center Kotlovnica Kamnik izvaja V Rokodelstvu, Damjana Spruk s.p. ustvar- dicijo izdelovanja panjskih končnic in jih raznolike izobraževalne in kreativne de- jajo različne glinene izdelke. Z vidika pas- vključujejo v svoj prodajni program. Tako je javnosti. V preteklosti so se tako ukvarjali s tirske kulture so še posebej zanimivi zara- možno naročiti poslikavo z različnimi moti-stripovsko delavnico, pustnim karnevalom, di izdelave pastirske malice za pokušino vi – od modernih do tradicionalnih – hkrati razpravljali in naslavljali vprašanja, poveza- - sestavljene iz lesenega pladnja in dveh pa je mogoče naročiti poslikavo celih pa-na z varovanjem okolja, ter se povezovali z poslikanih skled s planikami (prav tam). njev (prav tam). Večgeneracijskim centrom iz Ljubljane pri naslavljanju problematike revščine in soci- Rokodelsko ustvarjanje KUD Hiša kerami-alne izključenosti (StimulArt, 2020). ke je za občino in tudi širše področje še po- sebnega pomena, saj nadaljujejo tradicijo V lokalnem kulturnem okolju ima veliko izdelovanja kamniške majolike. V Kamniku vlogo Medobčinski muzej Kamnik. Ta pod so namreč leta 1878 kot prvi na Sloven-svojim okriljem zajema več raznolikih de- skem začeli izdelovati tovrstne keramične javnostih, katerih skupna nit je muzejska in izdelke. Majolika ali fajansa je po funkcio-galerijska aktivnost. Tako je možen ogled nalnosti predvidena kot posodica za vino, gradu Zaprice, rojstne hiše Rudolfa Mei- a se jo danes zaradi njenih slikovitih roč- stra, Galerije Mihe Maleš, Galerije Pogled nih poslikav predvsem uporablja v okrasne in Jefačnikove domačije (prav tam). namene. Leta 2008 se je v Kamniku zaprl obrat, ki se je posvečal njihovi izdelavi, za- Pod imenom Atelje narobe svet se skriva radi česar v KUD Hiša keramike kot zadnji umetnica in obrtnica Mojca Žalik, ki izde- ohranjajo ta del kulturne dediščine in po-luje unikatne keramične izdelke. V okviru nujajo ogled postopka izdelave (prav tam). svoje ponudbe ponuja naslednje izdelke in modele: lonček za čaj za zajtrk, skledica Čebelarstvo Mlakar na svoji spletni strani 77 01 PRISPEVEK POSAMEZNEGA PODROČJA K URESNIČEVANJU CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 01 CTR 2 : Odprava lakote Cilj vključuje prizadevanja za odpravo lako- V Načrtu upravljanja za kulturni spomenik oblikovanje in vodenje semenske banke. te in vseh drugih oblik neustrezne prehra- Arboretum Volčji Potok je razvidno, da de- To se je ustvarilo leta 2015 in v prvih ko-njenosti, zagotavljanje trajnostne pridela- lovanje Arboretuma delno ustreza CTR 2, rakih dajalo prednost samoniklim vrstam ve hrane ter odpornih načinov kmetovanja, saj ta med drugim predvideva vzpostav- z izvornih rastišč, medtem ko je vse do ohranjanje genske raznovrstnosti semen ljanje semenskih bank. Omenjeni načrt za leta 2024 zagotovljeno financiranje ban-in povečanje vlaganja v kmetijsko infra- potrebe mednarodnih izmenjav semen in ke in nadaljnji razvoj v višini 10.000 evrov strukturo (Aralica in drugi, 2017, str. 11). razmnoževalnega materiala predpostavlja (Mastnak, 2020). 02 CTR 12: Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe Cilj obsega prizadevanje za trajnostno zmanjševanju porabe energije in napre- komernega porabljanja virov ali propada-gospodarjenje z naravnimi viri in njihovo dek v reševanju problema nastajanja od- nja okolja. Z njimi povezani kazalniki merijo učinkovito rabo, zmanjšanje količine zavr- padkov in v ravnanju z njimi. Ta cilj zahteva elemente, kot so materialni odtis, zavržena žene hrane in zagotovitev ustreznega rav- zagotavljanje trajnostnih vzorcev potro- hrana, nevarni odpadki, stopnja reciklira-nanja s kemikalijami ter odpadnimi snovmi šnje in proizvodnje z vključitvijo politik in nja, trajnostni turizem ter izvajanje in spre- (Aralica in drugi, 2017, str. 48). postopkov javnih naročil, ki izboljšujejo mljanje načrtov trajnosti tako za javne kot učinkovitost virov in zmanjšujejo odpadke. zasebne subjekte (European Commission, Kazalniki tega cilja spremljajo in merijo Zato se ta cilj osredotoča na nujne ukrepe, 2020, str. 158 - 168). predvsem napredek v ločevanju okoljskih potrebne za zagotovitev, da trenutne ma-vplivov od gospodarske rasti, napredek v terialne potrebe ne bodo povzročile pre- V okviru festivala narodnih noš si priza-78 devajo za ločevanje odpadkov. Ločevanje osvetljevanju. Kar se tiče odpadkov in lo- jih popolno preprečiti (npr. z uporabo pri-odpadkov v Kamniku je nasploh na neza- čevanja pa imajo organizatorji tudi željo, pomočkov za večkratno uporabo). Naziv dostni ravni, zato je pomembno, da se do- da festival noš v prihodnosti pristopi k pro- Zero waste prireditev je priložnost tako za godek, ki privabi na tisoče ljudi, izkoristi za jektu Zero waste prireditev (ZTKŠ, 2020). organizatorje, kot tudi za njihove sponzor-platformo ozaveščanja domačinov in dru- Zero waste prireditev ni dogodek brez od- je, da festival Dnevi narodnih noš v javnosti gih obiskovalcev o pomenu ločevanja. Or- padkov, temveč dogodek, ki si prizadeva, pridobi na ugledu in postane festival, ki je ganizatorji dogodka prav tako uporabljajo da bi čim manj odpadkov pristalo na od- odgovoren tudi do našega planeta (Ekolo-led luči, kar zmanjšuje porabo energije pri lagališčih. Cilj je odpadke reciklirati ali pa gi brez meja, b. d.). 03 CTR 13: Podnebni ukrepi Cilj predvideva krepitev pripravljenosti na Siemens, kjer so ocenjevali učinkovitost navdihoval za kreativnost ter usmeril k na-nevarnosti in naravne nesreče, ki so pos- nihalke po zamenjavi obstoječe strojnice z ravnim in kulturnim znamenitostim« (prav ledica podnebnih sprememb ter aktiv- novo. S tem se je bistveno izboljšala tudi tam). Eden izmed ciljev projekta je tudi iz-no uvajanje ukrepov in politik za boj proti emisijska intenzivnost pri porabi energije, boljšanje okoljske ozaveščenosti in stanja podnebnim spremembam (Aralica in dru- kar je prav tako eden izmed pomembnej- okolja ter izobraževanja na temo zelenih gi, 2017, str. 50). ših kazalnikov za preverjanje uspešnosti zaposlitev, kar pomeni, da se projekt tako doseganja tega cilja (Velika planina, b. d.). neposredno veže tako na CTR 13, kot tudi Izgradnja nihalke na Veliko Planino leta CTR 12 (prav tam). 1964 je bil ključen korak k zmanjšanju (po- Občina Kamnik v sodelovanju z Velika tencialnih) toplogrednih emisij, kar je eden planina d.o.o. sodeluje v projektu Po sto- Z letnim povečanjem števila obiskovalcev izmed ključnih kazalnikov za preverjanje pinjah pastirjev. Projekt »rešuje problema se je na planini pojavila tudi potreba, da se uspešnosti doseganja CTR 13. Učinkovitost nepovezanosti turističnih ponudnikov in v poletnih mesecih zagotovi dodatno sa-nihalke se je leta 2011, ko je bila v celoti za- znamenitosti ter pomanjkanja celovite tu- nitarno infrastrukturo. Po naročilu občine menjana njena strojnica še povečala. Leta ristične izkušnje bogastva Velike planine, je podjetje Kakis postavilo dve kompostni 2014 je Velika planina d.o.o. tako postala saj vzpostavlja celovit turistični produkt, stranišči na obeh večjih parkiriščih Velike tudi finalist prestižne nagrade Werner von ki bo obiskovalce animiral, izobraževal, planine. Na občini so poudarili, da stranišči 79 nimata dodane nobene kemikalije, nimata pri poskusih v Nemčiji in na Madžarskem. Vlak bo namenjen predstavitvi kulturnega vode in nimata vonja, uporablja pa se jih Želijo jih preizkusiti v podnebju osrednje spomenika in naravnih vrednot Arboretu-tako, da se po uporabi posuje žagovino, Slovenije in pridobiti izkušnje, da bi lahko ma Volčji Potok. Za zamenjavo vlaka so ki prepreči slabe vonjave in pospeši pro- drugim uporabnikom in institucijam sve- se odločili, saj bodo na ta način zmanjšali ces razgradnje. Organska snov se v celoti tovali glede podnebnim spremembam emisije toplogrednih plinov in tako prispe-predela v gnojilo ali biomaso za ogrevanje prilagojenega drevesnega sortimenta. vali k doseganju ciljev na področju blaže- (Paladin, 2019). Zaradi ekonomskih posledic epidemije je nja podnebnih sprememb. Arboretum le-realizacija v letu 2020 pod vprašajem. Kli- tno obišče preko 200.000 obiskovalcev, ki V Arboretumu vplive klimatskih sprememb matske spremembe imajo pred očmi tudi bodo lahko koristili novi vlak (Arboretum opažajo od konca 90. let. Zaznali so več- pri pripravah novega načrta upravljanja s Volčji Potok, b. d.). jo frekventnost ekstremnih vremenskih kulturnim spomenikom za obdobje 2021-pojavov (orkanski veter, snegolom, žled), 2030 - zlasti glede spremembe programa ki uničujejo rastline, po drugi pa spreme- in ponudbe za obiskovalce, kot so pri Ar-njeno obnašanje rastlinskih vrst. Nekate- boretumu zapisali v odgovor na vprašanja re vrste so obnemogle in odmrle, druge naše raziskovalne skupine. bolje uspevajo in cvetijo kot prej, tretje so pokazale invazivni potencial ipd. V Arbore- Del aktivnega ozaveščanja javnosti o pod-tumu Volčji Potok imajo za leto 2020 v pla- nebnih spremembah je tudi nakup nove-nu saditev drevesnih vrst, ki so se izkazale ga električnega vlaka, ki bo zamenjal stari kot rezistentne na nove vremenske pojave vlak na dizelski pogon, ki obratuje v parku. 04 CTR 15: Življenje na kopnem ●Cilj predvideva spodbujanje trajnostnega prečitev vnosa invazivnih tujerodnih vrst in gospodarjenja z gozdovi, preprečevanje boj proti divjemu lovu ter nezakoniti trgo-njihovega krčenja in obnavljanje degradi- vini z zaščitenimi vrstami (Aralica in drugi, ranih gozdov. Obsega tudi ukrepe za pre- 2017, str. 55). 80 Arboretum že po svoji funkciji in obstoju ekosistemi, brez vnašanja združbam tujih ustvari z dejavnostjo, ki ni povezana z njev celoti ustreza CTR 15, saj skrbi za ohra- rastlinskih in živalskih vrst. govo izvorno kulturno in izobraževalno njanje biodiverzitete, o njej ozavešča šir- funkcijo (projektiranje in prodaja rastlin kar še prebivalstvo in pri obiskovalcih vzgaja ●04 Seznanjanje obiskovalcev, domače in za dvakrat presegata sredstva pridobljena okoljske vrednote. Vse poglavitne točke tuje javnosti z naravnimi kakovostmi Arbo- od Ministrstva za kulturo in finančne prilive izbranega cilja trajnostnega razvoja mu retuma Volčji Potok in njegove okolice. prodaje vstopnic), ampak z aktivnostmi, ki zapoveduje že Odlok o razglasitvi Arbo- »zelenijo« tako javne kot zasebne urba- retuma Volčji Potok za kulturni spomenik Poročilo o uresničevanju CTR (SDG Vo- ne površine. Finančna poročila tako lahko državnega pomena. luntary Local Reviews) v posebnem raz- predstavljajo ustrezen metodološki okvir delku CTR 15 navaja še »urbano zelenje«. spremljanju učinka na področju uresniče-Arboretum ima v dokumentu Načrt Natančneje se v tem delu avtorji posvetijo vanja ciljev trajnostnega razvoja (vsaj kar upravljanja za kulturni spomenik Arbore- deležu zelenih površin v urbanih okoljih se tiče gospodarske dejavnosti in urejanja tum Volčji Potok navedeno posebno pog- in ugotavljajo, da ta v zadnjih letih naraš- rastlinskih površin). lavje Varovanje narave. Na tem področju ča. Arboretum poleg zakonsko zapove-navede tudi temeljne strateške usmeritve dane aktivnosti javnega zavoda opravlja Iz navedenega izhaja, da Arboretum tudi (Mastnak, 2020): tudi gospodarsko dejavnost in ta se ume- v praksi pokriva ključne zahteve CTR 15, šča ravno pod opisani preučevani krite- saj so gozdni ekosistemi, biotska raznovr-01 Razumevanje in interpretacija narav- rij. Njen obseg in učinek lahko še najlažje stnost in vcepljanje okoljskih vrednot zajeti nih ekosistemov znotraj Arboretuma Volčji preverimo s pomočjo finančnih poročil. V v celoti. Posameznim elementom javnega Potok kot dopolnitev parka in kontrast, kar letu 2018 je imel zavod 4.583.226,00 EUR zavoda, kot so gozdovi, mokrišča ipd. se povečuje doživljajsko vrednost celote. prihodkov po načelu nastanka poslovne- načrt upravljanja posveti tudi v drugi po-ga dogodka, od tega 1.438.872,00 EUR za glavjih načrta upravljanja. ●02 Aktivno vključevanje naravnih prede- izvajanje javne službe in 3.144.354,00 EUR lov, samoniklih rastlin in prostoživečega od prodaje blaga in storitev na trgu (Zapi- Že omenjeni projekt Po stopinjah pastirjev živalstva v doživljajske poti in izobraževal-snik inšpekcijskega nadzora - Arboretum prav tako predvideva aktivnosti, ki prispe-ne programe. Volčji Potok, 2020). vajo k uresničevanju CTR 15, saj je eden izmed ciljev projekta tudi izboljševanje bi- ●03 Sonaravno in trajnostno gospodarje- Iz zapisanega lahko ugotovimo, da Arbore- otske krajinske raznovrstnosti (Velika pla-nje z naravnimi gozdnimi in mokriščnimi tum veliko večino svojih finančnih sredstev nina, b. d.). 81 02 VKLJUČEVANJE RANLJIVIH SKUPIN V DEJAVNOSTI NA POSAMEZNEM KREATIVNEM PODROČJU 01 VELIKA PLANINA Za mlade »pastirje« so v sklopu Preskar- metnih površin ter uveljavitev določenih turistične in druge obiskovalce uvedli pla-jevega muzeja organizirani t. i. Pastirčkovi ugodnosti (na primer dovolilnice; posebne čljivo parkiranje na označenih parkiriščih dnevi, na katerih otroci obiščejo pastirje, kartice za lastnike; vavčerji, ki se koristijo (Velika planina, b. d.). S tem se bodo zago-spoznajo sir trnič, si ogledajo muzej in pris- v gostinskih obratih na planini)« (LOCUS, tovo rešila določena trenja med agrarnimi luhnejo zanimivim zgodbam Velike plani- 2018, str. 23). Poleg tega pobuda vključu- skupnostmi in lastniki počitniških hiš, ki so ne. Tako so v proces ohranjanja pastirske je tudi omejitev dostopa z motornimi vozili nastala predvsem zaradi vožnje lastnikov dediščine vključeni tudi najmlajši (Kamnik. po obstoječih cestah zgolj na nujne pot- vikendov čez planino in prašenja, ki je pri info, 2019b). rebe agrarnih skupnosti (prav tam). Velik tem nastajalo (LOCUS, 2018, str. 45). korak je bil narejen 17. julija 2020, ko so za Kot ranljivo skupino bi lahko opredelili tudi predstavnike agrarnih skupnosti na Veliki planini, saj v kontekstu vsesplošne moder- nizacije številni med njimi opuščajo tradi- cionalno dejavnost pašništva, pri tem pa jih pogosto ovira tudi vedno večje število obiskovalcev planine. Tudi zato je Obči- na Kamnik ustanovila Komisijo za reševa- nje razvojne problematike Velike planine. Ena izmed pobud vezanih na dejavnost in obstoj agrarnih skupnosti je tudi uredi- tev prometnega režima na Veliki planini. Ta predvideva »ureditev plačljivih pro- 82 02 OBLAČILNA DEDIŠČINA V okviru festivala noš se organizatorji trudi- javni zavod, specializiran za vzgojo, izobra- jekta Socialne vključenosti otrok in mlado-jo naslavljati tudi ranljive skupine. Organi- ževanje in celostno usposabljanje otrok stnikov s posebnimi potrebami okrepi vezi zacijam in zavodom, ki vključujejo ranljive in mladostnikov z gibalno oviranostjo ali z z ožjim in širšim okoljem. Poleg varovan-skupine in posameznike, je v okviru festi- različnimi dolgotrajnimi obolenji. Varovan- cev te organizacije so na Dnevih narodnih vala ponujena priložnost, da svoje izdelke ci centra za izobraževanje, rehabilitacijo noš redno prisotni tudi člani društva Soži-in svoje delo na stojnicah predstavijo, brez in usposabljanje Kamnik na svoji stojnici tje Kamnik — društvo za pomoč osebam z plačila za najem stojnice. Dnevov narodnih predstavijo izdelke, ki jih delajo v CIRIUS motnjami v duševnem razvoju. noš se npr. vsako leto udeležijo dijaki in di- Kamnik, predvsem v programu Postreha-jakinje Srednje šole CIRIUS Kamnik. To je bilitacijski praktikum. Tako se v okviru pro-02 ARBORETUM VOLČJI POTOK Pri cilju trajnostnega razvoja zmanjšanja namenjanje posebne pozornosti marginal- Terra del Sole (Italija), Občina Vlora (Alba-neenakosti, ki zajema ranljive skupine, pri nim skupinam s strani Arboretuma. Drugi nija), mladinska organizacija UMAMI Vini-Arboretumu izstopata dva projekta. Gre projekt je zajemal »povezovanje občin, in- ca, Zavod za turizem Varaždinske župa-za dve mednarodni sodelovanji, in sicer štitutov, zavodov in nevladnih organizacij nije, Zavod za varstvo kulturne dediščine Erasmus+ projekt “Z naravo do medseboj- z namenom izmenjave dobrih praks aktiv- Slovenije in Arboretum Volčji Potok. Tudi ta nega razumevanja” ter “Jobs of the future nega vključevanja mladih v naravno in kul- projekt je bil usmerjen v delo z marginal-for EU heritage rejuvenation (#YouEU)”. Pri turno dediščino. Gre za raziskovanje ino- no skupino in prenašanje tradicije, saj kot prvem je sodelovalo sedem mednarodnih vativnih poklicev prihodnosti na področju navajajo: »Arboretum Volčji Potok pri pro-partnerjev. Te so si med sabo izmenjavale dediščine in odgovornega turizma« (Arbo- jektu prispeval svoje znanje in izkušnje na različne uspešne prakse s poudarkom na retum Volčji Potok, n. d.). Partnerji so bili: področju vključevanja mladih v poklice na psihološko-terapevtskih praksah (tema je Občina Vinica (Hrvaška), Občina Raden- področju kulturne in naravne dediščine ter bila zdravljenje z vrtom), kar kaže tudi na ci (Slovenija), Občina Castrocaro Terme e revitalizacije dediščine. Mateja Račevski iz 83 Arboretuma Volčji Potok je predstavila Ar- tum v letu 2019 od Zavoda za zaposlova- osebam s posebnimi potrebami, a ta me-boretum kot primer dobre prakse. Navzoči nje prejel 66.606,00 EUR, pri čemer lahko hanizem ni najbolj aplikativen za slovensko so se strinjali, da je Arboretum Volčji Potok upravičeno sklepamo, da je bila večina realnost, saj slovenski zakonodajni sistem dober primer vključevanja kulturne dediš- sredstev namenjena sofinanciranju težko zapoveduje kvotno zaposlovanje invali- čine v turizem ter dela z mladimi« (Arbore- zaposljivih oseb in izvajanju podobnih, zgo- dnih oseb. Poleg tega je potrebno omeniti, tum Volčji Potok, n. d.). raj opisanih projektov. Drugih mehanizmov da se trajno nezaposljive osebe (torej ose- (razen javno dostopnih internih projektnih be, ki niso nujno invalidne, a vseeno spa-Pri spremljanju učinka Arboretuma Volčji poročil Arboretuma) za preverjanje realiza- dajo pod cilj zmanjšanja neenakosti) briše Potok na področju uresničevanja CTR cije in učinka niti ni na voljo. Poročilo o ure- iz evidenc Zavoda za zaposlovanje in da je zmanjšanja neenakosti se lahko zanašamo sničevanju CTR (SDG Voluntary Local Re- to področje še dodatno občutljivo zaradi na finančna poročila zavoda. Zapisnik o in- views) navaja primer Poljske in beleženja varovanja osebnih podatkov. špekcijskem nadzoru navaja, da je Arbore- delovnih mest, ki so namenjena izključno Na področju vključevanja mladih in sim-biotskega medgeneracijskega razmerja so dejavni tudi pri že omenjenem Mladin- skem centru Kotlovnica, kjer so se skupaj z Večgeneracijskim centrom iz Ljubljane ukvarjali s problematiko revščine in social- ne izključenosti ter skrbeli za: ●01 spodbujanje socialnega vključevanja, ●02 dostopnost do kakovostnih in razno- vrstnih vsebin, ●03 opolnomočenje z znanji in veščinami za samostojno in kvalitetno življenje, ●04 dvig kakovosti življenja, ●05 informiranje in svetovanje,● 06 medsebojno druženje in srečevanje, ●07 medgeneracijsko in medkulturno povezovanje. 84 03 POVEZOVANJE DEJAVNOSTI NA PODROČJU LJUDSKE UMETNOSTI IN OBRTNIŠTVA Z DRUGIMI KREATIVNIMI PODROČJI Dejavnosti na kreativnem področju ljudske umetnosti in obrtništva v Kamniku se povezujejo z mnogimi drugimi področji, ki jih UNESCO prepoznava kot kreativna (poleg ljudske umetnosti in obrti so tu še film, glasba, gastronomija, literatura, oblikovanje in medijska umetnost). bila. Prav tako se trudijo z vzpostavitvijo zbor Odmev Kamnik, ki ima za seboj že kar 01 GLASBA šole stare glasbe (BaroKam), kar kaže tudi nekaj mednarodnih gostovanj – peli so na na poskus vklapljanja marginalnih skupin primer v Minsku in Pilznu. ●01 ●V okviru festivala Dnevi narodnih noš oziroma približevanja glasbene dediščine se odvijajo glasbene prireditve na glav- mladim. nem odru, ki so dobro obiskane. Dnevi na- rodnih noš tako družujejo zabavo in tradi- ●04 Simfonični orkester Domžale – Kamnik 02 FILM cijo. Nastopajo glasbeniki različnih žanrov, sodeluje na prireditvah in izvaja glasbena od moderne pop glasbe, do narodno-za- dela, ki so vsaj po motiviki povezana s po- ●01 V okviru festivala Dnevi narodnih noš bavne glasbe. Nastopajo tudi ansambli iz dročjem ljudskih umetnosti in obrti. se v Samostanu Mekinje odvijajo filmske tujine. projekcije, filmi so povezani z dediščino 05 Lokalne narodnozabavne skupine so (tudi oblačilno), zato je predvajanje poime- ●02 Arboretum na svoji posesti v toplejših močno vpete v sfero ljudskih umetnosti in novano “Film in dediščina”. obdobjih leta gosti koncerte na prostem. obrti. Na primer Ansambel Poljanšek de- luje že lep čas in pri svojem ustvarjanju ●02 V poletnih mesecih v Arboretumu ob-03 V Samostanu Mekinje se tudi trudijo močno poudarja lokalno okolje, iz katere- časno poteka kino na prostem, poleg tega obuditi in ohranjati tradicijo baročne glas- ga člani izhajajo – Tuhinjsko dolino. so pri Volčjem Potoku sodelovali z Mestnim be. Tako tudi sodelujejo s Slovenskim ba- kinom Domžale, Slovensko kinoteko (Pro- ročnim orkestrom in na periodični ravni ●06 Z ljudskimi umetnostmi so poveza- jekt Dolina miru), Slovenskim filmskim ar-znotraj samostana organizirajo koncerte, ni tudi ljubiteljski in cerkveni pevski zbo- hivom (Projekt Dolina miru) in Slovenskim kjer uporabljajo stara, tudi ljudska glas- ri. Priznan in prepoznan je mešani pevski filmskim centrom (Projekt Dolina miru). 85 04 OBLIKOVANJE 05 GASTRONOMIJA in MEDIJSKA UMETNOST ●●01 ●V dokumentu Stimulart je omenjena knjižnica p. Donata Valvazorja. Z vidika ●●01 ●Arboretum na svoji posesti razstavlja LJUDSKE UMETNOSTI IN OBRTNIŠTVA je 03 GASTRONOMIJA replike in posnetke številnih umetniških zanimiva zaradi muzejske zbirke, ki ne obdel, od katerih še posebej izstopajo sode- sega zgolj verskih tekstov, ampak kaže na ●01 ●Med festivalom Dnevi narodnih noš je lovanja z Narodno galerijo in Umetnostno široko zanimanje skozi stoletja tam živečih moč okušati jedi iz Okusov Kamnika, ki jih galerijo Maribor. frančiškanov. gostinci ponujajo med 4-dnevno priredi- tvijo. Tako lahko obiskovalci med obiskom festivala sprobajo še tradicionalne kam- niške jedi. ●02 Arboretum se povezuje z gostinsko dejavnostjo, saj na njegovem posestvu deluje kavarna z letnim vrtom; možne so tudi poroke na izbranih vrtovih. ●03 Na Dnevu trniča potekajo delavnice izdelave trniča, na katerih se lahko obisko- valci Velike planine naučijo celoten posto- pek izdelave trniča. ●04 'Pojedina po pastirsko', bo del nove ponudbe povezane s pastirsko dediščino v centru mesta in bo vključevala značilne lokalne jedi, ki so tipične za Veliko planino. 86 03 ANALIZA KRITERIJEV, ki jih mora Kamnik izpolnjevati za prijavo v UCCN na področju LJUDSKE UMETNOSTI in OBRTNIŠTVA 01 Mesto ima dolgoletno tradicijo v določeni obliki obrti ali ljudske umetnosti. Pastirska dediščina Velike planine se lah- pravilno gospodarsko izrabljanje pašni- so tudi zanimive zgodbe, pripovedi in pe-ko resnično ponaša s svojo dolgoletno kov, za popravljanje poti in določanje dni smi povezane z Veliko planino, večino ka-tradicijo. Prvič je bila Velika planina ome- prihoda in odhoda živine s planine (Trokar, terih je zapisal etnolog dr. Tone Cevc (prav njena leta 1534 v sodnem zapisu med 2008, str. 7). Najbolj prepoznaven znak Ve- tam, str. 200–208). Andrejem pl. Lambergom, ki je v sporu s like planine so zagotovo njene pastirske svetom mesta Kamnik zaradi lastninske bajte. Njihova značilna ovalna podoba se Narodne noše imajo v Kamniku in po ce-pravice v zvezi s pašo živine na planini za- je oblikovala postopoma skozi čas. Za pas- lotni Sloveniji dolgo zgodovino. V 19. sto-stopal kmete (Rifel, 2010, str. 9). Planina je tirsko bajto je značilna šotorasta skodlasta letju so jo začeli nositi narodno zavedni skupna oz. »srenjska«, gospodarjenje pa streha, ki sega do tal in nima ne stropa, ne meščani. Namen nošenja narodne noše je individualno – vsak pastir oz. »pvaninc« oken, pod iz ilovice in odprto ognjišče – je bilo izražanje pripadnosti kulturnemu skrbi za svojo živino in samostojno opra- brez dimnika. Notranjost bajte je vključeva- izročilu in s tem tudi slovenstvu. Narodno vlja druga pastirska opravila. Vseeno pa lo ležišče postlano s suhim senom, police nošo so sprva nosili kmetje, nato po so jo planino še danes upravlja pašna skupnost s skledami in latvicami in leseno korito oz. vse pogosteje začeli nositi tudi pripadni- – »pvaninšna«, ki ima svojega izvoljenega čeber, v katerem so topili sneg (Rifel, 2010, ki meščanstva, predvsem ženske — zlasti predsednika in odbornike. Skrbi za red in str. 107). Pomemben del ljudske umetnosti med 1. in 2. svetovno vojno. S tem so ljudje 87 izražali pripadnost slovenskemu narodu. bili pogosti pred vojno. Prav ukinitev slo- Posestvo Arboretuma z naknadno vrtnar-V nošah so hodili na poroke, pogrebe in vesnosti, ki so bile značilne za predvojno sko dejavnostjo ima v Kamniku večstole-celo na volitve. Na ozemlju Slovenije ni- obdobje, je spodbudila Turistično društvo tno tradicijo. Posestvo je prvič evidentira-mamo samo ene značilne narodne noše. Kamnik, da je leta 1966 priredilo prvo po- no že v Valvasorjevih zapisih, v naslednjih Skozi zgodovino se je oblikovalo mnogo vorko narodnih noš. Ker pa je bilo izražanje desetletjih pa so si dvorec s pripadajočim različic, med njimi gorenjska, štajerska, narodne pripadnosti v tistem času nezaže- zemljiščem izmenjavala različne rodbine. ljubljanska, prekmurska in mnoge druge. leno, je bilo narodno nošo potrebno ume- Na prelomu tisočletja je Arboretum postal Najbolj prepoznavna pa je gorenjska na- stiti v nov kontekst. Tako so se rodili Dnevi kulturni spomenik, kasneje še javni zavod, rodna noša, ki Slovenijo predstavlja tudi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki so ki nadaljuje s tradicijo gojenja rastlin, ki se navzven. Za območje Kamnika pa je zna- še danes najbolj prepoznaven dogodek v je, kot povzeto, na tem področju začela že čilna t. i. motniška noša. Po drugi svetovni Kamniku na področju ohranjanja oblačilne pred več kot stoletjem (Arboretum Volčji vojni je oblačenje v narodne noše zamrlo, in folklorne dediščine. Dogodek ima zelo Potok, b. d.). saj so bili namreč ukinjeni slovesni sprevo- dolgo tradicijo in je največji etnološki festi- Izbranemu kriteriju Kamnik glede na napi-di, sejmi in meščanske promenade, ki so val v Sloveniji (Kamra, b. d.). sano ustreza. 02 V mestu se izvajajo tradicionalne obrti, ki so prilagojene sodobnemu času. Pastirska dejavnost pa se na Veliki plani- raba molznih strojev, ki jih poganja elek- energije. Še vedno pa se ohranja značilna ni ohranja še danes. Junija pastirske koče tričen agregat (Rifel, 2010, str. 60–61). Tudi zunanja oblika bajte, predvsem tradicio-zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo pri izdelavi mlečnih izdelkov se poslužuje- nalna kritina s skodlami (prav tam, str. 126). vse do septembra in tako na planini niso jo tradicionalnih postopkov, ki pa so vse- čez celo leto kot je bilo to običajno nekoč eno nekoliko prilagojeni sodobnemu času O izdelovanju narodnih noš na sodoben (Velika planina, b. d.). Čeprav je tradicional- (prav tam, str. 86–106). Pastirske bajte so način je težko govoriti, saj so noše nekaj, no pastirsko odpravo zamenjala sodob- prav tako prilagojene današnjemu načinu kar se ne bi smelo spreminjati, kvečjemu nejša oprema, pa številni postopki ostajajo življenja in imajo tako lesen oz. betoniran si moramo prizadevati, da se ohranijo čim tradicionalni. Pastirji tako še vedno morajo pod, pokrit z linolejem, podstrešno sobo z bolj avtentične. Čeprav so noše izdelane vstajati zelo zgodaj, da pomolzejo svoje dodatnimi ležišči, notranjost pa razsvetlju- po postopkih, ki so jih poznali v preteklosti, krave, pri čemer pa je vse pogostejša upo- je elektrika, pridobljena s pomočjo sončne kljub temu po mnenju dr. Bojana Knifica 88 ne moremo trditi, da so identične tistim iz zgodovinski in kulturni pomen. Danes noše Arboretum izhaja iz svoje zgodovine in jo preteklosti. “Čeprav na nek način predsta- nosimo predvsem na paradah, v cerkvi, ob nadgrajuje s sodobnimi načini obdelave vljajo preteklost, so dejansko plod sedan- cerkvenih, državnih in krajevnih praznikih cvetlic ter ostalih rastlin, poleg tega pa josti. Še tako natančna in dosledna analiza ter ob osebnih slavjih. Uporabljajo se v ponuja tudi razstave, ki se s slovenskimi in življenja v preteklosti ne more zagotoviti protokolarne namene in v funkciji dekorja mednarodnimi povezavami navezujejo na identičnega prenosa v sedanjost. In za to na državnih, občinskih krajevnih in drugih ostala aktualna in izobraževalna področja pravzaprav tudi ni nobene potrebe. Z na- prireditvah. Noše se na tak način ustalile v – na primer Cvetlične iluzije, Dinozavri ipd rodno nošo namreč poudarjamo identiteto sodobnem okolju, s tem da še vedno oh- (Arboretum Volčji Potok, b. d.). in jo z njo tudi gradimo” (Kamra, b. d.). Kljub ranjajo svojo tradicionalno naravo in zgo-temu lahko rečemo, da so narodne noše dovinski pomen (Narodnenose, b. d.). Izbranemu kriteriju Kamnik glede na napi- skozi zgodovino dobile nov — folklorni, sano ustreza. 03 V mestu in okolici se nahajajo številni obrtniki ali lokalni umetniki. Pastirji na planini ohranjajo znanje ljudske V Sloveniji aktivno deluje kar nekaj izdelo- predstavijo na festivalu v Kamniku. Njiho-umetnosti in obrti in ga predajajo naprej, valcev narodnih noš (Marija Berce iz Selc, ve stvaritve so širši javnosti na ogled tudi ne zgolj svojim otrokom, ampak tudi drugi, Simona Bučan iz Zaboršta pri Dolu, Robert na razstavah, ki potekajo v okviru festivala. saj je vse več izraženega zanimanja za ta Veler iz Velenja in Andreja Stržinar Poklukar Nekateri od njih pa tudi neposredno so-znanja, kar se kaže predvsem v pomemb- iz Ovsiš), vendar nobeden od njih ne pri- delujejo pri izvedbi festivala in pri rekon-nem turističnem vidiku teh dejavnosti. Pri haja iz območja Kamnika.. V smislu prijave strukcije kamniške narodne noše. Lahko tem je pomembno omeniti predvsem iz- pa slednje ne bi predstavljalo problema, pa štejemo folklorne skupine, ki prihajajo delovanje sira trnič, pri katerem je posebej saj je Slovenija, kot regija, zelo majhna. Pri iz območja Kamnika, za neke vrste lokal-specifično njegovo okraševanje s točno obravnavanju “lokalnih” obrtnikov in ume- ne umetnike, ki obvladajo ljudske plese in določenimi pripomočki (Mrevlje, 2017). Ta- tnikov na področju oblačilne dediščine je ki negujejo ljudsko izročilo narodnih noš in tjana Koželj iz gostilne Pr’Španc in Helena tako potrebno pogledati širše in vključiti domujejo v Kamniku. Njihovo delovanje je Koprivšek iz kmetije Pr’Gabršk sta dve iz- v obzir izdelovalce narodnih noš v vsem vendarle samo simbolično. Folklora in demed redkih nosilk znanja izdelave trniča slovenskem prostoru. Šivalci noš izdelu- lovanje na področju oblačilne dediščine ni (ZTŠK, 2020). jejo noše za folklorna društva, ki se nato nekaj, s čimer bi se ljudje preživljali. 89 Arboretum Volčji Potok je v Sloveniji naj- za cvetličarsko in vrtnarsko dejavnost., saj nost (Arboretum Volčji Potok, b. d.). bolj obiskana in največja botanična usta- na področju urejanja vrtnin in cvetlic izva- Izbranemu kriteriju Kamnik glede na napi-nova in tako predstavlja svojevrstni center jajo tudi prodajno in izobraževalno dejav- sano ustreza. 04 Razviti centri za usposabljanje, predvsem centri, ki so namenjeni usposabljanju na področju ljudske umetnosti in obrtništva. Za kreativno področje ljudske umetnosti Vendar pa v Kamniku deluje Zavod Mekinj- torej razvite aktivnosti, ki potekajo v okviru in obrti na Veliki planini vse oblike izobra- ski samostan, ki s pomočjo posameznikov festivala in so na voljo samo v času, ko fe- ževanja oz. prenašanja znanja potekajo v pomaga organizirati delavnice (na temo iz- stival poteka. okviru Preskarjevega muzeja in individu- delovanja sira trnič, na temo zdravilnih rož, alno oz. samoiniciativno s strani pastirjev. kulinarične delavnice, itd.). Kot je razvidno Arboretum enaka težava kot pri podob-Se pa v okviru »Javnega razpisa za dvig iz posredovanih informacij s strani občine, nem kriteriju pri gastronomiji, in sicer od-kompetenc vodilnih turističnih destinacij bo po mnenju deležnikov prav ta ustanova sotnost terciarnih izobraževalnih ustanov in razvoj turistične ponudbe v vodilnih tu- v prihodnosti igrala vlogo stalnega cen- kot poklicnih srednješolskih programov rističnih destinacijah v letih 2020 in 2021« tra za usposabljanje s področja ljudske (na primer botanika, cvetličarstvo ipd., ki jih pripravlja nov turistični produkt – »Digi- umetnosti in obrtništva v Kamniku (ZTŠK, najdemo v Naklem). Kljub temu, pa je tisto, talno/virtualno doživetje Velike planine v 2020). kar vendarle najdemo, širše v obsegu ude- mestu«, ki bo med drugim služil tudi kot ležencev in se ponavlja na periodični ravni. središče ohranjanja znanja o izdelovanju V sklopu dnevov narodnih noš pa se iz- Na primer Arboretum na svoji spletni stra-trniča in pisav (ZTŠKK, b. d.). vajajo tudi delavnice izdelovanja zavijač ni ponuja vodene oglede, šolski program, in ljudskega plesa, ki so na voljo tako šir- naravoslovne dneve s Centrom za šolske Če govorimo na splošno o področju ljud- ši, kot tudi strokovni javnosti (izdelovalci in obšolske dejavnosti ter izdelavo herba-ske umetnosti in obrtništva, stalni centri folklornih kostumov, vodje folklornih sku- rijev(Arboretum Volčji Potok, b. d.). za usposabljanje (še) ne obstajajo (npr. ne pin, garderoberji, člani folklornih skupin v obstaja javna ali zasebna izobraževalna kulturno umetniških društvih). Na ta način Izbranemu kriteriju Kamnik glede na napi-ustanova, ki bi ponujala izobraževanja na želijo spodbuditi zanimanje za samo pri- sano ustreza. področju ljudske umetnosti in obrtništva). reditev v strokovnih krogih. Predvsem so 90 05 Mesto si vidno prizadeva za spodbujanje razvoja ljudske umetnosti in obrtništva (v obliki organizacije festivalov, sejmov in ostalih podobnih manifestacij). Vsako leto se pred Preskarjevim muzejem V okviru že omenjenega razpisa za razvoj lizaciji kulturne dediščine, ki bi oddaljene organizira Dan trniča, na katerem je prika- turistične ponudbe pa se predvideva tudi znamenitosti Velike planine pripeljala v zana izdelava mase in nato tudi celoten vzpostavitev dveh novih turističnih produk- center mesta (ZTŠKK, b. d.). postopek izdelave trniča. Pastirji v svojih ti- tov. Prelet Velike planine/prelet pastirske-pičnih pastirskih oblačilih privabljajo števil- ga naselja na Veliki planini, ki bo vključeval Prizadevanje Kamnika za spodbujanje ra-ne tuje pohodnike, ki si z zanimanjem og- digitalno/virtualno doživetje Velike plani- zvoja ljudske umetnosti in obrti je zelo ledujejo »pvajš«, pastirjev plašč, izdelan in ne v stražnem stolpu na Malem gradu oz. vidno tudi z organiziranjem Dnevov naro-lipovega lubja. V notranjosti muzeja so na v Mekinjskem samostanu – digitalizacija dnih noš, ki potekajo že od leta 1966. Fe-ogled tudi predmeti, ki jih je pastir nekoč kulturne dediščine. Virtualnemu preletu stival velja za največjo etnološko prireditev uporabljal za pridelavo skute ter osnov- bo sledil dejanski polet nad Veliko plani- v državi, ki privabi več tisoč obiskovalcev. ne pripomočke za vsakodnevno uporabo, no, kjer si obiskovalec s ptičje perspektive Festival že več let poteka neprekinjeno. različna obutev, oblačila ter drugi predme- ogleda Pastirsko naselje, Preskarjevo bajto Naslednja prireditev bo potekala jeseni ti iz lesa, ki so jih izdelovali pastirji (Velika in Kapelo Marije Snežne. Pastirska malica/ leta 2021, saj je letošnjo izvedbo prepreči-planina, b. d.). pojedina pa bo vključevala digitalno/virtu- la epidemija koronavirusa (Narodnenose, alno doživetje Velike planine, kjer se med b. d.). ZTŠK Kamnik je lani dvakrat organiziral de- drugim predstavi pastirska dediščina in z lavnico izdelovanja trniča, ki je bila name- njo povezana kulinarika, ki je v nekaterih njena kmetijam, ki se ukvarjajo z mlečnimi segmentih značilna izključno za območje proizvodi, proizvajalcem mlečnih izdelkov Velike planine. Virtualnemu doživetju bo iz Kamnika in okolice ter turističnim vod- v »dolini« sledila 'Pojedina po pastirsko', nikom. Delavnica je potekala v Samostanu ki bo vključevala značilne lokalne jedi, ki Mekinje, glavni namen delavnice pa je bil, so značilne za Veliko planino. Sestavine za da se znanje o izdelovanju trniča, kot po- jedi, ki so del pojedine, izvirajo iz lokalne-membnega produkta v projektu Okusi Ka- ga okolja. Omenjeni novi turistični produkti mnika, prenaša naprej (Kamnik.info, 2019). naj bi prvenstveno služili inovativni digita-91 Arboretum organizira številne razstave. Če dogodke, na primer: Projekt Cvetoča pot Izbranemu kriteriju Kamnik glede na napi-naštejemo nekaj stalnih: Velikani morskih Marije Auersperg Attems, Pod lupo z Zbir- sano ustreza. globin, Dinozavri, Cvetlične iluzije, Cveto- ko UGM, Hortenzije v Arboretumu Volčji či sleči in okrasni luki, Poletje v vrtnicah, Potok, Sodelovanje z Medobčinskim mu-Razstava balkonskega cvetja. Poleg tega zejem Kamnik, Projekt Narodna galerija v se povezuje s slovenskimi kulturnimi inšti- Arboretumu ipd. (Arboretum Volčji Potok, tucijami ter organizira občasne razstavne b. d.). 06 Mesto mora imeti primerno infrastrukturo za razvoj in delovanje ljudske umetnosti in obrtništva, kar pomeni, da mora imeti razvite in delujoče aktivne muzeje, obrtniške trgovine, lokalne umetniške sejme in podobno. Preskarjev muzej se nahaja v pastirskem Poseben pomen za Veliko planino ima tudi galerij oz. razstav na temo oblačilne dediš- naselju in je odprt vsak dan v času pašne nihalka, ki turiste na Veliko planino pripelje čine, po vsej verjetnosti bo to nalogo prev-sezone na Veliki planini. Prepoznavna je že v zgolj petih minutah. Pomembna je tudi zel Medobčinski muzej Kamnik in JSKD. njegova zunanjost, saj se kot majhna, siva za trajnostni razvoj turizma na Veliki plani- Aktivnosti se bodo izvajale predvsem v pastirska bajta nahaja v kamnitem odseku ni, saj kot varčen in najbolj ekološki način prostorih muzeja in na prostem. Točne lo-v naselju. Med drugim se v muzeju nahaja prevoza omogoča hiter ter varen dostop kacije pa še niso znane (ZTŠK, 2020). tudi primerek trniča (Velika planina, b. d.). na planino (ZTŠKK, b. d.). Že omenjeno »Digitalno/virtualno doži- Arboretum Volčji Potok je največji botanič- vetje Velike planine v mestu« predvideva V okviru festivala narodnih noš poteka se- ni vrt v Sloveniji. Razprostira se na 90 hek-digitalizacijo treh enot kulturne dediščine, jem domače in umetnostne obrti. Prav tako tarjih in tako potrebo po infrastrukturi več ki se nahajajo na Veliki planini - Preskar- poteka mnogo razstav noš, ki pa potekajo kot pokrije (Arboretum Volčji Potok, b. d.). jevega muzeja, Pastirskega naselja in Ka- le v času sejma, torej nimajo neke stalne pelice Marije Snežne, kar bo omogočilo narave. Nahajajo se v galerijah, v prostorih Izbranemu kriteriju Kamnik glede na napi-avdio-video doživetje kulturnih in naravnih občine ter celo v nakupovalnih centrih. Se sano ustreza. znamenitosti Velike planine kar v dolini. pa v Kamniku načrtuje vzpostavitev stalnih 92 04 Ocena smiselnosti: analiza PREDNOSTI – SLABOSTI – PRILOŽNOSTI – IZZIVI 01 PREDNOSTI torej tudi tistih, ki se povzpnejo peš, pa naj bi preseglo 100.000. Samo v mesecu avgustu pa je planino obiskalo več kot 70.000 obiskovalcev (Velika planina, b. d. in STA, 2019). 01 ●Dolga tradicija obrti in dogodkov ter konsistentnost pri njihovem izvajanju: ●03 ●Unikatnost (mest, ki bi imela tako tradicijo v UCCN skoraj ni). 01 ●Festival narodnih noš bo se letos izvedel že petdesetič. Skozi svojo dolgo tradicijo je vidno pripomogel k ohranjanju slo- ●04 ●V evropskem prostoru še ni včlanjenega mesta s pastirsko in venske oblačilne dediščine. parkovno kulturo. 02 Na področju Arboretuma se s krajinsko arhitekturo ukvarjajo že več kot sto let. ●05 ●Kreativno področje ljudske umetnosti in obrti je zelo široko, 03 Prve omembe Velike planine izhajajo iz 16. stoletja in že kar v primeru Kamnika pomeni veliko pestrost dogodkov in aktiv-takrat je mogoče prepoznavati specifično ljudsko obrt povezano nosti, ki jih lahko uvrščamo pod to področje. Poleg tega pa se te z življenjem na planini. dejavnosti povezujejo tudi s številnimi drugimi kreativnimi podro- čji, tako kot na primer: Film, glasba, gastronomija ter oblikovanje ●02 ●Dogodki iz področja ljudske umetnosti in obrtništva so dobro in medijska umetnost. obiskani in znani po celi državi in tudi v tujini: ●01 Festival narodnih noš vsako leto privabi več deset ●06 ●Izpolnjevanje vseh pogojev in uspešno naslavljanje tako tisoč obiskovalcev. Med njimi tudi mnoge turiste. CTR kot tudi ranljivih skupin. V Kamniku s številnimi okolju-pri- ●02 Arboretum je poleg Velike planine najbolj prepoznana jaznimi ukrepi in pobudami za trajnostni razvoj prispevajo k ure- kamniška znamenitost, ki se vključuje v številne mednaro dne sničevanju CTR 2, CTR 12, CTR 13 in CTR 15. Številne dejavnosti projekte. na področju ljudske umetnosti in obrtništva pa pomagajo tudi pri ●03 Veliko planino je v lanskem letu do konca julija z nihalko vključevanju ranljivih skupin, posebej mladih in ljudi z motnjami v obiskalo več kot 35.000 ljudi, skupno število vseh obiskovalcev, duševnem in telesnem razvoju. 93 02 SLABOSTI 01 Ni pravih izobraževalnih centrov. Potrebo po le-teh v ne- ● ●02 Aktivnosti v povezavi z oblačilno dediščino so zgoščekolikšni meri pokrivajo delavnice in usposabljanja (predvsem v ni okoli dela leta, ko poteka festival noš. Aktivnosti v povezavi z okviru Mekinjskega samostana, npr. delavnica o izdelavi trniča), oblačilno dediščino pa nimajo celoletne narave (npr. ni stalnih ki pa so organizirane le nekajkrat letno. Možno rešitev predstavlja razstav narodnih noš). »digitalni muzej«, ki med drugim predvideva prostor, v katerem bodo med drugim potekale delavnice izdelave trniča. ●03 Razdrobljeno upravljanje in zapletena struktura lastništva in posledično neurejeni odnosi na Veliki planini. 02 Veliko dogodkov se ne dogaja skozi celo leto: ● ●01 Dejavnosti Arboretuma kot tudi dejavnosti na Veliki pla- ●04 Neurejenost komunalne infrastrukture in pomanjkanje vode nini so sezonsko pogojene. Tako se na primer pastirske bajte na na Veliki planini. Veliki planini čez zimo izpraznijo, pastirji se vrnejo v dolino, kar pomeni, da tudi z njimi povezanih aktivnosti ni. 03 PRILOŽNOSTI 01 ●●Pridobitev UNESCO zaščite za Veliko planino: Kamnik bi lah- ●02 ●Glavni neizkoriščen potencial Velike planine je zagotovo ko zaščito pridobil v okviru kombinirane kandidature v kategoriji premajhen poudarek na zelenem turizmu (prav tam). Kulturna in naravna dediščina ali pa v kategoriji Biosfera in člo- vek, ki pa je nekoliko manj zahtevna. Pridobitev take zaščite bi ●03 ●●Povezovanje Arboretuma z ostalimi krajinskimi parki in še pripomogla k sistemom ozaveščanja, implementaciji varovalnih dodatna krepitev mednarodnih povezav. režimov, k trajnostnemu razvoju celotne turistične destinacije na širšem kamniškem področju, proces pridobitve znaka pa bi vpli- val tudi na povezovanje lokalnih deležnikov tako na lokalni kot na drugih ravneh (Simetinger, 2020). 94 04 IZZIVI 01 Prostor za izboljšavo na področju izvajanja dnevov narodnih 04 Povezovanje dejavnosti na področju ljudske dediščine in obr-noš na še bolj zelen način (vpis med zero waste prireditve bi lah- ti v enotno turistično ponudbo – npr. nekakšna pastirska narativa ko šteli kot izziv za prihodnost). ●05 Glavni problemi pri pridobitvi UNESCO zaščite so negati- ●02 Sledenje Strategiji razvoja in trženja turizma v občini Kamnik ven vpliv turizma na podzemno ekologijo planine, posebej njene za obdobje 2016-2025 vodne vire (sanitarije), slaba povezanost in sodelovanje različnih akterjev in deležnikov ter pomanjkanje lobistične moči Slovenije ●03 Ustanovitev izobraževalnih centrov, za stalno ohranjanje kul- na nacionalni in mednarodni ravni turne dediščine 95 Viri Arboretum Volčji Potok. (b. d.). Dostopno prek https://www.arboretum.si/ ---. (2019a). Kako se izdela Trnič. Dostopno prek https://www.kamnik.info/ kako-se-izdela-trnic/ Aralica, A., Bahor, M., Carli, S., Friškovec, A. in Jerman, B. (2017). Cilji trajnostnega razvoja: prihodnost, ki jo želimo. Ljubljana: Društvo za Združene ---. (2019b). Pastirčkov dan in vodeni ogled Velike planine. Dostopno prek narode za Slovenijo. Dostopno prek http://www.poznavalec.si/wp-content/ https://www.kamnik.info/pastirckov-dan-in-vodeni-ogled-velike-planine/ uploads/2017/11/SDG_2017.pdf Kamra. (b. d.). Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v izbranih virih Knji-Cigale, D. in Lampič, B. (2019). Razvoj turistične destinacije na primeru ob- žnice Franceta Balantiča Kamnik. Dostopno prek https://www.kamra.si/print. čine Kamnik. (2019). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. html?item_id=120473&tmpl=print&images=0 Dostopno prek https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/ view/148/245/3808-1 LOCUS prostorske in informacijske rešitve. (2018). Strokovne podlage za oblikovanje scenarijev ohranjanja in razvoja Velike planine. Dostopno prek Debevec, I. (2009). Oblikovanje turističnih destinacij »Kamnik« (diplomsko https://www.kamnik.si/resources/files/doc/JANJA_2018/VELIKA_PLANI-delo). Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor. Dosto-NA/Strokovne_podlage_za_oblikovanje_scenarijev_ohranjanja_in_razvo- pno prek https://dk.um.si/Dokument.php?id=9807&lang=slv ja_Velike_planine_6.6.2018.pdf Društvo Sožitje Kamnik. (b. d.). Dostopno prek http://www.srce-me-povezu-Mastnak, M. (2014). Načrt upravljanja za kulturni spomenik Arboretum Volčji je.si/sozitjekamnik/ Potok za obdobje 2014 do 2024. Dostopno prek https://matjazmastnak.files. wordpress.com/2019/04/nu-avp-koncna.pdf Ekologi brez meja. (b. d.). Zero waste prireditev. Dostopno prek https://ebm. si/zw/turizem/prireditve/kaj-je-zw-prireditev/ Medobčinski muzej Kamnik. (b. d.). Dostopno prek https://www.muzej-ka- mnik-on.net/ European Commission. (2020). EUROPEAN HANDBOOK FOR SDG VOLUN- TARY LOCAL REVIEWS. Dostopno prek https://urban.jrc.ec.europa.eu/#/en/ Mladinski center Kotlovnica Kamnik. (b. d.). Dostopno prek http://www.ko-sdgs tlovnica.si/slo/ Kamnik.info. (2016). 50. obletnica delovanja Folklorne skupine Kamnik. Dostopno prek https://www.kamnik.info/50-obletnica-delovanja-folklorne-skupi-ne-kamnik/ 96 Modic, V. (2020). Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru nad izvajanjem zakona o Stimulart. (2020). GAP Analysis Report Kamnik: GAP Analysis for Cultural-led javnih financah in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega prora-Development of Small Cities - Kamnik. čuna - Arboretum Volčji Potok. Dostopno prek https://www.gov.si/assets/ organi-v-sestavi/UNP/Dokumenti/SPI/Zapisniki-proracunske-inspekcije/ Svetec, L. (2018). Strategija razvoja turizma v občini Kamnik (diplomsko delo). Leto-2020/VOLCJI_Potok_2_P.pdf Gea College - Fakulteta za podjetništvo, Ljubljana. Dostopno prek https:// revis.openscience.si/Dokument.php?id=3070&lang=slv Mrevlje, N. (2017). Pastirsko naselje na Veliki planini: ohranil ga je Plečnikov učenec. Siol.Net. Dostopno prek https://siol.net/trendi/potovanja/pastirsko-Torkar, Z. (2008). Velika planina. Pastirska dediščina iz zbirke Vlasta Kopača. -naselje-na-veliki-planini-ohranil-ga-je-plecnikov-ucenec-445014 Kamnik: Medobčinski muzej Kamnik. Narodnenose. (b. d.). O festivalu. Dostopno prek https://narodnenose.si/in-UNESCO Creative Cities Programme. (b. d.). Dostopno prek https://unesdoc. formacije/o-festivalu/ unesco.org/ark:/48223/pf0000264238 Občina Kamnik. (b. d.). Dostopno prek https://www.kamnik.si/ Velika planina. (b. d.). Dostopno prek http://www.velikaplanina.si/znamenitosti/na-veliki-planini/ Paladin, J. (2019). Na Veliki planini postavili kompostni stranišči. Dostopno prek http://www.gorenjskiglas.si/article/20190818/C/190819796/1029/na-Zakon o agrarnih skupnostih – ZAgrS. (2015). Sprejet v Državnem zboru -veliki-planini-postavili-kompostni-stranisci Republike Slovenije, v veljavi od 17. oktobra. Ur. l. RS 74/15. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6935 PD Bajtar. (b. d.). Dostopno prek http://pdbajtar.si/ Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. (2016). Strategija razvoja in trženja Rifel, V. (2010). Velika planina v odsevu časa. Kamnik: Studi Dataprint. turizma v občini Kamnik za obdobje 2016-2025. Dostopno prek https://www. visitkamnik.com/cdn/im/2004/9c03028f3f11ace941fc44cb77ca55ae_strate- Simetinger, T. (2020, 18. julij). Velika planina in Unesco - KREKAM (intervju). gija-turizma-kamnik2025.pdf Spletni dnevnik Arboretuma Volčji Potok. (b. d.). Dostopno prek https://arbo-retumvolcjipotok.wordpress.com/ ---. (2020). Odgovori na vprašanja za projekt KREKAM. Gradivo dostopno pri avtorjih. Srce-Slovenije. (b. d.). Majda Vavpetič. Dostopno prek http://www.srce-slovenije.si/podjetnistvo/mrezarokodelcev/zgodbe-rokodelcev/majda-vavpe- ---. (b. d.). Vloga za Javni razpis za dvig kompetenc vodilnih turističnih destina-tic-riselje-vezenje-in-krpanke cij in razvoj turistične ponudbe v vodilnih turističnih destinacijah v letih 2020 in 2021. STA. (2019, 8. avgust). Letošnji obisk na Veliki planini rekorden. Dostopno prek https://www.sta.si/2664661/letosnji-obisk-na-veliki-planini-rekorden 97 Viri slik Str. 66 str. 77 Vir: Cigale in Lampič (2019, str. 38) Dostopno na https://unsplash.com/photos/OFEvgVfr6iU Vir: Cigale in Lampič (2019, str. 39) str. 80 str. 67 Dostopno na https://unsplash.com/photos/QsWG0kjPQRY Dostopno na https://www.kamnik.info/na-veliko-planino-se-vracajo-pastirji- -in-kravce/ str. 82 Dostopno na https://unsplash.com/photos/vD3L-rN_qNw str. 69 Dostopno na https://www.kamnik.info/soncen-vikend-med-pastirji-in-kravi-str. 84 cami-na-veliki-planini/ Dostopno na https://www.visitljubljana.com/sl/poi/arboretum-volcji-potok/ Dostopno na https://www.primorski.eu/novice/290184-dnevi-narodnih-no- -in-oblailne-dediine-PDPR321086 str. 86 Dostopno na https://visitkamnik.com/sl/top-atrakcije/arboretum-volcji-po-Dostopno na http://www.velikaplanina.si/2019/08/05/praznovali-smo-dan- tok -trnica-na-veliki-planini/ str. 70 str. 95 Dostopno na http://www.velikaplanina.si/ Dostopno na https://visitkamnik.com/sl/top-atrakcije/kamnik str.71 Dostopno na https://www.visitkamnik.com/sl/prireditve/top-prireditve/ dnevi-narodnih-nos-in-oblacilne-dediscine str. 72 Dostopno na https://www.visitljubljana.com/sl/poi/arboretum-volcji-potok/ str. 73 Dostopno na https://www.napovednik.com/dogodek333607_enodnevni_sli- karski_extempore_-_dan_dusana_lipovca 98 06 KAKO NAPREJ? 01 KORAKI PRED PRIJAVO 01 ZAPOREDJE ZA PRIPRAVO VLOGE 01 Župan Občine Kamnik se odloči pripraviti vlogo. 02 V okviru občine se vzpostavi VODSTVENA EKIPA (sesta- 04 Ustanoviti je potrebno POSVETOVALNE SKUPINE. V njih vljena iz poglavitnih strokovnjakov, predstavnikov občine in pred- morajo biti vključene vse interesne skupine iz vseh sektorjev pod-stavnikov posameznih področij), ki bo zadolžena za vse vidike ročja (torej bodisi iz področja gastronomije ali iz področja ljud-prijave. Skupina naj vsebuje občinske predstavnike iz področij ske umetnosti in obrti), ki so identificirane v prejšnji točki. Takšno kulture in turizma, predstavnike Zavoda za kulturo, šport in tu- posvetovalno skupino lahko sestavljajo različni akterji, vključno s rizem, relevantne strokovnjake in predstavnike univerz in nevla- predstavniki občine na visoki ravni, predstavniki civilne družbe, dnih organizacij ter ključne deležnike iz kreativnega področja kulturnimi delavci, ključnimi akterji kreativnega sektorja mesta in gastronomije (predstavnike lokalne gostinske ponudbe) oziroma predstavniki izobraževalnega sektorja. Za samo prijavo je pripo-ljudske umetnosti in obrtništva (predstavnike Velike planine, fe- ročljivo, da mesto najprej oblikuje SKUPINO ZA UPRAVLJNJE stivala Dnevi narodnih noš, Arboretuma Volčji Potok). znotraj občine ali pooblasti poseben oddelek, ki bo odgovoren za razvoj vsebine prijave. S tem tudi zadolži nekoga, ki bo deloval 03 Nato je potrebno identificirati vse ustrezne zainteresirane kot oseba za zvezo z UNESCO. Ta skupina bo primarno odgovor-skupine znotraj mesta. Širok seznam deležnikov na obeh pod- na za pripravo vloge in za vsakodnevno upravljanje dejavnosti, ki ročjih je dostopen v pilotni študiji projekta KREKAM (v 4. in 5. po- so povezane z mrežo. Ključno je, da se vloga oblikuje v tesnem glavju). Na področju ljudske umetnosti in obrti ter gastronomije sodelovanju z vsemi ustreznimi akterji. Potem, ko se vključijo vse so v Kamniku prisotni: folklorne skupine, obrtniki, šivilje, pastirske zainteresirane strani, je priporočljivo vzpostaviti posvetovalno agrarne skupnosti, nosilke znanja izdelovanja trniča in mnogi dru- skupino, ki bo podpirala vodstveno ekipo pri pripravi vloge. gi akterji, ki soustvarjajo področje ljudske obrti v občini Kamnik. 100 05 Izvede naj se ozadje raziskave in pripravi kartiranje obstoječih ustvarjalnih sredstev mesta. Kot podlaga za slednje lahko služijo že nekatere obstoječe študije1 in analiza, ki smo jo podali v 4. in 5. poglavju te študije. Prijava mora: 06 Pripraviti je potrebno osnutek srednjeročne (4-letne) stra- 01 jasno dokazovati zavezanost in sposobnost mesta, da pri- tegije in akcijskega načrta za izvajanje ciljev mreže UNESCO na speva k ciljem mreže UCCN skozi implementacijo mestnega lokalni in mednarodni ravni. akcijskega načrta opredeljenega v prijavi; 07 Ustanovljena mora biti posebna skupina za upravljanje v 02 biti izpolnjena v angleščini ali v francoščini; primeru imenovanja v mrežo kreativnih mest. 03 vsebovati uradni dopis župana mesta in uradno pismo pod- 08 Predlog mora predvideti ustrezen proračun za izvedbo pro- pore Nacionalne komisije za UNESCO v Sloveniji. jektov in raziskavo sekundarnih možnosti financiranja. 09 Župan v uradnem pismu predstavi vlogo za vključitev mes- Prav tako je potrebno nameniti dovolj časa sami fazi načrtova- ta Kamnik v mrežo UCCN. nja in pripravi ter dovolj zgodaj ustanoviti vsa potrebna delovna telesa (vodstveno in posvetovalno skupino). Celoten postopek 10 Nujna je pridobitev uradne podpore nacionalnih in strokov- je potrebno speljati vsaj šest mesecev pred rokom oddaje vlo- nih združenj s posameznih področij v Kamniku (na primer pred- ge. Smiselno je tudi zaprositi za pomoč določenega mesta, ki stavnika lokalne gostinske ponudbe, državnih umetniških usta- je že v mreži UCCN, še posebej tistega na dotičnem kreativ- nov, kot je Narodna galerija, Slovensko etnološko društvo ipd.). nem področju prijave. Občina Kamnik si lahko pri prijavi vseeno pomaga s pozitivnimi izkušnjami Mestne občine Ljubljana, ki je 11 Potrebna je pridobitev uradne potrditve nacionalne trenutno edino slovensko mesto v mreži UCCN. komisije za UNESCO v Sloveniji. 12 Zadnji korak predvideva predložitev prijave z vsemi zahte- vanimi prilogami do roka za oddajo. 1 Gap Analysis Report Kamnik (2020). StimulArt - Spodbujanje kulturne in kreativne industrije v srednje velikih mestih z namenom krepitve konkurenčnosti. 101 Pri pripravi vloge za mrežo UCCN je priporočljivo preučiti in upoštevati naslednje ključne dejavnike: 01 SODELOVANJE IN PARTICIPATIVNOST: 05 SODELOVANJE IN IZMENJAVA IZKUŠENJ: Pripravo in oblikovanje prijave vodi občina. Pri tem je ključnega Izmenjave med mesti so ključne za razvoj, krepitev in verodostoj-pomena vključevanje vseh interesnih skupin in partnerjev iz jav- nost mednarodne mreže. nega in zasebnega sektorja, civilne družbe, vključno z mladimi. 02 TRAJNOSTNOST: Akcijski načrt mesta mora biti v skladu z Agendo 2030 (tako gle- de okoljske, kot tudi socialne in ekonomske dimenzije) ter mora prispevati k izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja. Kreativna mesta UNESCO morajo spodbujati trajnostni urbani razvoj na podlagi kulture in ustvarjalnosti kot vzvoda za doseganje CTR. 03 DOLGOROČNA ZAVEZA: Mesta, ki razmišljajo o predložitvi vloge, se morajo zavedati, da naziv ustvarjalnega mesta pomeni stalno in aktivno zavezanost k vrednosti in mandatu UNESCO, kot tudi k uresničevanju ciljev mreže UCCN. Mesta, ki kandidirajo, morajo pripraviti dosleden in izvedljiv akcijski načrt, ki redno poroča o svojih dosežkih prek štiriletnega poročila o nadzoru članstva in se udeleževati letnih konferenc UCCN. 04 AKCIJSKI NAČRT IN SREDSTVA: Vloga mora vključevati strategijo za mesto, skupaj z akcijskim na- črtom, ki določa posebne projekte in pobude na lokalni in med- narodni ravni. Akcijski načrt mora navesti prednostne naloge. Rezultat in učinek predlaganih pobud in projektov bo predmet ocenjevanja prej omenjenega nadzora. 102 01 TEHNIČNI VIDIK PRIJAVE 01 IZPOLNJEVANJE IN PREDLOŽITEV PRIJAVE Prijavo je treba oddati z uporabo uradnega obrazca za določeno To e-poštno sporočilo mora vsebovati naslednje priloge: leto prijave, ki je na voljo na spletni strani UCCN. Zelo priporo- čljivo je, da se mesta izognejo naštevanju dejavnosti, saj prijav- 01 popoln seznam vseh dokumentov vključenih v prijavno da- nica spodbuja kratke in jedrnate odgovore na vsako vprašanje. toteko; Prav tako so mesta omejena pri številu besed v prijavnici. 02 izpolnjeno uradno prijavo v standardni obliki Word formata; Prijavo je treba poslati po elektronski pošti na naslov ccnapplications@unesco.org z zadevo, ki vsebuje leto prijave 03 uradno pismo župana, ki je predlagal mesto za imenovanje; in namero prijave z nazivom mesta, ki se prijavlja, v angleškem ali francoskem jeziku (npr. 2020 Application of Kamnik). 04 uradno pismo o potrditvi kandidature s strani nacionalne komisije za UNESCO v državi prijave; 05 dve uradni pismi podpore glavnih nacionalnih poklicnih združenj na danem kreativnem področju; Priporočeno je, da je oblika priloženih pisem kratka. Slednja naj 06 tri fotografije mesta, ki mesto tesno povezujejo z danim jasno navajajo glavne razloge za podporo prijavi. Skupna veli- ustvarjalnim področjem; kost priloženih datotek ne sme presegati 20 MB. Obrazec za pri- javo lahko vključuje največ tri URL povezave do spletnih mest, 07 izpolnjen obrazec ‘’Prenos pravic in registracija fotografij’’ ki zagotavljajo dodatne informacije o mestu in prijavljenem kre- (Cession of rights and register of photos). ativnem področju. 103 02 06 Potrebna je tudi kratka in splošna kov, civilne družbe, ustvarjalcev in drugih PRIJAVNICA predstavitev mesta, kjer se naštejejo vse strokovnjakov je prav tako zaželena. Hkrati njegove bistvene značilnosti (demografski je treba pojasniti, kako so posamezniki iz podatki, gospodarsko stanje, ključne zna- navedenih skupin sodelovali v postopku in Prijavnica za mrežo kreativnih mest je vsa- menitosti in kulturne dejavnosti ipd.). kaj bodo pridobili od članstva v mreži. ko leto objavljena na njihovi spletni stra- ni. Prijavni dokument rahlo variira iz leta v 07 Mesto naprej obrazloži, kako razume 11 Naslednja točka zadeva občinske zna-leto, v grobem pa ga lahko povzamemo v kulturo in kreativnost ter ju znotraj svojih menitosti in infrastrukturo, ki jih bo mesto naslednjih točkah: občinskih meja udejanja. Dodatno mora doprineslo mreži. Prijavitelj predstavi glav-navesti aktivnosti, ki lahko okrepijo poten- ne kulturne značilnosti mesta za kreativ-01 V uvodu je vedno omenjena omejitev cial kreativnega področja v skladu s traj- no področje prijave. Poglavitni poudarek besed, ki se jo ne sme preseči pri zapisih nostnim razvojem mesta in izzivi znotraj mora biti na osrednjih kulturnih značilnos-posameznih odgovorov. Večinoma so zah- njega. ti, ki morajo biti konkretno predstavljena, tevani kratka, jedrnata in argumentirana da lahko ocenjevalci ustrezno ovrednotijo pojasnila. 08 Naslednji del prijave se osredotoča kulturno vrednost posameznih navedb. na globalne povezave in strategije mesta. 02 Sledi navedba mesta, ki se bo prijavlja- Ključni poudarek mora biti na upoštevanju 12 Nadalje mora prijava zaobseči tudi lo v mrežo kreativnih mest. trajnostnih ciljev, zajetih v Agendi 2030 za opis uresničevanja uporabe kreativnosti trajnostni razvoj. za trajnostni razvoj, in sicer v obliki 4-letne 03 Prav tako je treba navesti ime države, v strategije. V tem delu je tako potrebno na- kateri se mesto nahaja. 09 V nadaljevanju je potrebno predvide- vesti in jasno opisati pobude, ki prispevajo ti dolgotrajni učinek na trajnostni razvoj k uresničevanju ciljev trajnostnega razvo-04 V nadaljevanju se zahteva zapis vseh mesta pri vključitvi v mrežo UCCN. Tega se ja, predvidenih v Agendi 2030. ključnih akterjev v mestni administraciji, ki oceni za dobo štirih let. sodelujejo pri prijavi in nadaljnjem izvaja- 13 Nazadnje je v prijavi potrebno podati nju programa (župan, vodja prijave ipd.) 10 Nadaljna točka zadeva opis prijavnega tudi komunikacijski material, ki bo ob us-postopka mesta. Zaželeno je, da v prijavi pešni prijavi objavljen na spletni strani 05 Sledi navedba kreativnega področja, sodelujejo posamezniki tako iz javnega kot UCCN. Priporočeno je, da se ne navaja zgolj na katerega se mesto prijavlja. zasebnega sektorja. Udeležba akademi- materiala, ki promovira mestni turizem. 104 Viri Povzeto po Požgan in dr. (2019). Priročnik UCCN. Fakulteta za družbene vede: Univerza v Ljubljani. Viri slik str. 102 Dostopno na https://time.com/4980034/unesco-trump-us-leaving-history/ 105