ìc± tr- ust Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številk straneh 25 1“ " v T__ — - OTr . polletna 50C N/JR-ODNA IN STUDIJSKA 33FJZ KNJIŽNICA rokopisi in s GEPPA. N° 9 za vsak m li; m t> POŠTNINA 1 I E I E S 1 i ; I-vSTf DELO GLASILO KONUKIST1ČKE PARTIJE T.O. OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vlil. SIEV. 14 (393J TRST - SOBOTA, 7. APRILA 1956 Prihodnji teden izidemo na šestih straneh z gradivom V. kongresa Komunistične partije TO CENA 20 LIR lin L noč . poneI ati n j i K1 MA DELO ! V Kinu ob nc- 28. nxiiT^)ravne vo^tve bodo v sjžr : M° 27. in v ponedeljek ur 71 i*ja* Volivci Tržaškega ozein-je poj bodo ob tej priliki tretjič Vojni izvolili občinske svete f na s. ^)rv^ pokrajinski svet. Za ► olitev občinskih svetov voltali ja • nov zakon, ki ga je pred zahrbtÉtkiin odobril italijanski par-llent in v katerem se določa, Se občinski sveti v občinah T|F!jna(l 10.000 prebivalcev izvo f s gT** lla podlagi čistega popor-v ostalih občinah pa z ve-L lskim sistemom. To pomeni, jgoslo' bosta občinska sveta v Trstu ca '^Jab izvoljena ,na podlagi 's%>^ ..... • - norija'- -, občinski sveli v Du-.j.,!1’ Devin-Nabrežini, Zgoniku 'enjaki Repentabru pa na podlagi ve-anjih tskega sistema. -ijska J3op0]noma drugačen je po-" - J15.- J za pokrajinski svet. Vla-16. Slir1. komisar je za tržaški po-«Ronjwjinski svet enostransko in na 5,I’rž3i leV° centrističnih in desni-bor s'r'^'k strank spremenil itali-Beedf^ki volilni zakon. Zaradi orke-ga je skoraj nemogoče reči, i0je s;^ se bo pokrajinski svet lahko rjanc: alr»l za izraz tržaškega prc-orke alsHa, prav posebno pa za 'ka . jt8z hiajšnjega etničnega sta-ilharflj ' j j'cjansko se je volilna kam-po 1 Ja že začela, v Trstu in po daliji. Centristične in des-skj : «1 7rS^e stranke v Trstu so, - 23 z§leda, že prejele ogromne amosp l|(- denarja. Kot je že sedai a°, n^ 'lnJ' na Tržaškem ozem-:i: Sl. ■ ri p.], p0skusih odvrača-a p0 j * lluzornosti ljudskih mno-polire, ,,u konkretnih nerešenih 1812 1 < mov so te stranke začele e ' plrV tud* podporo dveh slo-]"Sklh skupin, t. j. SDZ in renske katoliške skupnosti, S*a 'udi ob tej priliki poka- ar SVoje popolnoma reakcio-in protiljudsko bistvo in ivatn l|,sem pa svojo podrejenost ma» i e resom. ki niso v skladu z in- teralETesi Va prebival- pred- politi- slovenskega nov; - " na Tržaškem. film -o;' smemo prikrivati, da bo "a kampanja težka bitka, ovi. hero moramo vložiti vse si-lejni lj’n 'asprotniki si želijo samo froH1 onemogočiti uveljavitev ler. ®,prednih sil, predvsem pa u-° ,.,^Vitev komunistov, ki ... dv‘jajo 19.30io oJJ ■o); cri| . 10 na našem področju. Po "t strani pa bodo nasprotni- 16: ‘itke U*a‘* 'z'1' 'z te volilne ; Man:',., z močnimi pozicijami, 1 ColV hočejo ustvariti v Trstu, o3sse);amon®m mest,u’ trdno reakcio- postojanko. A> čustva ar‘uli do gojijo ljudje Slovencev. à la jnta o je jasno, da sta tako «na-ist-laJ1 ? gospodarska lista» kot :’kr,, i° bodo sestavili ljudje K j-, «Demokracije» in «Kato-ri tš,VSa, g,asa»> trojanski konj jubi."a Z£ demokracije, r, ad in ki noče dogodilnačin izgubiti svojih ""h-položajev v Trstu. V začetku se je omenilo, da '"bln n:i;Pr°tn>ki skušali voditi . ^atnpanjo proti nam na n antikomunizma. In prav faš^ramo " odločno preprečiti lolo^ knnkretnih vprašanj, 1 m°i"amo njihove odgo-uja K^ede sedanjega polo-hi ' razkrinkati moramo njiho-njl-a^rot*Ulldsko politiko po •kegaar^ Proste cone, rotacij-}an1 sk1ada, gradnje stano-. 1 Prti>reyi\ .Uavč*nc politike, njihove C Joče ri/?0sl' (1° naše propada-so n HVi| jndustrije, našega pomor-?ty rg°vske vloge našega 5;,rtidi ‘,Zkri,lkali jih moramo j-bke y bfotidemokratične poli-igflek °dnosu do slovenskega 05 &°toVo,( *Valstva. Oni bodo prav moteli ostati nemi in jiiit t^^lasprotnike moramo tolči ^ Nirn ‘ll. m°ramo njihove odgo-OStl id«/!*» -------1 gluhi po vseh teh vprašanjih, ker so krivi, ker ne vedo, kaj odgovorili, ker se ne znajo kako izmazati iz nerodnega položaja, v katerem se nahajajo. Na tej podlagi lahko mobiliziramo ljudstvo v nasprotju s pričakovanji demokristjanov in njihovih satelitov. Ta volilna kampanja mora pomenti korak naprej za napredne sile, mora pomenili korak naprej k odpravi sedanje občinske in pokrajinske večine, ki se h avi samo s svojimi strankarskimi interesi, ne pa z interesi tržaškega ljudstva. Tovariši naj se v tej bitki mobilizirajo, ker je vse odvisno od njihovega delovanja, od njihove po/žrtvovalnostii, od njihovega čuta odgovornosti. Delati moramo za to, da bodo vse podeželske občine v rokah naprednih sil in da se bo*v tržaški občini razbil monopol sedanje uprave. V pokrajinski svet pa naj pride kljub nedemokratičnim spremembam večja skupina zastopnikov naprednih slovenskih in italijanskih sil, ki bodo delale v interesu vsega prebivalstva in bedo onemogočale reakcionarno politiko demokristjanov in njihovih slovenskih in italijanskih satelitov. morju se je začel V. kongres Komunistične partije Tržaškega ozemlja Manifestacija enotnosti, predanosti marksizmu-leninizmu, zaupanja v socialistični tabor Jutri, v nedeljo ob 12 javno zborovanje predstavnika KPI Scoccimarra V Kinu ob morju se je začel V. kongres Komunistične earli e Tržaškega ozemlja. Danes, v soboto ob 17 se kongres sestane na svojem II. zasedanju, na katerem se bo za-ce a diskusija o poročilu Centralnega komiteja. Jutri, v nedeljo ob 9 se bo kongres nadaljeval z diskusijo, popoldne pa bo kongres razpravljal in sklepal o resolucijah, ki jih bodo predložile izvol ene komisije. Na koncu zadnjega zasedanja bodo delegati izvolili nov Centralni komite. JUTRI, V NEDELJO OB 12 BO PRINESEL SVOJ POZDRAV KONGRESU KP TO TOV. MAURO SCOCCIMAR-RO, CLAN TAJNIŠTVA KO- MUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE. OB TEJ PRILIKI BO VSTOP V KINO OB MOR JU PROST. Dnevni red kongresa je naslednji: 1. Izvolitev delovnih komisij. 2. Poročilo Centralnega komiteja «Borba za prenovitev gospodarskega in političnega življenja v Trstni) (referent tov. Vittorio Vidali) in diskusija. 3. Poročilo Centralne kontrolne komisije. 4. Odobritev resolucij. 5. izvolitev Centralnega komiteja. Za ta kongres ni zanimanje veliko samo med komunisti in demokrati. Uradno poročilo vodstva tržaške krščanske demokracije, ki je bilo objavljeno v četrtek, nam potrjuje, da. se za kongres zanimajo vsi tržaški politični krogi. Nasprotniki se predvsem zanimajo, da bi našli proti komunistom nekaj argumentov, ki naj bi jim služili v volilni kampanji. Njihov namen je prozoren: odvrniti skušajo pozornost svojih in tržaških množic na splošno od krize, ki je v zadnjih mesecih zajela vladne stranke, ki niso bile kos svo.im volilnim obljubam in so vodile politiko, nasprotno tržaškim interesom. Komunisti gredo na svoj kongres z namenom, da posta- ne'' DOVOLJ JE PROVOKACIJ PROTI ANTIFAŠISTOM IN SLOVENCEM Fašistični škvadristi so oskrunili spomenik v Bazovici in na Katinari Ogorčenje našega ljudstva zaradi oskrumbe - Naj se krivci poiščejo in strogo kaznujejo - Na pobudo tov. Gombača je proti oskrumbi obč. svet soglasno protestiral-Protesti ANPI,ZDŽ in ZKM Fašisti so že zopet na delu. Podoba je, da hočejo nekateri krogi ustvariti težko volilno ozračje in so zato začeli provokacije proti antifašističnim silam in slovenskemu prebivalstvu. Nekaj neznanih zlikovcev je namreč oskrunilo spomenik štirih bazovskih junakov in skupni grob padlih borcev na pokopališču pri Katinari. Neznano je, kdaj so bila skrunilna dejanja storjena. Po vsej verjetnosti se je to zgodilo od ponedeljka popoldne do torka zjutraj. Oskrumbo na pokopališču pri Katinari so o-pazili v torek zjutraj po nepotrjenih vesteh pa je bila policija o oskrumbi bazovskega spomenika obveščena že v ponedeljek zvečer. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Na katinarskem pokopališču so fašistični zlikovci izruvali kamniti steber na nagrobni plošči in razmetali kamenje ob robu "'skupnega groba. Na bazovski planoti, kuer stoji spomenik štirih antifašističnih in slovenskih junakov, so vdrli vrata ograje okrog spomenika, s kamenjem razbili marmornate plošče s štirimi imeni na stebru spomenika, prav tako tudi plošči na obeh straneh postavka, ki nosita ena napis 193CH945, druga pa «'Smrt fašizmu — svobodo narodu». Policija je uvedla preiskavo m se za to zanima njen politični oddelek. Na kvesturi so izdali ukaz, naj policija začasno zastraži vse partizanske spomenike da se prepreči kakšna druga taka oskrumba. Vest o teh zlikovskih dejanjih, ki jih ne moremo kot pripisati fašističnim prenape-težem, se je kot blisk razširila med našim ljudstvom. V vrstah italijanskih in slovenskih demokratov je povzročila u-pravičeno ogorčenje. Steve Nelsonu razveljavljena odsodba na dvajset let ječe Vrhovno sodišče ZDA je s šestimi glasovi proti trem razveljavilo razsodbo proti znanemu voditelju KP ZDA Steve Nelsonu, ki je bil pred leti obsojen na 20 let ječe zaradi «prevratniškega delovanja» m podlagi dve stoletji starega zakona. Ze pred časom je to razsodbo razveljavilo vrhovno sodišče države Pennsylvania a proti temu je nastopil javni tožilec, ki je vložil priziv na vrhovno sodišče ZDA. Slednje je potrdilo, da je zakon, na podlagi katerega je bil Nelson obsojen, neveljaven, ker obstaja Smithov zakon, ki predvideva 5 let ječe za vsakega privrženca marksizma. Tudi proti obsodbi na 5 let na podlagi Smithovega zakona je Steve Nelson vložil priziv. Steve Nelson je jugoslovanskega porekla. Ze v svoji mladosti se je opredelil za delav-skwo gibanje in kmalu postal eden izdem voditeljev KP ZDA. Zaradi njegovega delovanja so ga ameriške sodne oblasti dale aretirati. V zaporu ga je neki provokator težko ranil, tako da je bil več časa v smrtni nevarnosti. Ob vesti, da je bila razveljavljena ta razsodba, mu je tov. Vidali v imenu tržaških komunistov posta! čestitke in želje po razveljavitvi druge razsodbe, ki je bila izrečena na podlagi zloglasnega Smithovega zakona. Ameriška vlada je razveljavila. ukrepe proti glasilu KP ZDA «Daily Workerju» in sedežem KP v nekaterih državah. Razveljavitev ukrepov je posledica ostrih protestov ameriškega javnega mnenja. Švedsko-sovjetski razgovori v Moskvi V ZSSR se mudi ministrski predsednik Švedske Erla.nder v spremstvu vladne delegacije. Na dosedanjih pogajanjih med švedskimi in sovjetskimi predstavniki; je bila dosežena soglasnost po' vseh vprašanjih, o katerih se je razpravljalo. Švedska delegacija bo obiskala več mest in pokrajin ZSSR. Ministrski predsednik Pakistana Mohamed Ali se bo maja podal na petnajstdnevni o-bisk na Kitajsko, kamor ga je uradno povabila kitajska vlada. Ta dejanja zasledujejo določen cilj. V zadnjem času je že skoraj zgledalo, da so se skrajni nacionalistični krogi in fašisti sprijaznili z mislijo, da je treba odnehati z metodami, ki so bile v praksi pred nedavnim. Toda oskrumbi na Katinari in v Bazovici nam dokazujeta. da je težko izbiti iz glave fašistov sovraštvo in bes proti tistim silam, ki so odločilno prispevale k osvoboditvi teh krajev izpod suženjskega režima. Mi ne verjamemo, da sta ti dve dejanji sad osebne iniciative male skupine ljudi. Obe dejanji sta sad določenega načrta fašističnih krogov, ki hočejo na vsak način skalili odnose med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, predvsem pa napasti antifašizem kot tak. Ni slučajno, da so se najprej lotili prav bazovskega spomenika, ki predstavlja nekaj zelo dragega za slehernega Slovenca in za vse antifašiste. Ni slučajno, da so fašistični zlikovci izvedli svojo «junaško» akcijo prav v popolnoma slovenski vasi in na Katinari, kjer so že v preteklosti dosledno izvajali svoje teroristične akcije. Ustvarili se hoče težko, neznosno volilno ozračje. U-stvarit: se hoče ozračje napadalnosti in sovraštva. Uprizarjati se hočejo provokacije, ki naj bi prispevale k zatemnitvi ozračja ne samo med Slovenci m Italijani, med naprednimi in nacionalističnimi silami na Tržaškem, marveč tudi med Jugoslavijo in Italijo, katerih odnosi so prav v zadnjem času napravili velike korake naprej v smeri sodelovanja in prijateljskega vzdušja. Zaradi tega zahtevamo, da se policija, resno loti svojega dela in da prepreči vsakršno tako zločinsko dejanje, ki ne more kot motiti javni red na našem ozemlju. Nepojmljivo je, da si fašisti danes, 11 let po zaključku vojne in 10 let po proglasitvi demokratične republike še upajo izvajali škvadristične akcije. Antifašistično gibanje in vsi Slovenci zahtevajo zato, naj se javni red ščiti. Sedaj je dokazano, kdo je njegov kalilec. Sedaj je dokazano, da niso demokratične sile, tiste, proti katerim je treba usmeriti policijski a-parat, marveč da ga je treba mobilizirati proti ostankom fašizma, ki še nočejo razumeti, da je za vedno minila doba pustolovščin in zločinskih dejanj. Tržaška pokrajinska sekcija partizanske zveze (ANPI) je izdala naslednji protest: Tržaška pokrajinska sekcija ANPI je z ogorčenjem zvedela,, da so neznanci s tipičnim dejanjem podležev oskrunili spomenika antifašističnih borcev v Bazovici in na Katinari. Podlost dejanja označuje avtorje, ki skušajo ponoviti, fašistična dejanja in obnoviti metode nestrpnosti iz sovraštva do antifašističnega odpora, ki je opral njihove zločine. Zveza razkrinku j e avtorje vandalskega dejanja kot prave sovražnike demokracije in sožitja med Slovenci in Italijani in poziva prebivalstvo, naj odločno obsodi to dejanje. Sličen protest sta izdali tudi Zveza demokratičnih žena in Zveza komunistične mladine. Tudi tržaški občinski svet je v četrtek na pobudo našega svetovalca tov. Franca Gombača, soglasno protestiral m obsodil oskrumbe. vijo in razpravljajo o svojih notranjih vprašanjih, da postavijo in razpravljajo o tržaškem položaju. Zavèdaj-O' se, da se sestajajo v trenutku, ko se je protikomunistična kampanja poostrila in ko so vsi napadi usmerjeni proti njim. Zato je kongres velike Važnosti. Z njega mora iziti Komunistična partija enotna, ker je enotnost partijskih vrst izrednega pomena v tem trenutku, ko se postavljajo pred vsem komunističnim in delavskim gibanjem v svelu nove naloge, v trenutku, ko se začenja volilna bitka, v katero bodo reakcionarne in konservativne sile vložile vsa svoja sredstva. da bi zaustavile proces razkrajanja sedanjega družbenega sistema. Cilj naprednih sil je razbiti monopol' demokristjanov in njihovih satelitov v- javnem živijen u, cilj komunistov je prispevati k prenovitvi javnega živi enja. k napredovanju socialistične midi, k izboljša nju položaja delovnih lui iu k ulrditvi demokracije. V. Kongres KP TO zaseda v č.:su, ko se je mednarodni položaj znatno spremenil, ko sile miru beležijo vidne uspehe; Zaseda v času, ko se v Italiji in Trstu opažajo spremembe z nazadovanjem tistih sil, ki bi rade vrnile italijanski; državni ustroj v čase odkritega reakcionarnega nastopa proti ljudskim množicam. O vsem tem bo moral kongres povedali svojo jasno besedo. Toda kongres ima tudi druge naloge. Ce hočejo komunisti biti kos svoji vlogi v borbi za prenovitev javnega življenja, če hočejo prispevati k ki prerokovali polom komunistov. Večkrat so napovedali nazadovanje komunističnih in naprednih sil. Vsakokrat so dokazali, da ne poznajo ali da nočejo spoznati zakonov zgodovine, ki nujno napovedujejo zlom nazadnjakov in zmago napredne miselnosti. Tudi tokrat napovedujejo katastrofo, češ da je XX. kongres KP SiZ postavil v krizo mednarodno delavsko gibanje. Kako se ti ljudje motijo. Ce se že lahko govori o krizi, je to kriza rasti, ne pa krize upadanja. Danes se ponovno vzpostavljajo ali se prenavljajo na dia!ektičen način nekatere teze in teorije, ki se niso spoštovale ali niso bile v preteklosti še zrele. To. pa pomeni, da smo komunisti sila, ki napreduje, ki se ne boji lajanja pse v, bednih prerokov. Vse te spremembe in tudi pogum v kritiziranju napak tov. Stalina dokazuje, da je komunistično in delavsko gibanje v svetu tako močno in zdravo, da se ne boji odkrivanja svo.ih napak m novih poti za še. večji vzpon. Naj isto napravijo naši nasprotniki, pa bomo videli, kaj bo ostalo od njih. Naš V. kengres bo manifestacija enotnosti, bo manifestacija zaupanja in privrženosti socializmu, predanosti marksizmu - leninizmu, bo manifestacija zaupanja v veliko Sovjetsko zvezo in v tabor socializma. S tega kongresa bo naša partija izšla še močnej- ša, še enotnejša,- da bo lahko spretno, odločno in uspešno kljubovala napadem sovražnikov, da bo lahko učinkovito uresničila naloge, ki si jih je zadala. Naj živi V. kongres KP TO! Naj živi mednarodno delavsko gibanje! Naj živi tabor socializma! Kongres ANPI v Milanu V Milanu se je začel kongres italijanske zveze partizanov. Na kongresu je prisotno veliko število inozemskih predstavnikov. Tudi jugoslovanska Zveza borcev je poslala svojo delegacijo. Za levičarsko-demokratično večino v občinah in pokrajinah Poročilo tov. Togliattija na zasedanju glavnega sveta KPI o nalogah komunistov v sedanji volilni kàmpanji - Bližnje volitve naj bodo še en korak k preusmeritvi na levo V torek popoldne se je v Rimu otvorilo zasedanje glavnega sveta, Komunistične partije, ki so se ga udeležili, kot določa partijski statut, člani Centralnega komiteja (109), člani centralne kontrolne komisije (25) in sekretarji 93 federacij. V svojstvu povabljencev so bili prisotni komunistični poslanci in ■ senatorji, komunisti vodstva CGIL, ko-izboljšanju političnega", gospo- ' munisti vodstev strokovnih or- darskega in socialnega položaja, morajo predvsem diskutirati tudi svoja notranja politična in organizacijska vprašanja. Zato se bo na kongresu nujno moralo razpravljati na- podlagi izkušenj, ki nam prihajajo z XX. kongresa Komunistične partije SZ, o načelu kolektivnega vodstva, o smeli in pogumni krilliki in samokritiki, o notranji demokraciji, o borbi mnenj., o skupni, kolektivni in množični izdelavi politične linije. Večkrat so naši nasprotni- ganizacij, voditelji komunistične mladine, komustke v vod-* ženske zveze, približno 50 komunističnih izobražencev, 50 predsednikov in podpredsednikov pokrajinskih svetov, 90 komunističnih županov glavnih mest in še drugi voditelji množičnih organizacij. Zasedanje glavnega sveta je otvoril član vodstva KPI D’O-nofrio, ki je označil pomen manifestacije, na kateri so komunisti predstavili svoj program za volilno bitko in urad- no začeli svoj-o volilno kampanjo. . Glavno poročilo je imel. sekretar KPI Paimiro Togliatti. V začetku svojega poročila je tov. Togliatti analiziral, pogoje, v katerih bodo upravne molitve, in dejal, da je zasluga komunistov in socialistov, če je bil uveden kolikor toliko demokratičen volilni zakon in če se je v glavnem preprečil poskus brisanja stotisočeV volivcev iz volilnih seznamov. Italijanski položaj je označen od težkega gospodarskega stanja, ki se je. še poslabšal na jugu zaradi hude zime, in od političnega položaja, v katerem ni prišla še do izraza ljudska volja po spremembi vladnih metod. Dokler se bo državni ustroj posluževal svinčenk proti delovnim ljudem, do tedaj je nemogoče reči, da se je nekaj spremenilo. Zato si morajo ljudske sile postaviti cilj, preusmeritve upravne in državne politike. Proti ljud- Z antikomunizmom hočejo prikriti svojo neslovensko politiko a Demokracijo)) je začel krepko posnemati tudi «Katoliški glas». V velikonočni številki je objavil skoraj dve strani izpadov proti komunistom. Prav gotovo, da je to v znaku «krščanskega miru», čeprav je v naspro-tju s papeževim govorom, v katerem je veliko besed, ki bi si jih morali uredniki «Katoliškega glasa» zatakniti za klobuk. Predvsem se «Katoliški glas» huduje proti vsakemu katoliškemu Slovencu, ki bi se ga lotila Predsti niki 55 delavskih in komunističnih partij sredi sov jetskih voditeljev na XX. kongresu KP SZ. Vidni so tovariši Hruščev, Bulganin, Molotov, Mikojan. V sredini tretje vrste je tov. Vidali. hudobna misel o ljudski fronti. Po drugi strani se zelo rad peča z XX. kongresom KP SZ in po svoje tolmači njegove sklepe in kritike, kot je pač v navadi ljubiteljev resnice, ki jim je inkvizicija že nekaj stoletij v krvi. Po tretji strani pa se je lotil nečednega ovaduškega posla in posteča kar dva stolpa svinca nekemu zgoniškemu občanu, prikazujoč ga kot največjega zločinca tega sveta, ki je vreden, morda po mnenju urednikov lista, najmanj dosmrtne robi je. Naš članek- « Inkvizici jski duh » pa je zbodel gospodo okrog tega lista. Ko jim govoriš o inkviziciji postanejo pač Zelo občuti ji-vi in se prav gotovo razhudijo, da postanejo zaripli v obrazu. Kaj reči tem ljudem, ki ne znajo prežvekovati drugega kot gesla iz davnih časov? Za njih so komunisti - satan, za njih ne sme nihče imeti opravka z nami. Zakaj se torej toliko pečajo z nami? Zakaj nam povve-čajo tolik svjega dragocenega prostora? Ali ne bi bilo bolje, da bi pisali po svojem listu, kako je treba učiti ljudi ljubezni do bližnjega? Dejansko so ti ljudje vse prej kot kristjani. Oni hočejo na vsak način vcepiti Slovencem sovraštvo do komunistov, t. j. do velikega dela svojih sorojakov. V tem i-majo že izkušnje izza časa vojne, ko so 90% slovenskega naroda obsojali kot satanskega mi-Ijenca, proti kateremu ni treba imeti nobenega usmiljenja. Pa zakaj toliko besa. toliko sovraštva, toliko strupa proti komunizmu in komunistom? Zato, da bi ljudje pozabili, kaj so oni, kaj delajo oni v sedanjem trenutku, kaj so delali za časa osvobodilne fronte. Želijo si, da bi naši ljudje pozabili, kako jih zaradi njihove politike hvalijo uredniki a Piccola» in a Message-ra Veneta», kako so že začeli pozivati Slovence, naj na bližnjih volitvah glasujejo za italijansko krščansko demokracijo, kako so se v zadnjem času iz- kazali kot ljudje brez narodnega čuta in narodnega ponosa. Morda ne bodo niti protestirali proti dejstvu, da so nekateri zlikovci oskrunili spomenik bazovskih junakov in grob padlih borcev na Katinari. Saj so v svoji zadnji številki celo napisa, li. da bi si morali Slovenci sami vzdrževati otroške vrtce in ne zahtevati od oblasti, da jih vzdržujejo, kot /> to samo ob sebi umevno in kot je dolžnost države, v kateri živimo! skim silam pa so veleindustrije!, veletrgovci in veleposestniki ustanovili «gospodarsko fronto», ki ima namen ovirati napredovanje ljudskih sil in izboljšanje življenjskih pogojev v Italiji. Tristranska zveza si zadaja nalogo, da zada resen ‘udarec demokratičnim silam, da onemogoči izvajanje ustave in vstop delavskih predstavnikov v državno upravo. Ta nevarnost se je pojavila, ker se ni hotela spremeniti politika po 7. juniju, ko je bil zadan težak udarec koaliciji in politiki 18. aprila 1948. Demokristjani ne predstavljajo nobene ovire proti tej zvezi, s svojo politiko ji celo pomagajo. Togliatti je nato dejal, da je borba za vzpostavitev demokratičnih uprav v občinah in pokrajinah istočasno borba za uveljavitev socialističnih sil in za napredovanje socializma v Italiji. Upravna volilna bitka je sredstvo za mobiliziranje novih ljudskih množic okrog socializma. Iz občin in pokrajin je treba napraviti ustanove, ki bodo vsaj delno rešile vprašanja izboljšanja življenjskih razmer in socialnega stanja delovnih ljudi. Zato pa je treba spoštovati avtonomijo krajevnih, ustanov, uresničiti •široko fronto demokratičnih sil in širok program, ki naj se izdela skupno z ljudstvom. Proti koncu svojega govora je tov. Togliatti postavil vprašanje miru, ki je napravil velike korake naprej in označil izredno važnost sklepov XX. kongresa KP SZ. V sredo se je začela diskusija, ki se jeje udeležilo veliko število tovarišev. Glavni svet je zaključil svoje zasedanje v če.rtek zvečer. Z vsega sveta V intervjuvu z dopisnikom i-menš-kega tednika «US News and World Reperì» je francoski ministrski predsednik Molle! izjavil, da morajo ZDA spremeniti svojo politiko, da ni nikoli verjel v nevarnost sovjetskega napada, da so ZDA vedno odklanjale vsakršno sovjetsko pobudo, kar je veliko škodovalo ugledu zahodnih držav v svetu Izjavil je tudi, da je treba prej rešiti vprašanje razorožitve in zatem vprašanje združitve Nemčije. Na Madžarskem je bila objavljena zakonska odredba o amneti.ii za vse tiste državljane, ki so zagrešili kakšen prestopek in se nahajajo v inozemstvu. Amnestija bo veljala za vse, ki se bodo vrnili do 4. aprila 1957. Prav tako je bila podaljšana za eno leto amnestija za državljane, ki so zbežali iz dežele. Odbor Evropskega kulturnega društva, ki je zasedal v Benetkah z udeležbo predstavnikov zahodnih in vzhodnih dežel, je sklenil, da bo prihodnje leto v Benetkah medevrop-Ska kulturna konferenca, ki Se je bodo udeležili predstavniki, vse Evrope. • • - Z daljšega obiska v Jugoslaviji se je vrnil sen. Roveda, predsednik svetovne kovinarske zveze. Ob svojem povratku je sen. Roveda izjavil, da so jugoslovanski sindikati povabili v Jugoslavijo delegacijo. CGIL. V svoji velikonočni poslanici je papež Pij XII. med drugim obsodil orožje za množično uničevanje ljudi in p svaril človeštvo pred novim po-subonosnim odkritjem. Pez val je, naj se države bavijo z r; z-vojem znanstvenih raziskovanj v miroljubne namene. Za časa svojega bivanja v Veliki Britaniji je bil sovjetski ministrski podpredsednik in minister za e’ektriène centrale Malenkov gost canterbu-ryjskega dekana dr. Hewletta Johnsona. Na 2. strani objavljamo članek “Pravde" o čaščenju osebnosti. ČLANEK " PRAVDE", GLASILA CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE SOVJETSKE ZVEZE osebnosti Zakaj ■ • h« tlljk, je čaščenje marksistično - leninističnemu duhi ne< am ot jalo no’ omis a iz si in Zaradi njegove važnosti in zanimivosti objavljamo v celoti članek, /a /e iz-še/ t; «Pravdi» po s to pa moramo v tednih, \ n ločijo od občnih zborov1** knaditi kar smo do sed' nemarili ali prezrli. V ? \ vah na kongres parti)12 občne zbore prosvetni)* ' štev m ,SHL'P morali r previjati tudi o prosve11’ ’ litiki — in ne le razpr, temveč pristopiti k na' , mu delu za poživitev P\ nega delovanja, za PoSt korakov, na poti k s o'*, nju in enotnosti naše n&f ( ljudske prosvete, k vseh Slovencev. «• M. DOl-A O PREDLAGANEM PREIMENOVANJU ULIC r i bčinska večina tana antifašistov in prezira Slovencev ed nedavnim se je na tr-pfe rfm občinskem svetu razzialo o imenih, ki jih je |ti novim ulicam. Občin-I™ 'komisija je predložila seji iz stare rimljanske žgo-e in iz botaniških knjig. 1 sedanja in polpretekla . ovina je ostala neznana V -V* pspode, ki imajo v rokah L iko občino. Imena novih 'zameri ; ...... . , Je kritiziralo precejšnje em el[j0 svetovajcev_ y imenu ru"‘ Onistične skupine je o tem P01 'sanju govorila dr. Laura ’.. 'omk ki je v uvòdu svojega p 1 dejala, da je javno lz 1 enje s presenečenjem in o- asidh' sprejelo predloge , znamenite komisije o ale» JomLh *0pOMmaSt^1- kl se oko mesecev bavila s tem • . banjem. Predvsem je ja-mjein. , iene Qa ta komisija ni vzela ietske najmanj v poštev vrsto J. 'logov, ki so jih nekateri u J .Hvalci in nekateri tržaški a s car stavili. Predvsem je kola dokazala, da se ni zme-É6HI Za zahtevo, naj se dostoj-Počaistijo tržaški padli an-talmHstični borci in naj se u-iltat reva, da tu živi znatna slona ska manjšina, katere slav-itralo.fiiože treba počastiti z ìme-Staanjem določenih ulic t^^jatnisija in občinski odbor a samo prezrla padle anti-a’ ^tJčne borce in slovenske opu kuiosti, marveč tudi nekate-azlag%laVne tržaške kulturne o-se !!n°sti. Zakaj so n. pr. v Mi-.sisticu imenovali ulico po zna-n arhitektu Po-gačniku-Pa-i je tr°> ki je padel kot antifa-raznil, v boju proti naeifašizmu, . Mnirstu pa se za njegovo ime mov.1 ne zmenijo, čeprav je palerai! 8ni;ifaši'St iz Istre? Zakaj je i pos'^Vetu znan in čaščen iznaj-irosU vijaka Reselj, medtem iterai Se v Trstu ne imenuje po čašo';111 niti ena ulica? Zakaj ni ijejo >62tlamu novih ulic imen iène gyia in Emilija Comici? laše *v tako sta že zapisana v r vclld°vini imena Carla Učeka-so in, 'n Valentina Pittonija. v o , ’ se noče torej imenovati pri sna tržaška udca po ime-groz'1 *-.eh dveh začetnikov in vo-sužodev tržaškega delavskega osta-^^^ističnega gibanja? Tu-a ofjU2 aaki pisatelj Angelo Vi-e trf te zasluži, da se po njem 5njeVtlU''e ulica, ker je veliko :ija t' . Val k slavi našega me-težkih 4eprav njegova dela niso enoslC Marsikateremu nadalje-!o pi'CU tedanjih nacionalnistič-ilj L VeJjakov. repe- °leg tega je dr. Weiss pou-iščeflUla, da so predlagatelji i-i ni m za nove ulice popolnoma ikih šno prai dljij nja< in . a? riške prezrli dejstvo, da tu obstajajo Slovenci, ki živijo stoletja skupno z italijanskim življem. Prav posebno v obrobnih mestnih okrajih, ki so skoraj kompaktno slovenski, se ni zdelo občinskemu odboru potrebno imenovati in preimenovati u-lice po slovenskih padlih borcih in po slovenskih zaslužnih možeh. Med slovenskimi pisatelji, pesniki, znanstveniki, ki so dragi slovenskemu narodu, je veliko ljudi, ki so znani tudi Italijanom. Med temi so pesnik-duhovnik Simon Gregorčič, veliki pesnik France Prešeren, pesnik Srečko Kosovel, pisatelj Ivan Cankar, pesnik Oton Zupančič, zgodovinar Josip Sila, ki je bil župnik pri Sv. Jakobu, znameniti matematik Jurij Vega. V Skednju, ki je izrazito slovenski predel mesta, pa je občinski odbor izdelal smešne predloge. Iz rimljanske preteklosti Trsta so se povlekla i-mena neznancev, ki za Skedenj ne pomenijo popolnoma nič. V nekaterih slovenskih vaseh tržaške občine pa so se popolnoma prezrla nekatera antifašistična junaštva. Na Opčinah se je pozabilo na 71 talcev, na Proseku na 10 talcev, ki so bili obešeni, v Bazovici na 4 bazovske junake. Zakaj se je zgodilo to? Ali morda zaradi tega, ker so nekateri demokristjanski prvaki v občinskem svetu izjavili, da je treba še počakati na sodbo zgodovine glede polpreteklih dogodkov? Tudi nekaj drugega so rekli nekateri večinski prvaki. Trdi se pač, da je treba razlikovati med padlimi antifašističnimi -borci. Deliti jih je, po mnenju nekaterih ljudi, na Slovence in Italijane. Slovence pa da je treba izključiti s -seznama tistih, ki bi prišli v poštev, da bi se počastili. Proti temu stališču odločno- protestiramo, je poudarila dr. Weiss. Treba biti prav v tržaškem občinskem svetu zato, da Se sliši, da morajo Matteotti, Gramsci, don Minzoni ali Piero Gobetti počakati na sodbo zgodovine. Treba biti prav v tem mestu zato, da se slišijo pomisleki proti nekaterim ljudem, ki nosijo zlato kolajno kot Eugenio -Curiel, Rita Rosani, Sergio Forti. In isto se lahko reče o prekrasnih likih nekaterih antifašističnih borcev iz teh krajev, kot so Frau-sin, Kolarič, Felluga, Gigante, Pisuni, Srebrnič, Tomažič, ki bi jih bilo treba počastiti in ne prezreti. Naše mesto ne sme preko teh imen, zato je zadržanje sedanje občinske večine zelo neumestno. Na koncu svojega govora je dr. Weiss izjavila, da se bo komunistična skupina še nadalje borila za do-stojno počastitev zaslužnih mož obeh narodnosti. Gostovanja zagrebške opere Zagrebška opera bo letos sodelovala na svečanem glasbenem tednu na Dunaju, kjer bo izvajala Gotovčev Ero z onega sveta in Lholkin balet Vrag na vasi. Zagrebška opera bo tudi sodelovala na Dubrovniških poletnih igrali. Jeseni pa bo balet zagrebške opere gostoval v Češkoslovaški. V maju bodo v Zagrebu gostovali praški filharmoniki. KAREL DESTOVNIK-KAJUH -k /ha talcev* Kajuhovo pesem objavljamo ob 12. obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah. Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče, sredi razsanjanih češnjevih vej sežem ti nežno v dlani koprneče. Beli so, beli so češnje cvetovi, temni, pretemni so talcev grobovi. Kakor ponosni galebi nad vodo, taki so pali za našo svobodo. Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva med bele cvetove, v krilo nalomiva češnjevih vej, da jih poneseš na talcev grobove. v Balonska akcija nasprotuje načelom mednarodnega prava in neodvisnosti dežel Ameriški balon povzročil januarja smrt 22 potnikov češkoslovaškega letala - Smešni izgovori ZDA - Celo ameriški tisk priznava, da balonska akcija ni stvar privatnikov Iz -L-.R. Češkoslovaške smo prejeli naslednji članek: Pred več kot šestimi meseci so- ameriški vojaški organi začeli provokatorsko akcijo spuščanja vohunskih balonov nad ozemlji dežel socialističnega tabora. V teku zadnjih tednov je bilo neštetokrat dokazano, da vršijo ameriški baloni izključno vohun-sko-izvidniške naloge. Na razstavah ameriških balonov, tako na Češkoslovaškem kot v Sovjetski zvezi, so se mogli tudi zahodni novinarji prepričati, kako smešna je zahodna propaganda, ki se trudi dokazati, da imajo ti vohunski baloni baje meteorološke naloge. Danes se že začenjajo pojavljati nekoliko treznejši glaso-vi celo INTERVJU S TOV. V. GUŠTINOM, SVETOVALCEM REPENTABRSKE OBČINE Za boljše poslovanje uprave - Znižanje družinskega davka - Zmanjšati je treba občinske stroške in z raznimi pobudami povečati dohodke - Za občinsko prosvetne politiko CA NASE KMETE Koledar za april Na polju mesecu lahko izro- : ir Ko» '■ sl'^ tem ^ 0 2e*hlji raznovrstna se-0as je, da sejemo k0, K° Peso, truščico, fižol, buče, deteljo. Se lahko —'leu-,11110 krompir. Vse sejemo 3tic(W° V Vrste- Sajenje in se-iva|£E-se navecienih semen vsako «■tu d V vrste ima veliko ,dk-ba pàtf’ da nam ÌÌh ni tre" .brin .osi ena. P°vsod okopavati i , Pdti na roko, temveč všia opalUkom in s pomo-jjlrig vprežne živine. Nikdar , v Srnerno spraviti semena m l4cbimo0kro Zemlj°' Več pri" počakam m Prehitimo, ak-o fidili, dam° 2'3 ali tudi več b(I)0suši. omeri snovi v zado-stni ultiia u,V Primei'u pomanjka- kuinja •Ìa?oe i™*"10 Popiti, da mori :vse mel1 rastline v zemlji . fhranii'aStdnske redilne ah ■ V hlevskega gnoja gn-oji-2 umetnimi gnojili. Di' l/ hlevu a 1 hliža se zopet vroči pole-d» M čas in z njim tudi vedno irtiPečja nevarno-st za izbruh užnih bolezni, ki povzročajo °_ vsako leto obilo škoda V,asi živinoreji. Zaradi tega cilj,.® Sedaj moramo temeljito v£pgZku2h* hlev in svinjak. S|j2lti moramo na snago ja-pi raf. k°rit in posode, ki jo ;bčipra m° za krmljenje živine. oS(iča«lln° je’ da damo Pravo-e n pre^ v8 ur po izvalitvi- po - pre-eku tega časa, damo najti* ali 3 drobni, potočni vi ne0htcni Pesek (svišč), ki je st spečo, no Potreben za po-f Preu--eV Prebave. Ko pišče p» ga ,Z1.je nekai zrn peska, j : kj.u- euemo krmiti s suhimi \Jt Sq drobtinicami, pro- , 1 menc 1 drugim drobnim se-V ' doviJ'1’ ječmenovim ali ajdi- £ zdrobom ali grižem. V' hripornh'mIjenje . piščet je ìt že eijiva tudi uporaba }) VsebuUpravliene krme, ki io Pe vse potrebne hran.il- t» Pairf^U’ Takšne krme pod 4 haidt2 lcne-šimi a* »roda”!0 v trgovinah / kmnpotrebščine znamkami kjer za etijstvo. v ^ sadovnjaku !Wje^°vnjaku je razer ]e“Ja, le malo dela. Se- daj se pojavi škodljivi cve-toder in pa majski hrošč. Ta dva škodljivca zatiramo s pobiranjem v plahto otresenih hroščev ali pa s škropljenjem z raznimi preparati. Uporaba teh preparatov nam lahko daje zaželene u-spehe, le če jih dobro poznamo- in če poznamo dobo škropljenja. O' tem bomo pisali v eni izmed prihodnjih številk. S celjenjem in pre-cep-ljenjem končajmo čim-prej. Preostale cepiče zakopljemo v senčen kraj, da bomo z njimi cepili zalu-b. Tudi v primeru da se pojavijo listne uši, moramo takoj nastopiti proti njim. V vinogradu Cepi-mo trte v glavo, okopavamo in vežemo. Ce bo vreme lepo, bodo trte proti koncu meseca že ozelenele. Tedaj se pojavi tudi trtjon in majskj hrošč, proti katerim moramo odločno nastopiti. V kleti V aprilu je skrajni ča-s za drugo pretakanje vina. To pretakanje moramo vsekakor izvršiti pred ozelenitvijo trte. Znano je, da se takrat začnejo tudi gibati vina. Ce stoje še na drožju, se lahko, drožje dvi-gne in se vino zmoti. Pri pretakanju ne -smerno pozabit; na žvep-lanje sodov. Nadalje moramo skrbeti za snago kleti in sodov. Tla pometemo, stene pobelimo, karitirje in sode obrišemo s suho cunjo. Na vrtu V zimskih gredicah zredčimo rastline in jih presadimo na prosto. Priporoča se prepikiranje -sadik paradižnika, zelene, paprike, mal a fica n itd., katerih še ni mogoče zasejati na stalno mesto. Od začetka do srede a-prila se sejejo prosto: čebula, poletna redkev, jedilna pesa, kumare, kar di, buče> meloni, majeron, fižol in vsa že v prejšnjih -mesecih našteta zelenjava ki je namenjena za uporabo v poznih poletnih mesecih. V a-prilu je najbolj primeren čas za saditev mladih špar-gljev na stalno mesto. Zgodni grah je treba okopati in cbtakniti. Tov. Veljko Guštin je svetovalec v repentabrski občini. Sli mo k njemu da n-am po. ve svoje mnenje o občinski problematiki in o nalogah, ki čakajo občino v prihodnosti-. V začetku razgovora je tov. V. Guštin poudaril, da se ne sme gledati na repentabrsko občino z istimi očmi, s katerimi smo vajeni gledati na ostale, večje občine. Predvsem se ne sme pozabiti — nam je dejal sobesednik — da je naša občina majhna. Morda tega dejstva se celo -mi, ki tam . živimo, ne zavedamo v polni meri. Zaradi tega Se marsikdaj naši proračuni, zdijo o-gromnj in občinski- stroški velikanski. Po mojem mnenju, in to sem že poudaril na zadnjih sejah občinskega sveta, je treba voditi takšno politiko, ki bo -omogočila zmanjšanje občinskih stroškov in povečanje o-bčins-kih dohodkov. Politika v-sake -o-bčine bi morala zasledovati cilj vsaj delne finančne osamosvojitve, čeprav mora država vedno skrbeti, da krije tisti del primanjkljaja, ki ga občina že zaradi svoje m-aàe površi-ne in naseljenosti ne more kriti. Toda tu se postavlja vprašanje, kako zmanjšati stroške in povečati dohodke, ne da bi se prebivalstvo prizadelo. Menim, da ima naša občina vse pogoje za povečanje dohodkov. Predvsem je treba omeniti, da -se do sedaj ni vodila primerna politika za vrednotenje kamnarske industrije, ki bi imela vse pogoje za uspešen razvoj. Sedanje pogodbe ne predvidevajo racionalnega izkoriščanja kamnolomov, občina pa dobiva od svojih ka.-mnolomov le malo najemnine. Zato se po-stavlja vprašanje ne samo ureditve pogodb in povečanja občinskih dohodkov, marveč tudi pravega razvoja te industrije, ker ni pravilno, da gre ves kamen izven o-bčine ne da bi se mislilo na njegovo predelavo v občini. Kamnarska predelovalna industrija bi prav gotovo povečala dohodke, revizija pogodb bi prav tako dala občini nekaj več finančnih sredstev. Po mojem mnenju —. je nadaljeval tov. -Guštin — je naš občinski svet do sedaj pomanjkljivo deloval, v kolikor se ni pogosteje sestajal. Občinski odbor bi moral skrbeti, da to zadevo uredi, ker ni pravilno, da se v -občinskem odboru sprejemajo sklepi, ki so v kompetenci občinskega sveta. Prav tako je treba paziti, da se -sklepi občinskega sveta uresničijo čim prej, ker se bo samo tako nudil občini tisti ugled, ki ga mora nujno uživati med prebivalstvom. N. pr. je občinski svet sklenil že pred- časom, naj se postavijo vaški napisi, do sedaj pa se ta sklep ni uresničil.» Kaj pa nam imaš povedati o davčni politiki občine? («Pravzaprav -o tem ne nameravam govoriti, je dejal tov. Guštin, rajši govorim o družinskem davku. Mnenje občanov je,, da je družinski davek previsok in da bi se moralo to vprašanje zopet pregledati. Skoraj vsi pravijo, da bi bilo treba zmanjšati davek revnejšim in zvišati davek tistim, ki lahko plačujejo, ker imajo večje dohodke in finančne možnosti. Višje oblasti bi morale upoštevati, da v naši občini ni velikih bogatašev in Ja kmetje in delavci tvorijo veliko- večino obča^ nov. Iz te ugotovitve bi morala slediti- pravična davčna politika, ki pa je prav gotovo odvisna od višjih oblasti in od- energije, ki jo morajo do teh višjih oblasti pokazati občinski možje»-. Kaj pa je s turizmom? «Naša občina je znana dar leč naokoli kot lepo in privlačno področje. Res je. da je naša -občina priznana kot turistično področje, toda to ne zadostuje ne samo zaradi tega, ker je uvrščena v nižjo kategorijo, temveč tudi zato, ker ni dovolj turističnih pobud, ki -bi privlekle še večje množice izletnikov in letoviščarjev. Po mojem bi občina z razvojem turizma, z raznimi pobudami lahko dobivala znatne dohodke, ki bi ji pripomogli h kritju primanjkljaja. Turizem se ne razvija v zadostni meri, če se vse prepušča privatni iniciativi, prav posebno pa iniciativi naših prebivalcev, ki nimajo dovolj denarnih sredstev za prevelike pobude. Zato bi morala občina — in to bo naloga novih občinskih mož — izdelati podroben pro-gram, bi morala vzpodbujati vsakega, ki bi hotel kaj napraviti, bi morala tudi najti sredstva za -svoje lastne pobude, ki bi ji nudile neposredne vire dohodkov.» V glavnem kakšne naj bi bile po tvojem naloge občinskega sveta, ki bo izšel iz -bližnjih volitev? «Predvsem bo morala občina paziti, d-a- zmanjša sv-oje stroške in to ne na škodo potreb prebivalstva, revidirati se bo moralo- vprašanje občinskega davka na podlagi načela, da naj več plača, kdor več ima. Občinska uprava bo morala delovati kot enota, t. j. brez nevarnega razlikovanja med občinskim odborom in občinskim svetom, preučiti bo- morala stanovanjsko vprašanje, ki se da rešiti v kratkem času z -gradnjo ene ali dveh ljudskih hiš. Postaviti -si bo morala tudi vprašanje popravil n-a sedanjih cestah in olepšave zunanjega lica občine. Toda dve sta najvažnejši vprašanji, ki se ju bo morala nova uprava resno lotiti, t. j. vprašanje kamnarske industrije in turizma. V. zvezi s ka-mnarsko industrijo -bo morala občina rešiti tudi vprašanje strokovne usposobitve kam-narskih vajencev. Občina se bo prav tako morala zanimati za razvoj osrednjih kulturnih pobud, ker ima izvoljena u-prava nalogo, da nudi kulturno hrano našim ljudem. Vaj žno je le to, da pridejo v novo občinsko upravo ljudje, ki se bodo za občinske probleme zanimali in jih bodo skušali s pomočjo vsega prebivalstva ugodno rešiti.» v ameriškem tisku, ki je prisiljen priznati polom propagande, pripravljene od ameri-riške vohunske službe. Tako je, na primer, ameriški list «Christian Science Monitor» napisal, da «ameriški baloni, ki fotografirajo iz zraka, vrše funkcijo vojne spijo,naže». V zvezi s tem je treba dodati, da je razkrinkanje provokacije s spuščanjem balonov izzvalo preplah med vladajočimi krogi ZDA. Državni sekretar John Foster Dulles in drugi uradni predstavniki ZDA so v začetku skušali tajiti, da sploh kaj vedo o tej akciji. Pozneje pa, ko je bilo vsako zanikanje odveč, so se začeli začeli izgovarjati, da je to baje delo privatnih organizacij. Toda za razkrinkanje njihovih laži bi lahko navedli številna dejstva; naj zadostujeta dve: Ameriška agencija «Associated Press» je odkrito izjavila, da je bil načrt za spuščanje balonov v tuje zračne prostore izdelan — pad tajnim imenom 'Mo-bedik — še leta 1952. Po mnenju omenjene agencije so pri tem računali, da bodo podatki, ki jih bodo na ta način dobili, koristili pri grad-‘nji bodočih letal in od daleč vodenih izstrelkov, ki morajo leteti v velikih višinah. Se bolj jasno m točno se je izrazil list «New York Journal American», ki je napisal, da so ZDA, sklenile na podlagi reakcionarne diplomatske igre spustiti balone -skoraj do sovjetskih meja v upanju, da se jim bo s tem posrečilo ustvariti prvo možnost za načrt «odprtega neba»-. K tej ugotovitvi dodaja: «Kot je znano, -sla bila o tej zadevi vprašana za mnenje John Foster Dulles in njegov brat Allan, ki vodi centralno obveščevalno službo ZDA. Oba sta dovolila to igro. ki je sedaj izzvala proteste Rusije in drugih dežel». Drugi ameriški list, «Post Dispatch» pa je posvetil svoj članek drugi vrsti ameriških balonov, ki se običajno povezujejo z imenom «Svobodna Evropa». Ta tako imenovana križarska organizacija izjavlja od časa do časa, da predstavlja izključno privatno ustanovo. Toda že večkrat je bilo rečeno da gre tu za popolnoma prozorno prikrivanje in to nismo rekli mi, marveč a-meriški in drugi zahodni listi, Zadnjikrat se je z vprašanjem takoimenovanih privatnih organizacij in njihovih balonskih akcij bavil prav list «Post Dispatch», ki je napisal: «Priznati moramo iskreno, da se običajno privatne organizacije ne morejo ukvarjati z mednarodnim delovanjem, kot je bombardiranje dežel s propagandnimi letaki proti vladam dotičnih dežel, če nimajo za to pristanka neke druge vlade. Cisto utemeljeno lahko trdimo — dodaja ameriški list — da se spuščanje balonov ne bi vršilo, če bi državni departman -odločno protestiral proti temu». Češkoslovaška vlada je že večkrat odločno protestirala proti spuščanju obeh vrst a-meriških balonov. Gre namreč ne samo za gro-bo kršitev zračnega prostora, marveč tudi za resno nevarnost, ki jo a r meriški baloni predstavljajo za zračni promet. Nikakor ni mogoče opravičiti krivde odgovornih ameriških predstavnikov za smrt 22 potnikov in posadke češkoslovaškega civilnega letala, ki se je v januarju zrušilo pri Levočah zaradi trčenja z ameriškim balonom. Krivda in odgovornost ameriških predstavnikov je tem večja, ker so naše oblasti po raznih nesrečah, ki so jih na Češkem in Slovaškem povzročili ameriški baloni, odločno opozorile ameriško vlado na nevarnost, ki jo predstavlja spuščanje balonov. Pri tem so naše oblasti poudarjale in še vedno poudarjajo, da te samovoljne akcije ameriških organizacij predstavljajo grobo kršitev splošno priznanih načel -mednarodnega prava, po katerih i-m-a vsaka država nedotakljivo in izključno suverenost v zračnem prostoru nad svojim ozemljem. Ta zračni prostor je smatran kot nedeljivi sestavni del državnega ozemlja in v njem veljajo vsi zakoni 6. aprila 1941 so divizije Hitlerjeve Nemči:e in Mussolinijeve Italije napadle Jugoslavijo in jo v 18 dneh zaradi nepripravljenosti in izdajstva zasedle. Toda po njeni zasedbi se je začela po vsej Jugoslaviji junaška osvobodilna borba, ki je veliko prispevala k oslabitvi in porazu nacilašizma. 3. aprila 1945 je stopila na slovenska tla Rdeča armada, ki se je že nekaj mesecev prej sreca'a z jugoslovanskimi osvobodilnimi edinicami in prispevala k porazom nacistične vojske v Jugoslaviji. Ti dve obletnici nas spominjata na partizanska junaštva, na velikanske žrtve za osvoboditev, na v vojni sklenjeno krvno in nerazrušljivo prijateljstvo med sovjetskimi in jugoslovanskimi narodi Že dokaj let sta Herluf Petersen in Sandy Mac s svojo veliko diro skoraj nekakšno podjetje v Kopenhagenu. Gospod Petersen je miren možak z naočniki in že štiri desetletja razvaža izdelke spoštovane tvrdke «V. Christian-sen, vino in špirit». Sandy Mac, imenovan po škotskem wbiskyju, pa je velik črn olden-burški skopljenec, prav tako miren in častitljiv kakor njegov gospodar. Ko vozita po ulicah stare danske prestolnice, gospod Petersen v svojem usnjatem vozniškem predpasniku in Sandy Mac v svoji lesketajoči se opravi, pomenita znancem, trgovcem, krčmarjem in stražnikom toliko, da bi jim bil dan brez njiju pust in prazen. Vranec očitno ne mara avtomobilov in če mu kateri pride pred oči, ga v zaničevanju samo srepo pogleda in zdolgočaseno zaprha. Prav tako jih ne mara njegov gospodar. Kopenhagen je samo enkrat videl, kako je Sandyja M.aca minilo potrpljenje. Bilo je med pouličnim bojem danske policije z nemškimi okupatorji leta 1944. Med žvižganjem krogel je veliki konj nekaj minut mirno stal pred vinsko trgovino, kamor je njegov prav tako ravnodušni gospodar odnesel nekaj blaga. Iznenada pa je Sandy Mac odločil, da je te komedije dovolj. Z mogočnim sunkom je potegnil težko naloženi voz tja, kjer so najhuje streljali. Napel je vse moči, planil v galop in s povešeno glavo naskočil nemško vojačino, Wehrmacht se je razpršila in v strahu pobegnila, ko je nad njo prihrumel konjski tank. Sandy Mac se je nato pomiril, niti ozrl se ni in je veličastno odkorakal proti svojemu hlevu. Zgodbo o napadu Sandyja Maca na nemško vojsko v Kopenhagenu radi pripovedujejo. Toda čakala ga je še večja slava. Pred dvema letoma se je gospod Petersen pojavil v tihi Christiansenovi pisarni z nenavadno prošnjo. Namenil se je na dopust in bi s seboj na morje rad vzel ludi Sandyja Maca. «Stara se, gospod,» je razlagal Petersen, «nedavno jih je imel štirinajst. Utrujen je in nervozen. Trdo delo ima, ki ga rad opravlja in počitnice zasluži kakor vsak nameščenec. In iz mesto še ni bil, odkar FREDERIC SONDERN; 0 vrancu, ki je šel na dopust je na svetu. Užival bo ob morju, mislim». Takega še ni bilo slišali. A dokazi gospoda Petersena so bili neovrgljivi. «Sandy Mac je v resnici član Christiansenovega osebja,» so odločili družabniki, «zato ima pravico do dopusta.» Lepega poletnega dne sta se gospod Petersen in Sandy Mac odpravila na pot. Kakor vedno je tudi tokrat velika žival pričela s poskakujočim korakom in z visoko dvignjeno glavo. Vendar to ni bila navadna pot. Bila je neznana, prazna cesta in ob njej drevesa. Gospod Petersen je nalahko držal vajeti in pel. Cez čas je konj obstal in se ozrl. «Na dopust greva,» mu je pojasnil gospod Petersen. «V Koege, kjer boš lahko po polju tekal in v morju plaval». Sandy Mac je zastrigel z ušesi, vrgel glavo kvišku in spet potegnil. Gospod Petersen je izpregel na .travniku poleg gostilne, kjer se je kanil nastaniti. Brez komata, s celim travnikom pred seboj, se je Sandy Mae ogledoval naokoli, ogleMoval gospodarja in samo stal. «Naprej,» je .rekel gospod Petersen, «teci, uživaj.» Konj je za po-skušnju napravil nekaj korakov po mehki trati. Saj je poznal samo mestni tlak. Mialo je zadirjal in se nato ustavil, da bi zadevo premislil. Zdajci pa je z divjim rezgetom vrgel zadnje noge v zrak in odgalopiral. Dirkal je okoli v velikih krogih, brcal in poskakovat. K° je gospod Petersen odhajal s travnika, je Sandy Mac jrrevidno mulil sočno travo. Drugo jutro je Sandy Mac navsezgodaj stal ob ograji pašnika in obupano gledal po cesti. Navajen udobnega hleva v roestiu, se ponoči na prostem očitno ni počutil predobro. Ravno- dušno je sprejel jutranji oves, in ko je gospodar odhajal z njim, je bil še vedno čemeren. Kmalu pa ga je začela okolica mikati in je postal neznansko radoveden. Ko je hodil za gospodom Petersenom, si je vsako stvar premišljeno ogledoval. Ovohaval in okušal je divje rože. Krave, ovce in prašiči so bili predmet pazljivega raziskavi-nja. «Stal je tam in strmel,» je pripovedoval gospod Petersen, «nato pogledal mene, stresal z glavo in prhal. Prha na razne načine in vedno vam lahko povem, kaj pri tem misli.» Piščeta so se mu zdela očarljiva in enemu je sledil po vsem dvorišču, da hi videl, kaj bo napravilo. Gosi pa se, je bal. Ko se je sklonil da bi si eno ogledal, mu je za prijaznost ostro puhnila v nos. Nato se je vsa jata frfotaje zapodila proti njemu. Sandy Mac se je v strahu umaknil in odpeketal. Gospod Petersen ga je našel še vedno trepetajočega daleč doli ob cesti. S konji na kmetiji je bil Sandy Mac kar vljuden, vendar jih je štel čisto v drug razred kakor sebe. «Mislim, da so se mu zdeli nekoliko sforasti,» je pripomnil gospod Petersen. «Močno pazi na to, kako mu strežemo, in mislim, da je skoraj gizdalin.» Sandy Macova naj večja izkušnja pa je bilo morje. Suhi pesek je bil mehak in nezanesljiv, mokri pa mrzel. Naj je gospod Petersen poskušal kar koli, nič ga ni moglo pripraviti, da bi vsaj nogo omočil v vodi. Ko se je gospod Petersen pomikal dalje od brega, je bil konj ves nesrečen, nemirno je tekal sem in tja in pazil na gospodarja. Ko se je gospod Petersen obrnil, da bi zaplaval na hrbtu, je konj prestrašeno zahrzal in planil za gospodarjem, o katerem je menil, da se potaplja. Ko pa je gospod Petersen v plitvi vodi vstal, se je konj sunkoma ustavil, se užaljen obrnil in oddirjal proti varnemu bregu. Spotoma pa je odkril, kako prijetno je škropiti z vodo in kmalu je tekal gor in dol po plitvini, dvigal cele curke vode in rezgetal od razkošja. Po tem dogodku je imel gospod Petersen vedno težave, kadar ga je hotel spraviti domov. Štirinajst dni počitnic je minilo. Na poti domov je gospod Petersen opazil, da vleče konj z mnogo večjo silo. Ko se je pojavila znana pokrajina pred Kopenhagenom in se je gramozna cesta spremenila v asfaltno, je bilo videti, da je konj postal nemiren. Gospod Petersen je pritegnil vajeti in ustavil. «Počitnice so pri kraju,» je rekel ostro, «dostojno moraš hoditi. Takoj bova v mestu. Kaj si bodo mislili ljudje?» Sandy Mae se je ozrl, nič več ni bil živčen, zbral se je. Usločil je hrbet ter s pogledom, uprtim naravnost predse, odkorakal po ulici s svojim visokim, elegantnim korakom. «Je pač mestni konj,» je rekel gospod Petersen. «Užival je na dopustu, vendar ljubi tudi svoje delo». Vest o Sandy Macovih počitnicah se je brž razširila po mestu. Ena izmed velikih restavracij je slovesno počastila njegovo vrnitev. Tisk je svečano in do potankosti opisal vso njegovo zgodbo. «KONJ UŽIVA NA DOPUSTU,» je bil eden izmed naslovov. Danci so bili očarani. Neko društvo je kupilo na deželi pašnik in ga namenilo za letovišče mestnim konjem ter imenovalo gospoda Petersena za častnega člana te ustanove. Tvrdke vsega mesta so začele društvu pošiljati prijave za letovanje svojih konj. Tvrdka Chri-stiansen je objavila, da bo šel Sandy Mac poslej vsako poletje za štirinajst dni na morje. Gospod Petersen je moral v gostilnah in kavarnah znova in znova pripovedovati o Sandy Macovih doživljal jih ob morju. «V svem tem ne vidim nič posebnega,» je ugovarjal. «Ko-j nji so po svoje podobni ljudem. In Sandy Mac je pač zelo inteligenten konj.» in pravila odgovarjajoče države, ki ima pravico prepovedati, da katera koli tuja letala. baloni ali aeromotorni aparati letijo- nad njenim o-zemljem. To se lahko vrši samo z dovoljenjem odgovarjajoče pristojne države. Sodobno mednarodno pravo popolnoma priznava načelo suverenosti držav v njihovem zračnem prostoru. Končno je eden od predstavnikov ameriških pravnikov Charles Hyde sam poudaril, da se «država ne omejuje z nobenimi umetnimi višinskimi mejami in da ima pravico izdajati prepovedi, omejitve in pravila za letenje nad svojim ozemljem, kjer koli se ji zdi potrebno». Toda poglejmo na to vprašanje tudi z druge strani: obstaja namreč cela vrsta mednarodnih dogovorov — katerih podpisnik so tudi ZDA ki jasno potrjujejo ta nače-. la. Pariška konvencija o urejevanju letalskega prometa iz leta 1919 na primer, proglaša popolno in izkl.učno suverenost držav v zračnem prostoru nad -svoji-m ozemljem. Po 15. členu te konvencije se lahko kakršno koli aer-omotorno sredstvo spusti nad tuje ozemlje samo z izrecnim dovoljenjem pristojne države. Toda ZDA, s spuščanjem svojih balonov, kršijo tudi drugi dogovor, ki so ga podpisale. To je holandska konvencija o trgovskem letalstvu iz leta 1929. V njej se kot v Cik-aški konvenciji o civilnem letalstvu iz leta 1944, izrecno govori o nedotakljivi suverenosti države v -svojem zračnem prostoru. S tem v zvezi bo zelo poučno pogledati nekoliko v ameriško zakonodajo. Tam se namreč najdejo popolnoma nasprotna gledanja na suverenost zračnega prostora, kot je današnja praksa ameriških u-radnih krogov. Tako je na primer ameriški kongres z zakonom o letalski trgovini od leta 1926 in nadaljnjim zakonom o civilnem letalstvu od leta 1938 proglasil, da imajo ZDA popolno in nedotakljivo suverenost v zračnem prostoru nad svojim ozemljem: vključno z zračnim prostorom nad notranjimi vodami in nad deli obalnih morij, zalivov in jezer, nad katerimi vršijo ZDA V. PROHASKA [Nadaljevanje na IV. strami Prireditev PD „Gaj“ od Banov V nedeljo so gostovali na Opčinah kulturni delavci od Banov. Nastopil je pevski zbor, ki ga vodi Berto Vidau. Odpete pesmi, razen «Puntarske» smo imeli priliko poslušati na koncertu v Sv. Križu a reči moramo, da so pevci v nedeljo nastopili z večjo gotovostjo in živahnostjo, kar je pač pripisati nadaljnjim vajam. Posebno je občinstvu ugajala «Puntarska» ob spremljavi harmonike. V tej zvezi bi bilo priporočali manjšim zborom-začetnikom izbir 0 živahnih popevk, po možnosti ob spremljam klavirja ali harmonike, ker bi tako v začetni dobi premostili določene glasovne težkoče. Panovska dekleta in otroci pa so kar lepo igrali štiridejansko pravljično igro «Izgubljeni raj». Beči moramo, da so nas s svojo živahnostjo in gotovostjo v nu-stopanju resnično iznenadili, kar ni malenkost za vasico, kol so Bane, Lija Vidau v vlogi nezadovoljne kmetice je tvorila kar zabavni par z malo Gracido Vidau v vlogi hčerke Nežike. Zlasti v tretjem dejanju, v preizkušnji pravljične postavke o radovednosti, sla igralki izzvali obilo napetosti in — smeha! Dobro se je izkazala Sabina Vidau v zasedbi kraljice in njene dvorjanke Marija Vidau, Silvana in Ada Bun ter Vidau Marija, ki so v drugem dejanju nastopale kot že izkušene dile-tantke. Za uspel kulturni nastop naj gre vse priznanje neumorni kul. turni delavki Tončki Vidau, ki je uspešno postavila na oder nad dve urno kulturno prireditev in to z mladino ene izmed naših najmanjših vasic F. G. PREJELI SMO: DESET LET NOVE ČEŠKOSLOVAŠKE, pregled v slikah češkoslovaškega življenja v zadnjem desetletju; urednika Jaroslav Dvoraček in Antonin Novak, uvod Vaška Kane, založba Orbis 1955 Praga (knjigo smo prejeli v italijanščini in francoščini). SLOVANSKA PREHLED, izdaja Slovanski odbor Češkoslovaške, štev. 3, leto XLII, 19-56, Praga. AGERPRESS romunski informacijski bilten, štev. 5, 6-7. VII. leto 29. II. i-n 17. III. 195-6, Bukarešta. BULLETIN D 'INFORMATION Centralnega komiteja Albanske partije dela, štev. 5. 1955. Tirana. LA BULGARIE, bolgarska ilustrirana revija, ki izhaja v ruščini, angleščini, frančošči-ni, nemščini in španščini, štev. 1, 1966, Sofija. Iz naših krajev Milje j V četrtek se je sestal na izredni seji miljski občinski svet, ki je razpravljal o težkem stanju, v. katerem se nahajajo izseljenci iz Miljskih hribov, ki so se pred meseci začasno nastanili v raznih zasilnih bivališčih in še vedno čakajo n.t primerno stanovanje. Kot je znano, so bile zgrajene pri O-rehu barake, v katere bi bili morali, po obljubah oblasti, namestiti družine, katerim so obljubili po dva prostora. Medtem pa so začeli nameščati ljudi samo v en prostor in to ne po družinah, ampak v mešanih skupnostih. Občinski svet je soglasno odobril resolucijo, v kateri odločno protestira proti kriterijem dodeljevanja prostorov v omenjenih barakah in proti odrekanju ureditve družin, ki so si same poiskale začasno bivališče. Resolucijo bodo poslali predsedniku republike, predsednikoma zbornice in senata, vsem parlamentarnim skupinam in dr. Paiamari. 'Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da se bo posebna delegacija podala do vladnega komisarja in če to ne bo zadostovalo, tudi v Rim, kjer bodo neposredno z vladnimi oblastmi razpravljati o tem žalostnem vprašanju. Opčine V torek zvečer so se na pobudo Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze zbrali na sestanku kmetovalci, lastniki polja ki so ga še Anglo-ameri-ški. okupatorji rekvirali in na njem zgradili športno igrišče. Ker se rešitev tega vprašanja preveč zavlačuje, so prizadeti po živi diskusiji sklenili imenovati posebno komisijo, ki naj posreduje pri oblasteh, da se ta zadeva dokončno reši. Iz svoje srede so izbrali štiri zastopnike, da se bodo skupno s predstavniki obeh kmečkih organizacij pogajali za določitev primerne cene zemljišča, tako da ne bodo lastniki preveč oškodovani, saj so že itak utrpeli dovolj škode. Salež S takšno veliko vnemo in veseljem se je naša mladina pripravljala na tradicionalni ples, pa nas je letošnji velikonočni ponedeljek prevaral in se tako kisal, da ni bilo mogoče niti misliti na ples na prostem. Vendar pa še nismo izgubili upanja in prepričani smo, da nam bo jutri vreme milo in se bomo lahko poveselili in zavrteli v naši gostoljubni vasi. Zato ponovno vabimo vse ljubitelje plesa, in dobre domače kapljice, seveda ob slastnem prigrizku, da se po nogah in kolesih podajo jutri, v nedeljo v Salež in... gotovo jim ne bo zal! Plesalec Mačkovlje Našega vaščana in dragega tovariša Danila Smotlak-a je tik pred velikonočnimi prazniki zadela huda nesreča. Na vožnji proti domu je namreč v soboto nesrečno padel s kolesa in se hudo poškodoval po obrazu. Sedaj bo moral mesec dni ležati v bolnišnici in upamo ter od srca želimo, da se mu bo zdravje kmalu povrnilo. Glede posledic padca, ki bodo vidne na obrazu, naj pa nikar ne obupa. Saj današnja kirurška znanost zmore res prave čudeže in mu bo prav gotovo sčasoma odstranila vsako sled njegove težke nesreče. Tovariš (Nadaljevanje s 3. strani) svojo zakonito oblast. V vrsti trgovinskih dogovorov in sporazumov o letalstvu je ameriška vlada ponovno potrdila svojo zainteresiranost za svoj zračni prostor. Toda ameriški odgovorni krogi zavzemajo popolnoma nasprotno stališče, ko gre za odnose z drugimi državami. Njihova dejanja se ne morejo označiti drugače, kot grobo in samovoljno kršenje madnarodnega prava. Ni dvoma, da vodijo balonske akcije neutrudni pristaši «hladne vojne», katerim je popolnoma vseeno, če njihove balonske akcije resno ogrožajo življenja ljudi ali ne. Balonska akcija ni nič drugega kot nov način «hladne vojne», ki naj skali in onemogoči novo mednarodno ozračje. Svetovno javno mnenje ogorčeno obsoja takšne načrte. Zato je bil po svem svetu z velikim razumevanjem sprejet protest, ki ga je češkoslovaški zunanji minister poslal glavnemu tajniku OZN. Od te svetovne organizacije, ki je poklicana, da nadzoruje spoštovanje mednarodnih konvencij, pričakuje naš narod učinkovite korake za zaščito suverenosti češkoslovaškega zračnega prostora in jasno obsodbo krivcev smrti 22 češkoslovaških državljanov in številnih drugih ranjenih. Skupno z našim narodom pa tudi vsa svetovna javnost pričakuje sedaj uresničenje pravične zahteve po obsodbi vsakega nadaljevanja «hladne vojne» in zahteve, da vladajoči krogi ZDA prenehajo s to politiko, ki nikakor ni združljiva z Uà ter »ti mirti. S SEJE TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA Tov. naličil za raztegnitev zakona o vzalemnem zavarovanje kmetovalcev Odobren pravilnik zbora meslnih redarjev - Večina odbila predloge naše skupine - Tov. Gombač o prehodni poli med sesljansko in nabrežinsko cesto Prejšnji četrtek se je seja tržaškega mestnega sveta v glavne vrtela okrog raznih vprašanj, ki so jih postavljali svetovalci županu in občinskim odbornikom. Prvi je govoril tov. Teiner (PSI), ki se je ianimal kako je z zadevo ustanovitve proste cone, ker bi župan, ki je bil pred kratkim v Rimu, moral vedeti kaj so t m sklenili glede tega našega življenjsko važnega vprašanja. Dejal je tudi, da ne bi želel, da 01 vlada sporočila svoje za Tržačane nič kaj razveseljivo stališče dan po volitvah. Zupan je odgovoril, da bo vlada vsekakor odgovorila pred volitvami, da pa ne bo sprejela nobenega dokončnega sklepa ne da bi se prej posvetovala s tržaškimi zainteresiranimi krogi. Svetovalka Gruber-Beneova (PSD!) je protestirala proti načinu imenovanja Odbora za obrambo tržaškega gospodarstva, ki je bil ustanovljen, ne da bi občinski svet razpravljal o tej zadevi; zanimala se je tudi za delo ustanove za tržaško letališče. Čudno se zdi, da je župjn ob tej priliki priznal, da je odbor večkrat nedemokratično postopal pri imenovanju raznih komisij, v katere niso nikoli imele dostopa opozicijske skupine. Svetovalec Franzil (DC) se je zanimal za ustanovitev medicinske fakultete na tržaški univerzi, dočim je svet. Morelli (MSI) sporočil, da se v podjetju Kraftmetal ponovno najavljajo odpusti. Zupan je odgovoril, da vladni komisar proučuje položaj v tem podjetju. Na seji je župan tudi prečital pismo predsednika trgovinske zbornice prof. Luzzatta Fegiza o stališču zbornice glede raznih pomorskih vprašanj s posebnim ozirom na progo s Carigradom in ladjo San Giorgio. Takoj po velikonočnih praznih se je v torek občinski svet ponovno sestal in po obširni debati, ki se je zavlekla do polnoči, z običajno večino odobril pravila o ustanovitvi zbora mestnih redarjev. Naši svetovalci in tov. Teiner so glasovali proti, ostali so se vzdržali glasovanja. V diskusiji so bili postavljeni s strani opozicijskih in celo nekaterih de-mokristjanskih svetovalcev ra--zni dopolnilni predlogi in popravki, ki so pa bili vsi zavrnjeni. Tako se je tov. Ra-dicli trudil, da zagotovi bodočim mestnim redarjem čim boljše pogoje službovanja in sindikalno zaščito. Predlagal je med drugim, da se v komisijo za ugotovitev sposobnosti novincev vključijo tudi sindikalni predstavniki, da se komandant,, predno disciplinsko kaznuje posameznike posvetu'e s sindikati, da se redarjem prizna posebna doklada kadar v službi nosijo "cino obleko, da se delovni urnik določi na 6 ur, kot velja za nameščence skupine C. in ne na 8 itd. Pred razpravo so bila postavljena razna vprašanja med katerimi je tov. Radich zahteval, naj občinski odbor posre- duje pri vladnem komisarju, da se čim prej raztegne na naše področje zakon o vzajemnem zavarovanju neposrednih obdelovalcev zemlje, k. jim omogoča, da si ssmi izvolijo vodstvo. Opozoril je, da so organizacije kmetovalcev že lani zahtevale raztegnitev tega zakona, do katere pa še ni prišlo. Zupan je odgovoril, da je dr. Palamarà že 23. februarja zagotovil, da proučujejo raztegnitev tega zakona. Tov. Gombač je ponovno opozoril na potrebo da se zgradi prehodna pot med sesljansko obalno cesto in zgornjo nabrežinsko Svetovalec Tol-loy (TU) pa se je zanimal za ponovni vpis v volilne sezna-ne številnih črtanih volivcev. Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje V soboto 7. aprila 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7 Proslava 25-letnice gledališkega delovanja 'Rada, 'Tlakkita PREMIERA HENRIK IV. Spisal: LUIGI PIRANDELLO V nedeljo 8. aprila 1956 ob 16. in ob 20. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» PONOVITEV HENRIK IV. V torek 10. aprila ob 20.30 v kinodvorani v skednju HENRIK IV. Volitve v pokrajinski in občinske svete so določene za 27. in 28. maj Brisani volivci imajo pravico do ponovnega vpisa V torek sta bila v Uradnem vestniku vladnega generalnega komisariata objavljena odloka št. 95 in 96; prvi razširja na naše področje enotno besedilo zakonov o sestavi in izvolitvi organov občinske u-prave in predpise o izvolitvi pokrajinskih svetov; drugi pa določa spremembe predpisov o aktivni volilni pravici in vsakoletni- reviziji volilnih i-menikov. Po slednjem se vrača volilna pravica vsem tistim volivcem, ki so bili črtani iz volilnih seznamov na podlagi znane Scelbove okrožnice, tako da bo mogla večina prizadetih na bodočih volitvah glasovati. TRŽAŠKO SINDIKALNO ŽIVLJENJE Zaradi povečanja proizvodnje zahtevajo železarji povečanje prejemkov Kovinarski delavci nadaljujejo borbo za ugoditev vseh njihovih zahtev - Proizvodna nagrada 10.000 lir je le predujem - Agitacija gradbenih delavcev - Nove plače hišnikov V Livornu je bil prejšnji teden sestanek predstavnikov delavcev železarskih obratov IRI- FIM-C og n e, ki ga je sklicalo tajništvo FIOM, t.j. kovinarske sindikalne zveze CGIL in kateremu je prisostvoval tudi. tržaški sindikalni predstavnik. Po temeljiti proučitvi stanja in razvoja proizvodnje v železarski industriji so ugotovili, da proizvodnja narašča in z njo naraščajo tudi profiti. Zato je bila na sestanku sestavljena listina zahtev, ki predvideva zvišanje prejemkov delavcev; znižanje delovnega urnika na 40 ur na teden ob plači, ki velja za 48-urni teden; podaljšanje dopustov s prejšnjimi boljšimi pogoji ter priznanje dopustov v enem samen poletnem obroku; prilagoditev potrebam sektorja vseh oblik zaščite pred nezgodami in pomoči ob nezgodah, zaščite pred poklicnimi m navadnimi boleznimi, razvoj drugih zaščitnih ukrepov in lekarniške pomoči, zagoto- Ustanovil se je pripravljalni odbor kmetijskih strokovnjakov V -sredo se je na sedežu Kmetijske zauruge v ul. Foscolo nadaljevala seja kmetijskih strokovnjakov, ki je bila sklicana od Upravnega odbora zadruge in od obeh strokovnih kmetijskih organizacij. Na drugi seji so strokovnjaki poglobili analizo položaja, v katerem s nahaja kmetijstvo na našem področju, in su osredotočili pozornost na ne-Katera vprašanja. Predvsem so govorili o razvoju mleka, o vinogradništvu in o uporabi poljedelskih strojev. Ugotovili so, da slovenska radijska postaja na Tržaškem posveča premalo- pozornosti kmetijstvu. Zato je padel predlog, naj bi se pri vodstvu radia tolmačila potreba po povečanju števila oddaj za kmete. Govorilo se je tudi o strokovni izobrazbi kmetov. Strokovnjaki so mnenja, da se morajo organizirati strokovni tečaji na stroške vlade. Sprejel se je sklep o povečanju strokovne usposobljenosti osebja Kmetijske zadruge. Misli se, da bi bilo dobro ustanoviti na sedežu zadruge posebno kmetijsko posvetovalnico, ki bi zelo služila kmetom. Predlagalo se je, naj bi Kmetijska zadruga razpisala razne kmetijske natečaje in priredila razstave kmetijskih proizvodov in potrebščin. Na_ koncu so sklenili, da se ustanovi pripravljalni odbor strokovnjakov, ki naj za sedaj vodi vse strokovnjaško delovanje v okviru Kmetijske zadruge in kmetijskih strokovnih organizacij. Claneh »Pravde (Nadaljevanje z 2. strani) ("ne partije pod vodstvom leninskega Centralnega komiteja, požrtvovalno delo sovjetskega ljudstva, v tem je vzrok in izvor naših uspehov in zmag. Komunistična partija Sovjetske zveze, vzgojena v duhu marksizma-leninizma, s polstoletnimi delovnimi izkušnjami, prekaljena v ognju revolucionarne horbe, ima v sebi neiz- nim priznanjem zaslug Josipa Stalina, s treznim ocenjevanjem vsega velikega prispevka, ki ga je doprinesel stvari revolucije, stvari izgradnje socializma, je partija v tem času že odločno postavila vprašanje likvidacije čaščenja osebnosti Stalina, za to, da bi v celoti ponovno vzpostavila leninska načela in pravila partijskega in državnega delovanja in da bi s tem nudila najboljše pogoje za vse naše veliko ustvarjalno delo za izgradnjo komunizma. Dejstvo, da je partija zelo odkrito in odločno postavila načelno vprašanje čaščenja osebnosti, ki je tuje marksistično-leninisti-čnemu duhu, dokazuje njeno veliko moralno in politično silo, nerazrušljivost njenih leninskih načel, njeno tesno povezavo z ljudstvom. Vse zgodovinske izkušnje Komunistične partije S.Z. prepričljivo dokazujejo, da je politika naše partije dosledna in neomajna, da je izvor veličastnih zmag sovjetskega ljudstva, da odgovarja osnovnim življenjskim interesom delovnih ljudi, da poka-zuje edino pravilno pot h komunizmu, da predstavlja navdu-ševalen vzor za vse mednarodno komunistično in delavsko gibanje. XX. kongres Komunistične partije je s prenovljeno žilavo-stjo dokazal nerazrušljivo enotnost partije, njeno strnjenost o-krog leninskega Centralnega komiteja, soglasno podporo politiki partije s strani vsega sovjetskega ljudstva. Glavna naloga partije, vseh njenih organizacij je sedaj v tem, da se široko razjasnijo in spravijo v življenje sklepi XX. kongresa KP SZ, da se uresniči od kongresa postavljeni velikanski program komunistične izgradnje. Oborožena z zgodovinskimi sklepi XX. kongresa, vodi Komunistična partija zvesto naše ljudstvo v nove zmage za izgradnjo komunizma. Občinska seja v Nabrežini V ponedelj'ek, 9. aprila ob 16. uri bo seja občinskega sveta občine Devin-Nabrežina. To bo verjetno zadnja seja pred zapadom mandata in novimi •rpn« ustvarjala» sile. S pitreli- velitvami vitev cele plače delavcem, odsotnim zaradi nezgod, poklicnih boiezni in tbc in zvišanje bolniške podpore za navadne bolezni; izboljšanje ravnanja pri upokojitvah z znižanjem minimalne upokojitve starostne dobe na 55 let za delavce in 50 za delavke m' revizija tabel ter povečanje doklad za službena leta; nadomestitev sedanjih nagrad za službena leta s periodičnimi poviški; priznanje .minimalnega ŽCPodstot-nega akornega dodatka ter polne pravice notranjih komisij, da se pogajajo za vse notranje zadeve delavcev. Poleg rijo za menzo, TUVA tega se železarji bo-zaostanke doklade za tržaški železarji v pa tudi za izenačenje njihovih plač z genovskimi. Tržaška FIOM se je dogovorila s svojimi predstavniki v ILVA, da bo sklicala vrsto sestankov, na katerih bodo po proučitvi gornjih zahtev delavci določili skupno osnovo za svoje zahteve, da bodo tako lahko, enotno nastopali. Seveda se mora proučevanje in razpravljanje o teh zahtevah razširiti med vse delavce ILVA, ker je uresničenje teh zahtev vsem v korist. Sporazum, ki je bil prejšnji teden sklenjen po ločenih. po gajanjih med liberinsko sindikalno organizacijo in ravna- delavcev, ker je nagrada 10.000. lir prenizka — saj se je sama CISL pred svojimi člani obvezala, da ne bo sprejela manj kot 15.000 lir — in ne rešuje cele vrste drugih postavljenih zahiev. Ker je sporazum nezadovoljiv, je HOM zavzela do njega negativno stališče in se bo še nadalje borila za uresničenje vseh postavljenih zahtev ter bo smatrala izplačano proizvodno nagrado le kot predujem.. Tudi gradbeni delavci so sedaj v agitaciji in vsakodnevno se vršijo sestanki delavcev raznih gradbenih podjetij. Delavci zahtevajo številna izboljšanja, med njimi zaračunavanje doklad na vse postavke, s čimer bi pridobili 32 lir poviška na dan za navadne težake, izplačilo proizvodne nagrade v višini 15 odst. mezde, kar bi pomenilo 22 lir poviška na uro, ter izenačenje prejemkov s prejemki, ki veljajo v Genovi, Turinu in Milanu. Sindikat gradbenih delavcev CGIL je predlagal .sindikatom CIS.L enoten nastop za dosego vseh gornjih zahtev. Dosežen je bil dopolnilni sporazum glede prejemkov hišnikov in hišnega strežnega osebja. Za vsa pojasnila glede novega sporazuma naj se hišniki obrnejo na sindikat hišni- teljstvom GRDA ni zadovoljil kov CGIL v ul. Zonta 2, Tl: lili Dramska skupina P D «Gaj», ki uspešno nastopila je v ponedeljek na Opčinah prvič Med tem je bilo tudi objavljeno. da se bodo občinske in pokrajinske volitve vršile 27. maja ves dan jn se bodo nadaljevale 28. maja do 14. ure. Ker je odločna borba demo-katičnih sil dosegla razveljavitev sleparskega sistema vezanih list, bomo tokrat volili v Trstu in Miljah po propor-čnem sistemu, v drugih občinah pa pò večinskem. Za. Trst bo treba izvoliti 60 občinskih svetovalcev, za Milje 30, za Dolino in Devin-Nabrežino po 20. za občini Zgonik in Repen-tabor pa po 15 svetovalcev. Ker se tiče pokrajinskega sveta, ki bo sestavljen iz 24 svetovalcev, je bilo naše področje razdeljeno na 16 volilnih okrožij, v katerih bo izvoren po en svetovalec. Ostalih o_em pa bodo imenovali na podlagi ostankov glasov. Ze iz lega je razvidno, da ne drži izgovor, ki ga navajajo ob krivični razdelitvi volilnih okrožij, čes da bi nastalo preveliko nesorazmerje med svetovalci s podeželja in mesta. Največje število ostankov bo nedvomno v mestu in zato bo tudi zadnjih osem svetovalcev imenovanih v mestu. V danih pogojih je kaj malo verjetno, da bi mogle podeželske občine pridobiti kakšnega svetovalca na podlagi ostankov. Proslava 71 openskih talcev Ob obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah so v ponedeljek predstavniki Komunistične partije Zveze partizanov in pol. preganjancev. Komunistične mladine, nove Delavske zbornice in drugih organizacij položili vence na openskem strelišču v znak hvaležnosti za žrtev, ki so jo doprinesli openski talci in vsi mučeniki, da bi mi mogli živeti v lepšem življenju, v miru in medsebojnem spoštovanju. I (K ZRIl V dneh 25.'in 29. marca se ie sestal Centralni komite Zveze komunistične mladine, ki je v.glavnem razpravljal o delu in sklepih XX. kongresa KP Sovjetske zveze. CK ZKM e ob zaključku svojega zasedanja izdal proglas vsem svojim članom, v katerem jih poziva naj na svojih sestankih razpravljajo o delu XX. kongresa in popularizirajo uresničitve ZSSR in velike cilje šeste petletke, Opozarja nadalje na po.tredo, da iz rezultatov XX. kongresa črpajo mladi komunisti novega elana in navdušenja za bodoče borbe v •obrambo pravic tržaške mladine. To velja posebno za bližnje volitve, v katerih morajo komunisti prispevati, da bodo mladi volivci dali svoj glas za gospodarsko, prereditev Trsta, za preokret na levo, za rešitev «mladinsKega problema» v okviru nove politike, ki naj spremeni sedanje stanje v Trstu in v Italijanski republiki. Zahleve po Takojšnji ustavitvi napovedanih stanovanjskih izgonov Uspelo zborovanje Združenja za pravico do stanovanja Stranke bodo morale predložiti svoje kandidatne liste najkasneje do 27. aprila, dočim se je volilna kampanja praktično že začela. Kljub vsemu je važno, da vse ljudstvo spozna, da je v teh trenutkih z mnogih vidikov usoda našega področja v njegovih rokah in da v dneh pred volitvami dobro premisli, kómu bo dalo svojo glas, komu bo za bodoča štiri leta zaupalo nalogo upravljanja in zastopanja njegovih koristi. Spričo gi ožeče nevarnosti neštevilnih eodnih izgonov je Združenje za pravico do stanovanja sk.icalo v sredo zvečer .v mali dvorani gledališča Rossetti zborovanje prizadetih Kako to vprašan.e vznemirja veliko število družin našega mesta je dokazala neobičajno velika udeležba, na zborovanju in živa diskusija, ki je 'sledila govoru tajnika Združenja t@v. Artemia D’Agosto. Govornik je obrazložil veliko zaskrbljenost, ki se je lotila tisočev tržaških družin zaradi novega postopka na sodišču, ki omejuje možnost sodnika, da preloži izvedbo izgonov iz stanovanj, katerih najemna pogodba ni podvržena zakonitemu podaljšanju, predvsem onih ki so bile podpisane po 28. februarju 1947. Doslej je te družine ščitil odlok št:. 169:. kli: je bil izdan na vztrajno zahtevo Združenja za pravico do stanovanja in so ga opravičevali tudi razlogi javne varnosti, ker so prisilni izgoni izzivali odpor stanovalcev, ki se niso imeli kam za,-teči, ko so bili enkrat vrženi Prejšnji četrtek se je v tovarni ILVA pripetila nova nezgoda. 49-letnii Mario Barba iz ul. Molino a Vento 130 je razkladal premog z železniškega vagona in ga je nenadoma del žerjava v pogonu silovito udaril po roki. V bolnici so ugotovili, da je roka zlomljena zaradi česar se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 30 dni. *** V petek se je hudo ponesrečil v nabrežinskem' kamnolomu 26-le.tn i Giuseppe Vender iz Nabrežine 2, ki so ga stisnile velike marmornate plošče. Zaradi hudih poškodb na kolkih so ga morali pridržati v tržaški bolnišnici s prognozo okrevanja v 60 dneh, če seveda ne bo komplikacij. **’ V soboto zjutraj se je nenadoma zgrudil v ul. Mazzini 51-letni Antonio Paoletiti iz ul. Medla in ko so ga s taksijem: naglo prepeljali v bolnišnico je bil že mrtev. Domnevajo, da ga je zadela srčna kap. *** 50-letnega Antona Berneiti-ča iz Sv. M1. M. sp. je v soboto f Spmì dotna in (/ sueiu .j ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem: Atala.nta - Juventus 1:1; Bologna - Napoli 3:1; Lazio ■■ Inter 2:2; Milan - Genoa 3:2,; Novara - Lanerossi 2:0 (odigrana v soboto); Padova - Roma 2:0; Triestina - Pro Patria 4:1; Sam-doria - Spal 3:1; Fiorentina -Torino 1:0. Po nedeljskih tekmah je lestvica naslednja: Fiorentina, 41 točk; Milan 32; Inter 30; Padova in 'Sampdoria 27; Atalan-ta in Spal 26; Roma in Juventus 26; Lazio in Triestina 24; Genoa Torino Lanerossi 2i3; Napoli 22: Bologna in Novara 21; Pro Patria 8. Jutri bodo naslednje tekme: Spai - Atalanta, Inter - Bologna, Genoa - Juventus, Torino - Lazio, Lanerossi - Milan, Fiorentina - Novara, Triestina -Padova, Napoli - Sampdoria, Roma » Pro Patria. DROBNE ŠPORTNE TOKIO — 'V japonski prestolnici se je v torek začelo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Letošnjega prvenstva se zaradi oddaljenosti ne udeležujejo nekatere od najmočnejših reprezentanc, kot so Jugoslavija, Madžarska in Francija zaradi česar predvidevajo, da si bodo naslov prvaka priborili Japonci. LONDON —! Združenje športnih novinarjev je letos podelilo pokal «Nogometaša leta» nemškemu vratarju Bertu Trautmanriu, ki igra pri «Manchester City» in za katerega smatrajo, da se je letos najbolj odlikoval na igrišču. BUDIMPEŠTA — Rezultati mladinskega nogometnega turnirja FIFA, v štirih skupinah, ki se1 je zaključil v torek, so bili naslednji: 1. skupina: L Madžarska 5 točk, 2. Zah. Nemčija 3, 3. Bolgarija 3, 4. Anglija 2. - 2, skup.: 1. Romu- nija 5, 2. Poljska 3, 3. Jugoslavija 2, 4. Avstrija 2. - 3. skup.: 1. Italija 4, 2. Francija 4, 3. Posarje 3, 4. Belgija 1.-4. skup.: 1. Češkoslovaška. 5, 2. Vzh Nemčija 3, 3. Turčija 3, 4. Grčija 1. •MONTREUX — Mednarodni turnir v hokeju na kotalkah se je zaključil z naslednjo lestvico: 1. Portugalska, 2. Španija, 3. Švica, 4. Anglija, 5. Italija, 6. Nemčija, ,7. Belgija. 8. Jugoslavija. NEW YORK — List «Journal American» je objavil vest, da se bo svetovni prvak težke kategorije Rocky Marciano u-malcnil iz boksarske aktivnosti. NEW HAVE.N — 20-ietni George Breen je na prvenstvu univerz postavil nov svetovni rekord v plavanju na 1500 m prosto s časom 18’05”9 (prejšnji čas 18T9”). Rekord je bil dosežen v bazenu dolgem 50 m. med razkladanjem, premoga z nekega parnika ob pomolu livarne ILVA stisnil žerjav. V bolnici so mu ugotovili hud udarec na stegnenici desne noge, vendar pa kot kaže ne bo hudega in bo delavec okreval v osmih dneh. *** V soboto zvečer je 20-letn.a Nerina Scherian iz ul. Sonetni 81 na vožnji! s kolesom nehote zadela ob kolo svoje sestre, ki. se je vozila kraj nje, pri čemer je izgubila ravnotežje in padla. Čeprav so v bolnišnici v prvem trenutku napovedali njeno okrevanje v 10 dneh, je nesrečno dekle par ur pozneje izdihnilo zaradi preti esa možganov. *■** Pr: neki prijateljski tekmi na nabrežinskem igrišču je v nedeljo nerodno padel 23-letni Josip Sirca iz Nabrežine in si pri padcu izpahnil levo ramo. Pridržali so ga v bolnici s prognozo okrevanja v 7 ali največ 10 dneh, *** Na poti iz Bazovice v Trst je v nedeljo zvečer Franc Tram-poš iz ul. Bonomea 1 zavozil s svojim avtomobilom v obcestni jarek. Poškodoval se je precej resno po obrazu in rokah in bo okreval v 20 dneh. Avtomobili se je tudi zelo poškodoval. *** Po dolgih preiskavah so finančni agenti odkrili tihotapce, ki, so iz tržaške proste luke izvažali alkohol. Sledili1 so namireč avtociterni podjetja «Vini,mar», ki je baje vozila, iz našega pristanišča vino za neke ladje v Genovi. V Mestrah pa so finamcarji nenadoma pregledali tovor in odkrili prevaro ter dali vse skupaj prepeljati, nazaj v Trst. Avto,cistern,o sta vozila šoferja Bruno Bu.sa.to in Albero Valotto iz Mestre, ki so ju zaslišali in nato izpustili, 74 stotov tihotapskega alkohola pa zaplenili. *** Na velikonočni ponedeljek so kar trije lastniki prijavili tatvino svojih vozil. Dvema so bili ukradeni motorji, enemu pa avtomobil. *** V torek zvečer je 79-let.na Marija Raniz.iato iz ul. Risorta nerodno padla v ul. T.imeus i-n si zlomila desno nogo. Zaradi visoke starosti je njeno stanje resno. *** V pekarno na vogalu ul. Carducci1 in Sv. Frančiška so v torek ponoči vdrli tatovi in odnesli 470.000 lir in. škatlo čokoladnih bonbonov... Niso pa opazili neke pločevinaste škatle, v kateri je bilo 700.000 lir v gotovini.. • ' ' na cesto. Odlok predvideva izvedbo izgona samo v primeru, da imajo prizadeti možnost preseliti se v druge primerne prostore. Teh možnosti je danes kaj malo ali nič, ker so vsa kolektivna bivališča prenatrpana in so bila v nekaterih krajih celo postavljena ležišča eno nad drugim, kot v vojašnicah. Zato se bo Združenje za pravico do stanovanja dalje odločno borilo, da se odstrani nevarnost neomejenih izgonov, ki jih je sedaj predvidenih o-krog tisoč. Potrebno je, da se vsi meščani združijo in zahtevajo, naj vladni komisar, ki pri nas predstavlja rimsko vlado, izda odlok za takojšnjo- usta-, vitev izgonov. Komunistični svetovalci so se v občinskem svetu odločno borili proti izgonom, dečim so komunistični parlamentarci zahtevali popolno zaporo izgonov za tri leta. Prizadete družine in vsi de lovni ljudje morajo podpirati te akcije, ki branijo pravico do stanovanja in do mirnega življenja tržaških družin. Na. zborovanju je bile soglasno-. sprejeta protestna resolucija, ki jo je posebna delegacija izročila vladnemu komisarju. Ovire za film ^Poslednji mosi" V d-neh od 29. manca do 4. a-prila se je v tržaški občini rodilo 47 otrok, umrlo je 48 oseb, porok pa je bilo 17. V Trstu se še dogajajo stvari, hi se nametnemu človeku zdijo neverjetne. Zvedeli smo, da se ho končno v eni mestnih kinodvoran predvajal jugoslo-vansko-avstrijski film «Posledn'-most», ki so ga že predvajali v okolici mesta, ta teden pa na Opčinah. Kako je mogoče, da so ta film prej predvajali na perife-liji? lo neskladnost z osnovnimi principi tako razbobnane privatne iniciative si lahko razlagamo le z dejstvom, da so se lastniki največjih tržaških kinodvoran bali predvajati film. Ali je mogoče? bo vprašal kakšen naivnež. Ali je mogoče kaj takega, medtem ko so se do sedaj predvajali nekateri filmi, ki so očitno poveličevali fašiste in naciste? Da, v Trstu je vse mogoče, kot nam dokazujeta tudi oskrumbi spomenikov v Bazovici in na Katinari! List strar 7 j J Polle Za tedei Dopi roko za v Sobota, 7. — Herman POS' dni - Nedelja, 8 — Albert Ponedeljek, 9 — Ma-rija: forek, 10. — Ezekiel _______ Sreda, 11. — Leon ___________ Četrtek, 12. — Julij Invi Petek, 13. — Ida Z GODO VINSKI DI' 12, 18691 se je ro-dil S, slikar Rihard Jakopf je 22. aprila 1943. Zakaj torej? Enostavno zato, ker so se lastniki kinodvoran hali, da jih ne bi znani desničarski in nacionalistični krogi bojkotirali, tla ne hi uprizarjali v njihovih dvoranah kakšne izgrede itd. Kajti film «Poslednji most» govori o junaški borbi jugoslovanskih partizanov. In film, ki govori o tem, bi se moral po mnenju nehaternikov prepove-dati! Zgodilo pa se je, da se je v Trstu našel pogumen lastnik kinodvorane, ki se je ria vse skupaj požvižgal in odločil, da bo film predvajal v svoji dvorani. Mož je pameten tudi iz trgovskega ozira, ker ve, da je film doživel velikanski uspeh v vseh italijanskih mestih, kjer ni takih pobeljenih grobov, ki jim je trn v očesu vsaka stvar, ki govori o Jugoslaviji ali pa o junaštvu jugoslovanskih narodov proti fašizmu in nacizmu. Film bomo šli gledat v trumah. to je jasno. Mora pa biti prav tako jasno, da je zelo žalostno. tla se r našem mestu kaj takega še dogaja, kljub temu da smo v republikanskem ustroju, da je bil fašizem premagan in da se odnosi med Italijo in Jugoslavijo stalno izboljšujejo. SOBOTA: 12. 55 Jugo: | molivi - 14.45 Ritmični Swing.ng Brothers - 16. J novem - 16.40 Kava-r oi[ ceri orkestra Carla Paoli - 18. Koncert sop.rar-itsi.it ne Elliott - 19.15 Sestan^* slušalkami. NEDELJA: 9. Kmetiji} ja - 12. Oddaja za najl J 13.30 Glasba po željah - QIY sba za naše malčke - I’ v, zbor «Slovan» iz Padri! Ciy Woif Ferrari: «Štirje Gl011 opera v treh dejanjih. Ponedeljek: 18.30 z 1 potice - 18.40 Koncert I Maria Sancina - 19.15 : ■ univerza - 21.30 Pevski ’ harmonika - 22. Iz iti 1 i književnosti in umet. I J TOREK: 13.30 Glasba i 1 19.15 Zdraviliški vedel Vokalni tercet Metuljčd Radijski oder — Os-kat «Molk okrog Jeanette»,] enem dejanju. SREDA: 12.55 Jugoš motivi - 18 30 Radijska 19.15 Radijska univerza1 Zenski zbor iz Skednja Schubert: Simfonija št. 1 ČETRTEK: Sola in vtongr-21. Dramatizi-rans zgodtO se Večerne melodije - 22.15, . , 24 pre.udijev. i lreb PETEK: 13.30 Glasba p°ngre 18.30 Z začarane policJvljal, iče taf » »• J # za1 VI * Radijska univerza - 21ji„Jajf Moški kvintet - 22. Iz t6 kor nost in prireditve v Trt književnosti in umetnosttngres Prokofjev: Simfonija št.: Ilc i ni; K 1 ii o11 OPČINE dar Sobota, 7. apr.: «Pred tiraš (Prima delVuragano)! : film cinemascope. Nedelja, 8 apr.: se ponovza Ponedeljek, 9; apr.: se Fali Torek, 10. apr. «Sonce ke (Sole negli occhi): V„ tanus. Sreda, 11. apr.: se ponov se Četrtek, 12. apr.: «Onstr$al< re» (Oltre il Sahara):?;, film RKO. f Petek, 13. apr.: se ponovi PROSEK Mč Sobota, 7. apr. ob 19.30: Psl" ske tančice» (I veli y 1 dad); barvn film | j sai. Nedelja, 8. apr. ob 16: se 'o Sreda, 11. apr. ob 19.30-1 p nost (Follia); . film R s> NABREŽINA dpj, Sobota, 7. apr. ob 20: «BI,, strelci» (I fuicil-ieni ‘ gala); film Universa!^11 Nedelja, 8. apr. ob 16: selcili iNcueija, o. apir. od ib: sc-Sreda, 11. apr. ob 20: občnega zbora SHLP: ,DPre< v Nabrežini, na sede-lj,..^ za obrtniške šole v sredo,,-prila 1956 ob 20.uri, %to govoril zastopnik SKlatj hrvatske ljudske prosv^, ’ v Križu, prav tako g^ la v Ljudskem domu 5>ti v kom ob 20. uri, kjer s'^a’ po govoru predstavniki>hje njega vodstva volili ^l na občni zbor; 'Zave na Proseku, v petek-i.;,^ prila t. 1. ob 20. uri 1^,’.' čajnem sedežu. danj! k GLASBENA MAl™ V TRSTU K 13. in 14. aprila l^jSc lTet Zabavni orkeÈ jf hje RADIA LJUBLJANI,. pod vodstvom BOJANA ADAMW, "a> Milčinski - Ježek" J81 ^Z, »s. h Odgovorni urednl1'»,...! RUDOLF BLAŽIČ (Ej*lllli( Zaiožnišlvo ,