St. 49.
V Trstu, v soboto 20. junija 1885.
Tečaj X fcs*
EDINOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
'	mM mAl,
»T ailMCtt tt aol.f
• EDINOSTt izhaja 2krat na teden v«ako ired* in sabot* o poludne. Cena za vne	)	Vsi dovtsi ae pošiljajo Uredništvu »vl» Torreitn« »Nuova Tipografia;« vsak mora biti
leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leia jI pld. 50 kr. — Posamezne številke se	?	frankiran. Rokopisi o^er posebne vrednosti »> n vračajo. — Inserati (razne vrste nazna-
dobivajo nri npravniitvu in v trafikah v Trstu po & kr., v Borlol in v Ajdovščini po	(	niia 111 poslanice) se zaražuuijo po poeodt»i - ,.r»v oouo; pri kratkih oglasih z drobnimi
O kr. — ŠaroZhtnt, reklamacije in Inserate prejema OpravnlltVB, vi« TorreitB, »Nova tiskarna*.	(	črkami ae plačuje za vsako besedo 1 k-
Po volitvah.
n.
Govoriti nam je denes o volitvah v Istri in na Goriškem.
V Istri je letos dr. Dinko Vi-tezič bil izvoljen enoglasno v občinah izhodnje polovice dežel«. Da jo bil enoglasno izvoljen, to se je zgodilo vsled tega, ker se Italijani niso niti upali postaviti svojega kandidata proti Viteziću, in da je ono malo Število ital. volilcev, našemu kandidatu nasprotno, rajše doma ostalo in so vzdržalo volitve. To nam jo dokaz, da za izhodnje okraje Istre ni več nobenega strahu, da je tam za vse Saše zavarovan pravilno postavljeni slovanski kandidat, prav tako, kakor v slovenskih 3 okrajih Goriškega.
Tudi to je napredek in veljaven napredek, kajti iz popolnoma varne pozicije je ložeje delati na osvojenje nadaljnih pozicij, katere po pravici reklamujemo kot naSe.
Čisto naravno je namreč, da sta v Istri oba poslanca kmečkih občin Slovana, vsaj je ogromna večina, da ne rečemo vse kmečko prebivalstvo Istre slovansko in je torej čisto nenaravno, ako slovansko ljudstvo zastopa Italijan. Kakor pred 6, leti, tako je tudi lotos polit. društvo «Edinost» v zapadnih okrajih Istre postavilo svojega, gotovo izvrstnega kandidata, letos v osobi č. gosp. Vjekoslava Spinčić-a. Žalibože, ni bil izvoljen, in da ni bil izvoljen, temu so veliko uzrok tudi vladni organi.
Toliko se sme uže danes reči, da bi bilo Šlo skoro prav gotovo, da so vsa glavarstva v takih rokah, kakor ono v Pazinu in v Kopru; stvari, katere so se godile v Poreču, kažejo prejasno, da tam je bila vsa protekcija merodajnih krogov na strani italijanskega kandidata, vsaj je to gosp. glavar Poreški tudi javno kazal.
Nekoliko krivde je tudi na strani
PODLISTEK
Narodne pripovedke.
Iz Spodnje irske.
XIV.
(Konec),
Hlapec si poišče svoj,h reči in na zadnje si naloži še deklo, katero je za svojo ljubico imel, kur pa gospodar ni vedel. Ona se začne dreti, gospodar pa gre s palico nanj ter ga prav dobro na maha, pred no mu je ušel. Spotoma pravi sam pri sebi: Primojduha, temu gospo darju Se katero naredim, je H to moje plitčilol Mota Se okusiti mojo jezo, da ho vedel, kaj se pravi vernega slugo iztirati ter celo s palico od poditi in brez najmanjše plače!
Nekiij ča^a dirja po hosti, kder sta dopoludne nakladala na voz z gospodarjem drva tam najde dva moža: katera sta debel štor kMa. PraŠa ju, kaj delata. Ona rečeta: Stor koljeva, pa ga ne moreva razklali. On pa jima reče: Pa vama ja* pomorem; vsak o I ene strani naj za štor prime In ga narazen vleče, jaz pa bom z macljem po zagvozdab tolkel. Ona res
nekaterih rodoljubov, ki so prvotne volitve iz samega neopravičenega optimizma slabo nadzirali, tako na priliko v Roču in v nekaterih vaseh PuljSčine. Optimizem pri volitvah je jeden največih sovražnikov dotične stranke; nikar naj se pred volitvami ne sodi, da je zmaga gotova, načelo volilne agitacije mora biti temveč: «Pred volitvijo delaj neumorno do skrajne sile, a niti en hip naj te ne zapusti bojazen pred propadom.» Tudi je treba agitacijo začeti pr»j ko mogoče po izreku: «Kedor prej pride, prej meljo». Res, da društvo «lidinost» ni moglo vsemu kaj, ker preveliki boji so ga čakali na vsej črti.
Ali premisliti je, da je zdaj najvažnejša naloga društva, da pridobi baš mesto drž. poslanca v zapadnej Istri; ali da se to mesto gotovo pridobi, vsaj čez 6 let, bode moralo društvo s pomočjo istrskih rodoljubov uže precej začeti delovanje in če dosledno in pridno ledino orje ves Čas, gotovo bode dobra žetev čez 6 let.
Ali v čem mora obstojati delovanje našega društva? V prvej vrsti v tem, da postane znano in čislano po vseh okrajih Istre. V Koperskein, Pazinskem in Voloskem okraju je uže dobro poznano; vidijo se pa tudi vspehi, kedo more namreč tajiti, da ni imel tabor v Brezovici, shod v Dekani in veliki letošnji shod v Lindaru velikanskega vpliva na Slovane v Istri? To pa nam je sicer uže tako znan in pripoznan dokaz, da so na kmetsko ljudstvo najboljše deluje sč «živo besedo^* kmetu je treba stvar ustmeno in na vsako stran razjasniti; ker on je konservativen in se le potem poprime boljšega nauka, ako je v srcu popolnoma prepričan zanj.
Recimo torej, da jo društvo Edinost napravilo par političnih shodov tudi na Puljščini in par takih shodov v Poreščini, skoro gotovo bi stvari denes vse drugače stale tudi v zapadnej Istri. V opravičenjo društva
primeta vsak na enej strani ter vlečeta narazen, res udari z macljem po zagvozdab, pa ne ravno, ampak po strani, tako da zagvozde izskočijo, da oba, ki sta na-razen vlekla, Štor zgrabi tako, da sta oba roke v štoru imela. On oba pusti v ve-likej muki in gre dalje. Moža pa jameta kričati in na pomoč klicati. Gospodar tega hlapca to začuje, ker ni bilo daleč od njegovega doma, leti gledat, kaj je; ona mu povesta, kako se je ž njima zgodilo, in on ju otme ter jima reče: To je bil moj Lani (tako je bilo ime onemu hlapcu). Ni bilo lani ne. ako bi lani bilo, oba bi uže davno bila konec vzela pri tem štoru. Vsi trije greio za hlapcem po poti, po kate rej je bil odšel.
Hlapec gre dalje in zdaj najde nekega, kateri je k višku na trepetliko gledal. Kaj gledaš? praša ga hlapec. Speljal bi rad ptiče, kateri so gori v tem le duplu, čuj, kako čvrče. pi ne morem gori. Saj ti jaz lahko pomagam, ti meni stopi na ramena in tako bova gori plezala do dupla. Ko pa sta gori do dupla priplezala, reče dečku: Segni v duplo; on sečne ter reče hlapcu: Enega uže imam. — Dobro, dobro le drži ga. — A hlapec se v tem trenutku dol spusti in dirja dalje po poti. Deček visi zdaj za roko, ne more Bi pomagati in začne klicati na pomagaje gori na tem topoli.
je treba reči, da je ono delalo, ali da za zdaj še ni moglo zmoči ves svoj obširen delokrog. Kar pa ni moglo dosedaj, naj odslej ne zamudi; v 6. letih se da mnogo storiti in pot jo uže nekoliko uglajena.
Pri vsem tem pa Še vsejedno ne znamo, kaj reče državni zbor o pritožbah volilcev gledd volitve volilnih mož v Poreču, kder se jo našim vo-liloem se silo zabranilo voliti. Ta stvar utegne jako zanimiva postati, in Iiog zna, kako bo še večina zbora sodila o ta kej skrunitbi pravic volilcev. Na vsak način se bode pa o volit^i g. Defranceschija v zboru ostro debatiralo in marsikatera stvar se odkrije o tem, kako se ravna z ubogimi istrskimi Slovani.
O goriških volitvah moramo reči, da se je tam vso ohranilo, kakor je bilo. Tam imamo zopet Tonklija, Va-lussi-ja in Coroninija; — le namesto Pajerja imamo kneza Hohenlohe, kar je in ostane gledć nas Slovanov vsejedno, in morda je konservativni feudalni knez v istini manj nevaren sovražnik Slovanov, nego pa dr. Pajer. Želeti je bilo sicer, da bi bil prodrl v velikem posestvu kandidat Slovencev; ali v velikem posestvu Goriškem (to je uže staroznana stvar) niso Slovenci Se nikoli poznali in varovali stroge discipline; tam je preveč vplivov, in nekateri veliki posestniki Slovenci preradi igrajo diplomate; tudi se ni zveza Slovencev z italijan. konservativci nič kaj posebno obnesla; v občo pa je bilo videti, da je bilo delovanje Hohenlohevcev jako intenzivno; omenjene zveze pa bolj mlahovo.
Vspeh vseh volitev na Primorskem se more reasumirati tako le: Obdržali smo vse to, kar smo dosedaj imeli in sicer tako, da za stare naše pozicije ni nikoli več nobene nevarnosti. Ali napredovali smo tudi glede pridobljevanja dveh ali treh novih po-slaniških prostorov, kateri postanejo Čez čas gotovo naši, ako ne prej, saj
potem, kadar so tukaj izvrše užo dobro zrele spremembe.
Prihite oni trije in ga prašajo. kaj mu je, on pravi, da ga je gon neki neumen človek pritrucal, da mu pomore mlade ptiče speljati iz tega dupla. Ko pa priplezava gori, segnem jaz notri, on pa se spusti v hipu dol in oddirja dalje po hosti ne mene: se več zame.
To je bil prav moj Lani, reče gospodar tega hlapca. Oh ko bi to lani bilo, jaz bi uže davno bil mrtev na tem topoli. Sedaj ga doli vzamejo ter vsi štirje gredo za hlapcem, pa le toliko narazen, da drug druzega izpred oči ne zgubi, in mislijo da jim porednež gotovo ne uteče. Ko opazi klatež, da ga uže štirji proganjajo in da jim utečl ne more, s prva ne ve kaj bi počel, a ker je bil bistrega uma, hitro si zmisli. Skoči v neko grdo mlako, tam se tako povalja, da ga ni mogoče poznati, začne se dreti in na pomagaje klicati. Oni štirje prilete in ga prašajo, kaj mu je. On pravi: Nek neumnež je prišel tu sem in me je zahitil v to mlako. Tecite za njim, morda Še ga dotečete, jaz se nže sam pomorem iz te mlake. — Oni štirji morda še sedaj dirjajo za hlapcem, ki se je Lani imenoval, če se še niso naveličali.
Hlapec pa Be je umil ter pobrisal v drug kraj, in tudi jaz neznani kam za njim.
Lamentacije, ii.
Kakor lačna lisica, ki tiboma k bili prileze ter ukrade kokoš ali česa druzega, tako je z našimi lahoičiči, kateri, ako ue morejo drugače, tiboma delnjo in laži trnse ponujajoč mnogo dobrega samo, da dosežejo svoj namen, da jim le gre kakor sami hočejo: drugači olje v ognju. L Niso se jim njihove spletke sponesle in razjarjeni so, De ve se zakaj, tule in Btočejo, kličejo policijo in vse javne urade na pomoč, dolže ubozega in mirnega okoličana barbarstva iti zločinov, umazanosti, kaljeoja javnega miru, ščuvanja, nemirov in Bog ve česa še.
Pred volitvijo so jim bili isti okoličani dobri deželani, ki ne poslušajo onih fanatičnih mešačev (sic), ki so iz Ljubljane (?) sem privandrali, da njih »dobre deželane« ščuvajo proti mestu, mestnim očetom; »ŠČavote iz Obei ležeč, ki hočejo povsem laško in z laškimi čuti napolnjeno ljudstvo okolice tržaške posloveniti ter priklopiti koj ruskemu carstvu, po kojem vzdihujejo!« Ne da, kako vedo ta gospoda, lisjaki premeteni, po svojih črnih in umazanih listih barvati naše miroljubne okoličane, ki so se dosedaj pač malo vtikali v dnevno ali pa v nobeno politiko, razven v ono: kako si pomorejo, da ne bodo kruha lačni.
Da bi se tržaškim okoličanom v srce vcepile ruske ideje in hlepenje po ruskem carstvu, to je prav tako nemogoče In absurdno, kakor da bi ti zagrizleci ne sovražili slovenskega življa na obalih adri-janskega morja. Ali predno se pa bodo vendar zadnji spokoriti in po avstrijskem pravnem pravu delovati morali, nego vcepijo v okoličanske prebivalce ideje, koje sami goje.
Kaj je trebilo toliko hrupa; saj se nič ni spremenilo: istotako je sedaj kot poprej in — mirna Bosna. Ali ne! nemorejo mirovati, ker za mir jim je malo mari. Skoraj bi rekli, da oni (namreč Lahoni in njihovi listi) delajo nalašč, da se mir ne naredi, ampak da sovraštvo in nemir raste, ker sedaj se je še-le začel ravs in kavs tako, da se niti miroljubiven človek ne more zdržati.
Ščuvanje, draženje ljudstva, vzbujanje nepokoja in rabuk je sedaj na dnevnem re in. Ko so se Gikorjaši umalknoll ter se ne smejo več mej svet pokazati, začel se je boj po tržaških listih,glasilih raznih strank : ti mene, jaz pa tebe, da imamo le kaj pisati ter naslađujemo samopašne bralce I Mižati, ovajati, sramotiti, dobro ime jemati, to j* tako dovoljeno, kakor se za dober denar v krčmi napasti in napiti. Žolč, strupeni Žolč se zliva sedaj po la-honskih časnikih, tak, da mora ostrupiti in z gnjevom in gnusom umazati najčistejše srce.
Brškice plujejo, v slabe in zamazene cunje svoj kruh zavijajo, stavljajo ga, da V8haja na postelji z gnjusom zakldanej ter ga v gnjusu se cedečej peči pečejo In tržaškim fiuira, prečistim ustam nosijo; pečejo ga tako (neusmiljeno in ob enem Prašno trdo«, da vsem onim, ki ga jedo, v goltancu obtiči, da ne morejo toliko strupa iz sebe izbruhati, ter Še več kričati na
uboge okoličane in jim predbacivati razne pregrehe, ki so tako grozne, da ti lasje vstajajo in se kolena šibe, če le misliš na nje lil
V svojem »strašnem fanatizmu«, kakor pravijo preljubi ti naši prij itelji, zavdajajo skromni okoličani celo prascem, ki so lastnina Cikorjašev in s cikorjaškira denarjem kupljeni 1 Ob, Bože milil
Perice sedaj ne perejo več tržaških cunj, ampak jih še hcjj zamažejo, da so uže vsi Lihoni raiii slabega pprila s prahom in okollčanakim blatom zakidani ter smrde, ali ne radi tega perila, ampak radi svoje hudobnosti in hude jeze i treba bode, da se obleka tržaških nezadovoljenih sitnežev v Rim prat pošilja, kar gotovo sklene prihodnji mestni zbor, predno mu za večnost odklenka.
Uboge okoličankel koliko muke pre-trpite, predno na svojih glavah po strmih rebrih domov pritlaČite ogromne cule perila, Fkrbite, da je naredite čistejše nego možno in nazadnje kaka hvala! Za preskromen in boren zaslužek stavite v ne. varen položaj lastni život, grdite si in krivite ubogo telo ter nemate miru ni noč ni dan in potem vam se očita še nesnaga in to radi tega, ker so vaši možje volili mcža po lastnej volji in nerudečega republikana !
No, kruh, ki gaokoličanke delajo, trd je in vsi obole, ako se drznejo ga uživati, cunje od okoličank oprane so potem še bolj umazane, sedaj manjka še mleko. Da, uprav to je polno vodel v četrt litru mlelu je pol mleka in velik brentač uma-fcane kalužnice! Radič, salata in druga zelenjad ne rase po vrti h v okolici — kar po gnojiščih in stranpotih jo dobre oko-ličanke poberejo in nose v mesto prodajat za dober avstrijski denar! (Ako bi bil denar laški, gotovo bi se ga ne od-križali tako hitro ker, denar kakor znano, ima zmiraj na sebi podobo vladarja dotične države i ti kako veselje, imeti pri sebi tako ljubo podobo I)
No, to je pa pregnjusno tako, da se uže nam gnjusi o tem pisati, ker pero je uže vse radi prevelikega gnjusa zarudelo. Nič čuda; pero ahbardijev, dipendentj-cev, altiijcev, cittadincev in compagnia bella, postalo je od srda in gnjeva, od strupa in nesramnosti uže zeleno, ker gotovo je iz kotlovine in strup na koto-vini dela uže svoje kemične efekte . Punk-tum tedaj za danes.
Politični pregled.
Notranje dežel«.
Državni zbor se neki skliče meseca septembra, pa le za kratek čas, ker na dan 1. oatobra se imate sniti delegaciji, meseca novembra pa bodo zborovali deželni zbori.
Minister Conrad je bil izvoljen za državnega poslanca v radaviškem okraju v Bukovini, ker se je minister Pino volitvl odpovedal in sprejel ono na Koroškem.
V	Brnu so de'.vci 1C>. t. m. zvečer hudo razsajali in t. igraj li. Zbrali so se krdeloma, napadli labrike, pobili s kameni okna, razbili vrata in mnogo druge škode provzrcčili. Ognjegasci so jih hoteli razkropiti z brizgalnicami, ali nič niso opravili. Poklicati so morali vojake, ki so bili prisiljeni rabiti orožje, ker se delavci niso hoteli umaknoti. Tudi ženske so se udeležile tega izgreda, neka ženska je bila celo voditeljica celemu krdelu. Večje bilo ranjenih in mnogo so jih zaprli, Še le opoluuoči se je posrečilo vojaštvu, delavce razkropiti. Poroča se, da se je za ta izgred uže davno delalo.
V	Brnu so vse fabrike zaprte, ker so ee delavci odpovedali delu, oni zahtevajo, naj se delavski čas skrajša na 10 ur na dan, dnina pa zviša za 25°J0.
Vnanje dežele.
Italijanska poslanska zbornica je IG. t. m. začela razpravljati proračun minister stva zunanjih zadev. Mancini je zunanjo politiko zagovarjal ter naglašal, da se v ničem ni promenila od 8. maja počenši, to je od tistega dneva, kar je zbornica vladi izrekla tsvoje zaupanje. Vlada v ru-dečein morji ne bode dalje segala brez
dovoljenja parlamenta, vojakov pa ne pokliče iz Afrike. Vodji opozicije so se izrekli zoper zunanjo politiko, Depretis je naglašal solidarnost kabineta in zbornica je naposled z 147 glasovi proti 126 sprejela dnevni red, kakor ga je vlada odobrila. 17. t. m. se je pri tajnem glasovanji sprejel proračun ministerstva zunanjih zadev z 163 Klasovi proti 159. Vlada je tedaj zmagala le za 4 glasove In vsled tega je počila vest, da ministerstvo odstopi. Mogoče, da ta vest ni resnična, a gotovo je, da vlada visi na zadnjej zarezi; afiikansko nespametno podjetje jo mora v kratkem času podreti.
Te vrstice smo pisali 17. t. m., a uže 18. na večer je prišlo iz Rima brzojavno poročilo, da je ministerstvo odstopilo. Depretis je namreč ta dan v poslanskej zbornici naznanil, da seje kabinet odpovedal, kralj pa si oolcčbo prldržal; dokler se ne sestavi novo ministerstvo, poslovalo bo staro. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o proračunu. V novem kabinetu utegno ostati večinoma dozdanji ministri, Mancini pa na vsak način mora izstopiti.
O ministerskej kriti na Anglelktm imamo ta le poročila. Angleška kraljica je Glad-stona pri odstopu hotela povzdignoti v grofovski stan za zasluge, katere si je pridobil za deželo, a Gladstone je to ponudbo odbil. »Salnt James Gazette IG. t. m. piše : Vsled zaprek pri sestavljanju konserva-tivnegakabineta,trebalo bo skoraj gotovo še enkrat liberaluej stranki naročiti, da sestavi ministerstvo. In res konservativcem morajo lase pokonci stati, ako prevzamejo vlado in premislijo, koliko in kako težavnega posla jih čaka: Avfganistan, Sudan, Egipt, konferenca o sueškem kanalu, di-plomatični razpori z Rusijo, Nemčijo. Francosko, Španijo; poleg vsega tega znaša še primanjkljaj nad 150 milijonov gold. ki se bo moral pokriti s tem, da se davki zelo zvišajo, i na vse zadnje trka na vrata jako kočljivo irsko prašanje; posilni zakoni za Irsko zgube letos veljavo; teško jih je podaljšati, a nepodaljšuti zelo nevarno, ker potem bi na Irskem noben Anglež ne bil več varen svojega živenja. Meseca novembra pa bodo nove volitve v državni zbor in vse kaže, da bodo konservativcem zelo neugodne, konservativno ministerstvo bi po tem takem vladalo le nekoliko mesecev, — 17. t. m. poroča »Standard«, da Salisbury prevzame načel-ništvo in zunanje zadeve, Churchil pa Indijo, za druge zadeve pa ni Še nobenega ministra.
Angleško ministerstvo se je 18. t. m. tako le sestavilo: načelnik in zunanje zadeve Salisbury, lordkancler Giffard, tajnega sveta načelnik Northcote, finančni minister in vladni zastopnik v spodnjej zbornici Hicks-Beach, notranje zadeve Cross, kolonije polkovnik Stanley, vojno Smitb, mornarico Hamilton, Indijo Churchill, Irsko Earl Carnaroon, pošto Manu-ee8. A ni Še gotovo, če ti moŽjfl res prev. zamejo vlado, ker oni zahtevajo od liberalne stranke, da jih podpira v nekaterih stvareh, ta stranka pa doslej ni še sprejela vseh točk tega zahtevanja, Če se tedaj ne pobogajo z liberalno parlamentno stranko, ne bodo mogli prevzeti vlade in potem ne ostane druzega, nego da stopi na čelo zopet liberalna stranka.
V tonkinskih vodah je po Courbetovej smrti prevzel kontreadmiral Lespes pove-Ijništvo vojne mornarice.
Kitajska vlada je podpisala francosko-kitajsko mirovno pogodbo.
DOPISI.
Iz tržaške okolice v 18. dan
junija 18^5.— V obče je znano da se v nasej okolici narod zaveda svojega pokoljenja in baš ta narod, ki se je stoprav pokazal, da je zmožen storiti vse, in da treba da se tak narod spoštuje, da se Čisla nad vse, treba tudi, da dobi dejanske podpore. Pogledite, kako podpirajo Italijani svoje sokrvnike, kako jim pripravljajo pot do boljše bodočnosti, ako eden ne premore, poda mu drugi roko, tako da naposled drug druzega podpirajo in lepo napredujejo. Ali vse drugače ravnijo pa •/. našimi ljudmi. Redek je delalec, redek zidar, kamnosek, redka perica, mle-karica in krušarica, ki bi ne bili ali zgubili hiše. ali pa dobili par prav gorkih pod nos po volitvl. Lahko bi se navelo sto
lučij^v. da po Irredentarji, kukor tudi patnotični (?) Italijani povpraševali naše oko 11 čanke, je li vaš mož volil Ntbergoia le li pri kakem slovenskem društvu. In ko so te uboge žene nič hulega sluteče povedale, da so njihovi možje volili Na-bergoja in da so zvesti Slovenci, odgovorili so jim ti oblastneži: Nesite r* Naber-goju prodajat, ali pa pojdite k Nibergoju, da Vam on da dela. Dobro, pravim jaz sedaj, kakor oni delajo z nami, tako delajmo mi Ž njimi.
Ali hočemo mi hudo z^dobrim povraćati? Ali bodemo mi vedno tlačani? Ali bodemo mi vedno ubogi »ščavi ?• Ali bodemo morali mi vse, kar se tej drhali ljubi, delati z nami, prenašati voljno? Ali uže res zadnjo kapljo krvi iz našega telesa izsesajo? Ne in še enkrat ne! Tega ne smemo dopuščati, ampak biti odločnejši in trdovratnejši. Vsaj so nas Italijani uže daleč privedli. Vzeli so nam večinoma vse, da vse, kar smo imeli nekdaj. Dati nečejo nič, do cela nič. Ne dajo nam slovenskih uradnikov na magistratu, kamor vender mi toliko, toliko denarja znosimo, in vender nam ne dopuščajo, da bi v slovenskem jeziku govorili, psujejo nas in groze nam, da nas zapro, ako si upamo kaj reči. Da, toliko delajo z nami, da se Bog nas usmili. Pa vsaj smo aami krivi. O ipro naj se Vam vže enkrat oči, dragi okoličani, nastopite možato in zahtevajte vse v slovenskem jeziku, Vrnite jim, ako Vam ne pošljejo v vašem milem materinem jeziku. Oni Italijani imajo vse v Trstu, Šole, urade itd. da ceio peščici Nemcev so dovolili vse, le nam Slovanom ne dovolijo nič, le nam vse jemljejo. Slovenskih šol nam nečejo dati. Smejejo se nam v obraz in krohotajo, kakor peklenski duhovi, ako čujejo, da ubogi okoličan kaj zahteva. Okoličani vzbudi se popolnoma in stresi se tujčevega jarma, ker čas je, da vsaj uže postaneš sam svoj gospodar na svojej zemlji, po kojej se danes ošabno šopiri tujec. Kakor nam oni spodrivajo službe, tako treba, da mi njim storimo. Slovani v Trstu in okolici, kedor ima kacega Italijana v služiti, naj mu isto odpove in na njega mesto pokliče našega okoličana, ker grdo je tujca rediti, svojega brata pa pustiti, da pričo vas gladu umira. Vsak Slovan naj dela, kakor Italijani in gotovo zmagamo mi, da prosto vzdahnemo: Svobodni smo t
IE Hojana, 12. junija. *) — Občno veselje, ki je povsod nastalo po izvolitvi Nabergoj« poslancem, izraževalo se je lepo tudi v Rojanu koj prvi dan po volitvi. Navdušenost iti zavedanje se je tu sijajno pokazalo Še na večer nedelje, ker bilo je tudi tu slišati pozno v noč vesele »živijo« in v nedeljo na vse zgodaj je bil Rojan okrašen s cvetjem in zastavami; pokali so veselo topiči; z eno besedo: veselje in navdušenost je bila velika in odkritosrčna.
Ponedeljek zvečer zbrali so s^ rodoljubi rojanski in mnogo gostov tržaških v krčmi pri devetih murvah, katero je oni dan njim gospodar, vrl narodnjak g. H. K. Kaj lepo okrasil. Na pročelju mnogo zelenja in narodnih in dižavnih praporov, t notranjem vrtu pa je bilo na večer vse prepreženo z lautpijoni; rojanski izvrstni pevci so poveličali ta večer z blago* glasnim petjem v pozno noč, v tem ko so se na dvorih rojanskih rodoljubov in po oknih svetili umeteijni ognji in lučice.
Združeni, vsi jedna duša, popevali so to noč RojanČani in se v živahnih pogo vorih mej sabo in z drugimi tržaškimi rodoljubi razveseljevali do rane zore, ki jih je še-le opozorila, da je čas se raziti po opravkih.
Napivalo se je na slavljene«, državnega našega poslanca, došlim gostom in tudi »Triester Tagblatt« se je zahvalno omenjal, ki je pred voiitvo se vrlo na branik postavil objavlj ijoČ prelepe članke, iz kojih je bilo jasno spoznati, kake namene bo imeli oni ničvredni Cikornjaši, ko so naše okoličane v svoje malovredno društvo vabili, in ki niso bili na tem shodu rojanskih rodoljubov nič kaj lepo v misel vzeti.
Torej, naprej, rojanski rodoljubi, pokazali ste, kako ste Čili in koliko lahko naredite združenimi močmi in zavednostjo. Nič ne de. Čeprav so mej vami nekateri, katere vi po p avici črno gledate, pogumno naprej 1
Slednjič se imamo zahvaliti vrlim pevcem in g. gostilničarju, ki nas je z dobro kapljico poslužil n^pozabljivši, kakor uže rečeno, krčme in vrla lepo oplesti in razBvetiti, spoznati moramo, da smo prav radosten večer mej zavednimi rojaki užili in poslovili se od njih prav zadovoljni.
_ čič.
Iz Kanala, 8. junija 1885. — (Nova volitev, novi semenj, novi doktor). — Volilci iz Kanala, Bodreza, Loga, Vrba, Morske, Gorenjavas in Idrija! starešinstvo gre h koncu svoje triletne dobe, nekateri težko čakajo nove volitve, in hočejo reči, da bodo večje borbe, nego pri zadnjej volitvi.
Volilci! podajmo si roke kot prijatelji in volimo postavno po želji občinstva, kar bode v Čast in blagost našej županiji. Ne dajte se slepiti, ako bi Vas kedo protr VaŠej volji na dan volitve prav tako mila v oči gledal, da bi ga volili, ne zaupajte takim, ki ao Vam volk v ovčjej obleki, da bi Vas kar zi litro rebule prodali, ali škodovali. Volite v starešinstvo narodnih mož, da nam bodo pravični, da bodo tudi za blagost občinstva ne glede na lastne dobičke skrbeti. Ne volite v starešinstvo mož, ki so bili uže sodnjisko ka2novani, ki ne i poz naj voa «postaj vo». Take može v starešinstvo voliti, ni postavno, delalo b! nečast našemu očetu sedanjemu in dosmrtnemu g. lupanu in vsej županiji Kanal. Takim volitvam bodemo energično pro-testovali, ako bi se prigodile.
Volilci 1 vzemite rešeto in dobro pre-rešetajte lulko izmej pšenice, sedaj bo čas, ne politizirajte po krčmah, ampak pokažite se enkrat z svojo politiko v dejanju, kadar pride čas, ne ustrašite se, ako Vam kedo poreče: Ako ne bo ta pa ta izvoljen v starešinstvo, tudi jaz se starešinstvu odpovem, ne verjemite jim, za norca Vas bodo imeli, prav radi ostanejo deputati in naj bi tudi odstopil eden ali drug, saj bi bil zadnji čas, da se ta uže stari kvas nekoliko pomeša in prerešeta, mladih in zvedenih mož, posestnikov poštenjakov imamo uže toliko v Kanalu, da se nam nI treba bati, da ostanemo na suhem, in naj bi se tudi naši mladi možje mej stare zmešali in se začeli vaditi praktično spoznavati občinske postave in drugo, potem bo vse prav in dobro.
Kedo se več ne spominja, da smo imeli na 28. februarja t. I. nov semenj za blago in živino v Kanalu, ter si nismo niti pričakovali za v prvič, da bode ta nov trg v tolikem Številu glede živine obiskan, kajti, prignalo se je na trg nad 600 goved, in kupci so se zbirali kakor so si poželeli, prodalo se je pa okoli 60 glav, tudi je bilo ljudstvo z novim trgom zadovoljno, le nekateri so hoteli trditi, da bi ta nov semenj za živino in blago bil na drug dan odločen, ker prav tisti dan je semenj za Živino 3 ure daljave od Kanala onkraj meje v Gevdadu (Cividale) in hočejo reči, da se kupet dele, pa Bog naj ustreŽe vsem, in kaj nas briga Cevdad onkraj meje na Italijanskem. V prihodnjem letu toraj, oziroma v tem letu bosta za Kanal 2 trga v pratikah zaznanvana, in sicer, prvi 28. februvarja in drugi kot po starej navadi 8 dan pred sv. Martinom, kupcem in prodajalcem se priporočamo za obilno ude-lejitev obeh trgov.
Zdaj pa še nekaj, vdobili smo vendar enkrat po tolikem pričakovanji novega doktorja zdravnika, ne pa za vse, ampak izvrstnega kirurga v osebi gosp. Drejci Kuas-ovega z Bodrež i, ter ga slav. občinstvu prav toplo priporočamo, posebno onim, ki bi $i Želeli zobe Izjemati. On stanuje pri našej Nuni Spičkuki v Gorenjej-vasi onkraj mosta pri Kanalu.
*) Slučajno lakusneno, kur pa nič na de, ker je vredno, da so pohvali, kar je hvale vredno, nI Se prepozno, Zato objavljamo tu dopis sedaj.	Uredn.
Poreč, 14. junija 1885. — Dragi čitatelji, oprostite, če zapazite v našem dopisu pogreške, ker premalo imamo učenosti, ker smo preprosti rokodelci.
Toraj ne branite se, našega dopisa prečitati, prost je, in ima malo veljave .. ali velik namen srčnega sočutja. Srce nas žene razodeti čitateljem naše veselje in radost slavne volilne zmage našega ljubega naroda.
Dolžnost nam veleva, Častno hvalo izreči vsem volilcem in društvu Edinost za pomoč in poduk slavne zmage. UŽe nekoliko mesecev čitamo v »Edinosti« bojevanje krepkih okoličanov proti sovražniku skipele cikorje. Veselje je bilo slišati in sploh se smemo srečne imenovat1, ker po dolgem bojevanju krepkih okoličanov proti sovražnikom Concordije se narod odlikuje.
In omenjena sramotna kukavica Cl-korjaška zvija se kakor oparjeni maček, sem ter tja baba, nikder nema počitka, ker nameni so jej spodleteli. Veselejše pa je bilo slišati od našega zvestega državnega poslanca gosp. Nabergoja, kateri je dobil 2141, glasov. Živio, mnoga leta srečen blo! Živeli čestiti volilci Nabergojal Živelo društvo Edinost, in Živeli naši zvesti sobratje. Upamo, da cikorjaška tovarna se več ne ustanovi. Alto pa bi se lede drugej ustanovila, naj postavi trdnejšo podlago, sicer se utegne ziušiti. Nje prvaki, nadzorniki ... klinkovcl, naj ne obupajo, ker onkraj luže jim morebiti bolje izide. Oh I cikorja ~ Requleacat in pace.
Rokodelci okoličani.
Domače in razne vesti.
Imenovanje. Svetovalec deželnega soda v pokoju v Trstu Anton Braunitzer pl. Brauntual je bil imenovan za notarja v Tržišču. — Višji logar Mihael Beyer je bil imenovan za višjega logarskega inženirja za Goriško.
V sejft inefttnega svetoval-Mftva v dan 17. t. m. je svetovalec Nad-llŠek vprašal mestnega župana, ali bo za priuierljaj kolere Btorjene potrebne pre<-
EDINOST
vidnosti, na kar je župan odgovoril. d»-se je to storilo. Glede bolnišnice za silo ieŽi pri starešinstvu izvrsten načrt, ali zarad velikih troškov ono odlaša s pripravami, dokler jih potreba ne ho zahtevala. Svetovalec Vierthaler je stavil predlog, naj ee starešinstvu zaukaže, naj preudan ali ne bi potrebno bilo. da se magistrat, bolnišnica in lekarnlce s telefonom zve-žejo, in o tem poroči, ta predlog je bil skoraj soglasno sprejet. Potem se je pre-bral ministerski dekret, ki odbija priziv ineBtne delegacije zoper »veto« deželnega namestuiki glede nastavljanja mestnega nadzornika za mestne ljudske šole. Svetovalec Venezian je stavil predlog, naj se dekret izroči šolskemu odseku v daljno posvetovanje; ta predlog se sprejme. Mi pač ne umejemo, kaj Šolski odsek stori s tem dekretom, ali ga bo kuhal, ali pekel. Vloga hišnih posestnikov glede pokritega tržišča se na predlog dr. Vidakoviča izroči mestnemu starešinstvu, da se s finančnim odsekom vred o tej zadevi posvetuje in občinskemu svetu poda kon« kretne predloge. — O komisijskem pred logu glede ustanovitve tržišča za zelenjavo in sadje, na mestu onega na velikem trgu, unela se je daljša razprava, katere so se udeležili svetovalci Consolo, dr. Luzzatto, R. Luzzatto, Venezian, Nabergoj in Cam-bon. Nazadnje pa se je poročilo komisiji zopet Zivrnolo, to pa je komisijne ude razžalilo, da so iz komisije stopili, vendar pa so jih naposled potolažili Stalitz, dr. Luzzatto in župan trdeči, da se jim z sklepom ni izrekla nezaupnica. — Poročilo o vodi ni prišlo na vrsto; sam Bog ve, koliko vode še steče, predno bo rešeno pra-šanje o vodi.
Predvčerajšnjem je imel mestni zbor zopet sejo, a tajno in jako važno; šlo je namreč za to, da se reši rekurz 380 kon-Bortistov, kateri hočejo postati domačini ter imeti volilno pravo za mestni zbor. To je ona važna zadeva, katera mora ščasoma Iredenti streti glavo, in katero mi uie davno pripravljamo in pospešu jemo. — Oni reklamanti so v resnici skoro sami Slovenci in bi postali volilci IV. mestnega razreda, ako bi rekurz obveljal; potem pa bi mogli Slovenci v IV. mestnem razredu, kateri največ odločuje, imeti celo večino, in ako so dobro organi-zovani mogli bi prodreti v tem razredu 8Ć svojimi kandidati. Ta važna stvar se je predvčerajšnjim v zboru razpravljala, desnica in vladni komisar je rekurz zagovarjal na podlagi S 4 temeljne postave od leta 1867, po katerej mora vsak avstrijski državljan imeti pravico volitve za občinsko zastopstvo v tistej občini, kder stanuje in plačuje davek. — Levičarji pa so se naslanjali na mestni statut od leta 1850 in je posebno dr. Piccoli v predolgem govoru dokazoval, da vse pozneje avstrijske postave ne morejo ovreči omenjenega šta-tuta, po katerem so v Trstu volilni le oni, katere občinski zastop sprejme za Tria-Čane, neglede na davek. — Debata je bila Živahna, ali konečno je bil sprejet predlotr levice, da se zavrže rekurz, in sicer z 19 proti 25 glasovi. — Kakor navadno je tudi ta pot manjkalo vse polno desničarjev; nekateri so res bolni, drugi pa so najbrže iz ljubezni do levičarjev doma ostali in tako se ie zopet zgodila volja Lahonov zarad popustljivosti tako\vanih patrijotov. — Ali stvar še ni dognana. — Vseh 380 reklamantov se zdaj obrne na državno sodišče v Beč, oni imajo uže svojega advokata, kateri bode stvar na Dunaju zastopal, in Bkoro ni dvomiti, da državno sodišče razsodi stvar ugodno rekla-mantom, kajti v enakem slučaju je to sodišče nže enkrat pred leti razsodilo v zmislu nekega reklamanta. — Od te razsodi •e je gotovo največ odvisen prevrat Trsta na boljše, kajti kakor hitro spodmaknemo Iredentarjem IV. mestni razred, spodmaknoli smo jim temelj, na kateri so dosedaj naslanjali svoje poslopje.
Uradna slovenščina. Dohajajo nam priložbe, da se čitajo v uradnem listu »Osservatorc Triestino« tako slabi slovenski prevodi ediktov iu razglasov, da to ne dela nobene časti uradnemu listu. Mi opozorujemo na to napako one oblistnije, katerim je čuvati, da je vse dekorozno, kar pride mej svet od vladne strani.
Ono naročnike kateri niso se plačali naročnine do konca
V« m., opazarjamo, da to store najdalje v 8 dneh, ker jih bomo drugače terjali n poštnim mandatom in jim ob enem tuli list ustavimo. Vsem našim naročnikom tudi naznanjamo, da v drugem semestru priobčimo prevod lepe indijske arame Urvašl, katero je iz indijskega jezika preložil gosp. dr. Karol Glaser.
Razpisane službe. Ker mestni magistrat po sklepu občinskega sveta prevzame vago na senenem trgu v Janino upravo, razpisal je za ta meBtni urad tri službe in 8icer: službo vagarja z letno plačo 1200 g Id. v mesečnih obrokih, vagar psi mora položiti 1200 gld. kavcije, potem s užbo pisarja z leino plačo 600 gld. in službo delavca z 480 gld. Te dve poslednji službi se plačujeti, pa tudi odpovedujeti v poluuiesečuih obrokih; vse tri službe pa so razpisane le za eno leto, ker je vsa ta stvar začasna i menda ne bo donašala
dobtčk» občini; mestni magistrat hoče le vse spraviti pod svoji peruti, da lažje ukazuje in pri volitvah dela za neodrešene.
Častno meščanstvo. Metliška mestna občina je z soglasnim sklepom podelila častno meščanstvo kranjskemu deželnemu načelniku baronu Winkler|U v hvaležno pripoznanje ri|egovega vspešnega delovanja in preložitve ceste čez Gorjance.
Kako si Lahonl srce hlade? Kakor znano naši Lahončiči, ki so kakor l j u lije prav tako mali, kakor sc reveži glede politike, si zdaj s tem hlade srce, da v ulici Malcanton ubogim Brščlcam po cele košare jajec pobivajo. kakor to lehko s pričami dokažemo (Pa kde je policija?) nadalje, da uboge mlekarice preganjajo, perice podijo itd. — Glasoviti asesor Pim-pach je vdovo Ivanko Culo iz Verdele Št. 71, katera mu je 10 let uže prala, dan po izvolitvi Nabergoja prašal, kako je volil nje mož. Ko mu je žena odgovorila, da ne zna, da meni, da Nabergoja, jej seje Pim-pacb surovo narežal, ter jej kesneje tudi odpovedal perilo. — Mi smo ženi obljubili, da ji priskrbimo drugo hišo, in se tudi nadejamo, da se nam to posreči in sieer z veliko boljšo hišo, nego je Pitn-pahova. Ali, da I. asesor magistrata prvi hujska proti slovenskim delalcem, to je znamenje časa, in povsod bi se takemu možu oa neke strani prav dobro posvetilo, le tukaj ga puste pri miru I — Tudi po drugih hišah zasramujejo gospe(?) in go-spod|e(?) naše vrle okoličanke, pošiljalo jih v enomer k Nabergoju; ali vrle naše okoličanke imajo poguma dovolj, da odgovarjajo kakor gre. Tako na priliko je rekla te dni ena gospa /bivša dekla) nekej oko-ličanki, da nje mleko diši po kozi, na kar je okoličanka se tako le odrezala: Moje mleko je bilo dosedaj vedno dobro, da zdaj diši po kozi, temu je kriva Cikorija, katera je Vam, gospa, skazila okus.— Ali ni to dober odgovor?
Užitninski urad je glavno ognjišče za politično agitacijo; vodja urada bi se ne imel toliko izpostaviti za Lahonstvo. Te dni je nek dacar javno i/rekel, da je prav da je bil izvoljen Nabergoj; čez par dni je bil uže iz službe prognan. — Včeraj je glasoviti dr. Ciatto na velikem trgu, ko se je peljal v svojej zarubanej kočiji, videl nekega sodelalca lista «11 Soldo», ki zagovarja Slovence in avstrijske interese. — Ko zagleda omenjenega, skoči Ciatto iz voza in s palico kviško leti naravnost na otnei-jenega sodelalca in baš ko hoče po njem mabnoti, se čuti zgrabljenega od zad po dveb debelih pesteh, da se ni mogel več ganiti. Prljali so ga na poli cijo od jeze penečega se. Bil je namreč v rokah nekega detektiva To je zdravnik, mož boljših krogov; kaj pa še le potem kanalja, katere je vse polno. Našemu ured. niku liohajajo vsak dan grozilna pisma; vsak dan kaka surovost. — Te reve je treba le obžalovati. Pač žalostno, da se v Trstu tako šopiri surovost in neumnost.
Okoličanom In okoličan -kam! Mnogo okoličanov in okolifiaukje bilo te dni razžaljenih po malopridnih ljudeh.—Vabimo vse take, da se oglasijo v našem uredništvu. Nadalje vabimo tudi vso tisto patrijotično gospodo, ki bi potrebovala novih mlekaric, krušaric al peric, da se nam javijo, da jim dotične osobe preskrbimo. V kratkem bomo o vprašanju »Svoji k svojim« kaj več pisali.
Tržagke novosti i
Koncert tržaikđ Čitalnice. Ako se vreme ne pokvari, bode danes zvečer v prostorih to je na vrtu in v dvorani naše Čitalnice, krasen koncert, katerega se udeleži vse, kar je bolj odličnega slovanskega sveta v Trstu.
Morski volk. V zadnjih letih so pri nas morski volki uže navadni obiskovalci. V milskem zalivu blizu Lloydovega arsenala so 16. t. m. videli morskega volka, ki je neki deset metrov dolg. Mestni magistrat to objavlja in svari, naj se ljudje ne kopljejo v nezagrajenem morji.
Kresovi prepovedani. Vse kar je slovanskega nas inagistratstrašuo v oči bode. Izdal je nek poseben ukaz, da so ne smejo več spuščati ne rakete in tudi ne prižigati razna bengalična ognja. Mej te je tudi uvrstil naše kresove, ter pristavlja, da so se uže velike nesreče prigodile. Res je. da so rakete uže marsikedaj kako škodo napravile, ali da bi se bil po kresovih zanesel ogenj, to je pa do sedaj neznano. Videli bodemo, kako 8e bode ta ukaz spoštoval od strani Italijanov, ker ie ti imajo veselje in tudi prostost, da smejo delati, kar jim drago. Drugače niso v stani zadušiti kresov, ki bo staro slovanski značaj, nego na tako zvit način. Ali ste vi liberalci, ki drugim pravico kratite, sebi jo pa delite, kolikor in kakor vam drago? no upajmo, da hode tej samo-oblasti k tnalu konec. To so vse nastopki naše zmage. Ali jih zvija po trebuhu.ker so se blamirali, sedaj se pa na tak način nad nami maščujejo. Plemenito maščevanje!
Dva vo\a sta trčila skupaj in sicer so se nekemu vozniku konji splašili ter se zadrvili naravnost v voz od tramvaya. Voznik splafenih konj je pal mej vozove in se na levi strani prsi in levej roki poškodoval.
Delalci odpuščeni. Po Tratu se govori, da se je iz Sirudtliovofe delalnice takc-zvanega Stabilimento tecnlco vrč ljudi od dela odpustilo. Kam se obrno delalci sedaj, ko se tako težko služba dobi. Ali ne bi bilo dobro take stvari premisliti, predno se Izvršijo. Ubogi delalci 1
Na cesti ibolela. Neka 57 letna bera čica doma iz Vidma lz Italije je od samih slabosti premagana na ulici obležala. Usmiljeni ljudje so jo odvedli v bolnico.
Kažnjiva šala. Nek 19 letni trgovski pomočnik je v ulici Molln piccolo hotel dvakrat ustreliti na svojega gospodarja. Samokres se tii sprožil in pomočnik je potem pobrisal. Gospodar je potem ves v strahu pripovedoval, da je na njega strelal zato, ker ga je radi neredncsti dal iz službe. Nekateri so rekli, da samokres ni bil nabit, ampak da se je mladeneč le pošalil ž njm. Bog zna, ali je res ali ne.
Policijsko. Šivilji J. Marija, ki stanuje v ulici del Sale, št. 6. so odnesli, trije mornarji sreberno uro z verižico vredno vse vkup nad 20 f. Prišli so si naroČit srajc in gaČ. Ali za naročilo so jo okrali. V hiši Št. 11. ulica Aquedotto je nek drug neznan tat ukral zopet uro, vredno 22 f. Samo ure d še tem tatovom. — 25 letni Fran S. in 28. letni Štefan F. oba iz Trsta, bila sta prijeta v nekem vrtu v Kjadinu, ker sta hotela več reci ukrasti. V nekej kavarni so razgrajača 36 letnega Antona G. pograbili in zaprli. Za prli so še par možkih, ki ne smjo v Trst priti in tudi nekoliko žensk so preskrbeli zi nekoliko dni.
Kmetijsko predavanje v PodgradU. Gosp. profesor Kramar bode predaval v nedeljo, dne 28. t. m. ob 4 uri popoludne v Podgradu o sadjarstvu. Dobro bi bilo, da se kmetijskega predavanja udeleže duhovščina, učiteljstvo in vse boljši posestniki in da bi Be pri tej priliki tu Ji konečno dogovorili o ustanovi kmetijske zadruge za podgrajski okraj, kder bi bila silno potrebna.
Narodna čitalnica v Hu-bedll priredi o priliki obletnice svojega ohbtoja dne 28. t. m. veliko veselico s tem sporedom: 1. Naprej, koračnica izvršuje dekanska godba. 2. Pozdrav, govori društveni podpredsednik. 3. L chu-neger: Lepa naša domovina, poje domači zbor. 4. Kocijančič: Danes tukaj, izvršuje irodba. 6. Slovenski vojak, deklamacija. 7. A. V.: Potpourri iz slov. narod, pesni, godba. 8. Dr. B. Ipavec: Slovenec sem, poje predloški pevBki zbor. 9. Govor, govori društveni tajnik. 10. H. Persoglia: Slovenska himna, poje pevski zbor iz Bic-manj. 11. Žežulinka, mazurka izvršuje godba. 12. Slovan Bem, zl. T. TurkuŠ deklamacija. 13. F. S. Vilbar: Slavjanska, poje predloški pevski zbor. 14. Rado ide, koračnica godba. 15. D. Jenko: O Vidovem. poje pevski zbor iz Rlcrnanj. 16 Srečkanje na 5 dobitkov. 17. Ples.
Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina k besedi 20 kr. Vstopnina k plesu 40 kr. Srečke po tO kr. Pri besedi in plesu svira izvrstna dekanska godba. K obilej udeležbi uljudno vabi
Kubed, 14. junija 1885.
__Odbor.
Kolara se po Španjskem vedno bolj Širi in vedno hujše razsaja; 16. t. m. so v Madridu zbolele 4 osobe, 9 pa jih je umrlo, v provinciji Castellon je zbolelo 58, in umrlo 26 osob, v provinciji Valencia zbolelo 161, umrlo 95 osob, v provinciji Murcia zbolelo 269, umrlo 115 osob. — Naša vlada je izdala potrebne naredbe, da se kolera k nam ne zatrosi. — Profesor Drasche na Dunaji pa je izrekel me-nenje, da kolera iz Španije k večemu na južno Fraucosko poseže, in da po dosedanjih prikaznih soditi ni nobene nevarnosti, da bi se kolera razširila v vsbodnje dele Evrope. Bog ga usliŠi!
Nesreče. V nekem Železniškem pre-rovu pri Salamanki na Španjskem je 17. t. m. 40 delavcev vsled povodnji utonilo. — V Kašmiru pod goro Himelajo se ponavljajo v zadnjih časih grozni potresi. V okraji Muzufuiabad je potres usmrtil nad 2000 ljudi. — V premogiščih blizu Man-šestra na Angleškem je 18. t. m. jamska sapa usmrtila 170 delavcev.
1.	Eijni pripomoček zoper trtno bolezen je žveplo, prav in o pravem Času rabljeno, kakor je tu z iolej razloženo. Nikar se ne brigajte za druge pripomočke, ki jih ta ali oni kot svojo znajdbo priporoča in prodaja, le da si z denarjem neprevidnega trtorejca polni svoj ž"p.
2.	Z uapehom rabimo simo čisto žveplo, to j e tako, katero tako populnoma zgori, da ne pušča nobenih zeineljnih ali pepel-nih ostankov. Žveplo mora biti še le v zadnjem času zmleto in v naj fi ne ji prah spremenjeno, da ne čutimo nobenega ko-ščeka ali zrnca vmes, Če je mej prsti minemo.*)
Čem drobneje je žveplo zmleto, tem izdatniše je in tem manj je porabimo. Debelo zmletega žvepla pade mnogo na tla, predno pride do trte; kar ga pa dospe na trto, ne prime se je, ker je raznese vsak vetrič.
3.	Zeplajmo le, kedar je jasno nebo in mirno vreme, kedar se je rosa posušila iu o najtoplejem dnevnem času. Nikar ne žveplajte v veternem vremenu; Če veje sapa od morja, delajmo predpoldne, ke lar je mirno.
4.	Prvikrat žveplajmo s tako imenovanim čopkom (pinelom) kakor hitro so se iz mladih pogankov razvili po 3 do 4 listi, to je, kedar so poganki okoli 10 centimetrov dolgi Če zanemarimo to prvožve-planje, bodo naslednja le malo zdala iu potem nam bo veliko teže pregnati bolezen.
5.	Drugikrat nam |e celo trto pnzve-plati s pihalkom,*) kakor hitro je grozdje ocvelo, to je kedar odpada cvetje.
6.	Tretjikrat požveplajmo samo grozd, kedar postanejo grozdjine jagode tako debele kakor grah; če se je bolezen pokazala na perji, požveplajmo je tudi.
7.	Opazujmo skrbno trte od konca junija do konca julija — to je v dobi ko je trtna bolezen naj hnja, in žveplajmo s plhalnikom nemudoma in prav sk bno, kedar koli vidimo, da se je prikazalo bolezen. Enako nam je ravnati tudi avgusta in septembra meseci.
8.	Kedar trebimo ali man lamo trte, moramo skrbno odstraniti t sto perje, ktero zakriva grozde, da so bolj na prostem in jih torejjažnj žveplamo.
9.	Žveplanje moramo vsa k rut brez odlašanja ponavljati, keda:* je dež spral, ali veter raznesel žveplo, kmalo po tem ali Še istega dne, ko smo je natrosili.
)0. Posebno skrb moramo obračati na tiste vrste delikatnih trt, katerih se naj raje loti bolezen; te moramo tolikrat žveplati, dokler ne zgine zlo. Kedar vidimo, da je katera trta zelo bolna, žveplajmo jo celo, tudi ima malo, ali če nema nič grozdja; če ozdravimo rastlino, začela bo čvrsto lasti in t: ko si zagotovimo pridelek za prihodnje leto.
Kriptogama ali oidium je bolezen, katera se prikazuje vsako leto in katero pre-ženemo, če ravnamo tako, kakor je zgorej popisano. Kdor bo tako delal, gotovo se ne bo kesal, kdor bo pa zanemarjal bolezen, temu se ne okrati, ali celo uniči samo trgatev, ampak poginejo mu ščasoma tudi trte.
GosdoHo in trpM stvari
Deset aapovedl
trtorejcem {oper kriptogamo alt trtno bele^en.
Spisal J. Bolle
»Oidiun«, znan pod imenom trtne bolezni, je rnikroskopična gobica, rastoča kot zajedalka na trti; ona se širi po perji, glavah, cvetji in grozdji in pokončuje ne samo pridelek, temuč gonobi tudi trto.
V zadnjih letih je naredila ta bolezen v nekaterih krajih veliko škode, in tega niso bila toliko kriva neugodna vremena, kolikor je pripisovati krivdo nemarnosti trtorejcev.
Da se naši trtorejci vprihodnje po mogočnosti obranijo tega zla, priporočamo jim prav toplo, naj se ravnajo po teh le zapovedih; saj gre za to, da se nam ne okrati eden izmej glavnih pridelkov naših zemljišč:
•) Kdor hoče gotov biti, da je Žveplo zares čisto in prav fino zmleto, temu svetujemo, naj dd uzorec kupljenegu blaga analiiovat. Kedar bo dognano, da je čisto in lino, naj zuufcva poroštvo za to, daje blago enako uiorcu. Preiskave zvršuje c. kr. »vilorejsko in vinarsko po-skuševališčd v Gorici; za vsuko preiskavo je plačati 50 kr.
*') Čopki in pihalniki za trtno Žveplanje se dobivajo pri klepurjih: Josip Piiotti, »ltiva della Sanita« v Trstu: A. Gherber, Via del Giurdino 26 v Gorici. A. Fornasarig v Romansu in še drugi izdeluj eje prav pripravne in po zmerni ceni.
Postava od 8. sept. 1884,
s katero se vpeljujejo okrajne gospodarske zadruge in deželni kulturni svet o mejnej grofiji Istri.
S privolitvijo deželnega zbora mejne Moje grofije Istre ukazujem tako: I. Okrajne gospodarske zadruge.
% 1. Za vsak sodnijski okraj se sme osnovati okrajna gospodarska zadruga v zmislu te postave. Namestnik je pooblaščen dovoliti po dogovoru z deželnim odborom osnovo posamezne zadruge za več ali vse sodnijske okraje istega političnega okraja,- če se ne da pričakovati pri obstoječih razmerah od osnove le eden sodnijski okraj obsegajoče okrajne zadruge vspešnega razvitka, —in enako osnovo več okrajnih zadrug venem sod-nijskem okraiu.
Okrajna zadruga je podvržena kot društvo zapovedim državne postave od 15. novembra 1866 (drž. zak. št. 134) in v svojej posebnej lastnosti kot državno pripoznan organ za gospodarske interese vrh tega tem le doiočbam te postave.
Osnova ali obstanek gospodarskih društev samo do društvenej postavi od 15. novembra 1867 se s tem nikako ne-zadržtije.
§ 2. Okrajna gospodarska zadruga ima namen sphšne interese deželne kulture v okraju spoznavati, pospeševati in zastopati, iu je tedaj inčelno smatrati kot društvo, ki Ima staviti o tem samostojne
■•IN08T
predlogt, pretreaovati dotična praSaoja. kakor tudi sploh sodelovati pri tem. kar
država ali dežela v tem obziru ukrene.
Njena posebna naloga je:
1.	Staviti predloge deželnemu kulturnemu svetu glede denarnih podpor, ki se iz državnega ali deželnega premoženja v pospeševanje deželne kulture v okraju podeljujejo, kakor zaznavati vspebe dosežene z denarno podporo ter poročati o njih nastopkih in daljnih predlogih.
2.	Inicijativa in sodelovanje pri onih napravah in naredbah, ki krepijo in utr-lujejo kmetijsko posest v okraju in sosebuo kmetijsko sodruije za posebne namene (kakor n. pr. za povzdigo osebnega kredita kmetovalcev, za zavarovalne namene itd.) dalje razvijajo opazovaje dotične splošne zapovedi.
3.	Inicijativa in sodelovanje v pospeševanje kmetijskih melioracij javnega pomena, kakor kmetijskega poduka.
4.	V drugem oddelku te postave obširneje vrejena pravica udeležitve deželnega kulturnega sveta.
S 3. Zadrugi pristopi prostovoljno lahko vsakdo, ki je v njenem okraju posestnik zemljišča, gozdov ali njih oddelkov.
Druge osebe se ne smejo sprejeti v zadrugo.
Če se dvomi, ali ima kedo pravico stopiti v zadrugo, odloči politična okrajna gosposka in na zadnjej stopinji nainest-ništvo.
§. 4. Priprave za ustanovitev zadruge dela politična okrajna gosposka v sporazumu z odličnimi kmetovalci sodnijskega okraja osnovavši načrt društvenih pravil po določbah S 4 društvene postave od 15. novembra 1867 in gS 5—8 te postave in sklicavŠi shod onih kmetovalcev, kateri so svoj pristop naznanili, da presodijo in sklenejo pravila, in izvolijo osebe, katerim se naročijo daljni koraki za ustanovitev zadruge.
če se zdi političnej okrajnej gosposki potrebno pri pripravah za ustanovitev zadruge /,a eden sodnij-ki okraj razširiti društveni okraj čez več ali vse sodnijske okraje istegi političnega okraja v zmislu S mora poročati o tem namestniku, ki sme začasno dovoliti daljno pripravo za ustanovitev zadruge za več ali vse sod-nijske okraje političnega okraja.
§ 5. Pravila ne smejo zadrugi staviti nobenega druzega namena nego onega v prvem odstavku § 2. navedenega. Z ozirom na razmere in potrebe kmetijstva v okraju je na voljo dano v pravilih tudi naprej določiti posamezne posebne načrte, po katerih naj se on ii posebno podpira pospeševanje kmetijstva.
g 6. Mej določbami o organih društvenega vodstva in o zunanjem zastopstvu motajo imeti pravila te le predpise:
\. da zadrugo vodi voljeni odbor, ki iz svoje srede predsednika in njegovega namestnika določi, in da ugasne zastopstvo odbornikov, predsednika in njegovega namestnika — brez ozira na čaa ustanovitve zadruge — koncem 1887, potem koncem 1890 in t ko dalje po vsa kt j triletnej dobi, vsled ee>ar tudi dopol-nitne volitve mesto organov, ki so v tem Času izstopili, le za ostalo dobo zastopstva veljajo,
2.	da je zunanje zastopstvo zadruge izkljuČljivo predsednikova ali njegovega namestnika stvar, izimŠi one slučije, v katerih zadruga pravne dolžnosti prevzame, mesto česar se v pravilih lahko tuli kaj druzega določi;
3.	da je dolžnost predsednika, njegovega namestnika in drugih odbornikov podpirati javno upraviteljevo in posebno lieželni kulturni svet v pospeševanju kmetijstva, kakor organe, ki so poklicani, da izvršujejo gospodarske postave, in sicer po splošnih določbah, ki bi utegnole v tem zmislu iziti, ali za vsak primerljaj posebe.
§ 7. Predsednik in njegov namestnik potrebujeta k nastopu svoje sluŽne potrdila od namestnika.
S 8. Mej določbami glede razpusta zadruge morajo imeti pravila predpis, da se ima zadruea r izpustiti, Če pade število njenih udov po j ono v s 10 zaznamovano, ki je za ustanovitev potrebno, in če ne doseže zopet one visokosti v času, ki ga politična okrajna gosposka določi.
g 9. Pred ustanovitvijo zadruge se mora predložiti po društvenej postavi pet istiskov pravil političnej deželnej oblasti, katera presodi postavnost pravil na podlagi gori imenovane in te postave, in potem, odloči, ali dovoli nameravano ustanovitev za iruge in eventualno, ali se razširi društveni obseg na več ali vse sodnijske okraje istega političnega okraja v zmislu prav teh postav; v poslednjem slučaji se mora razsoditi v zmislu g I te postave v sporazumu z deželnim odborom.
S 10. L'e se je izreklo, da je ustanovitev zadruge na podlagi predloženi!) pravil dopuščena; naj se ustanovi zadruga, kakor hitro je najmanj dvajset u lov pristopilo; potem pa je treba doseči od politične dtželne gosposke pismeno pot'dllo o pravnosti zadruge za javni in privatni promet v zmislu $ 9 društvene postave.
S 11. Stroški združeni z obstankom in delalnostjo zadruge — kolikor ne do-haj ijo zadrugi javni ali privatni pripo-
močki v pospeševanj« posebnih kmetijskih oddelkov ali podvzetij — plačujejo se statutnimi doneski društven'ko*, ali pa t eventualnimi drugimi lastnimi dohodki zadruge.
S 12. Zastali statutnl doneli udov se smejo na zahtevanje društvenega odbora po političnej eksekuciji poterjati.
(Konec prlb )
Tržno porodilo.
Kava —v boljšem obrajtu; cene trdne in više. Prodalo se je te dni 1600 vreč Rio po for. 49 do 63.1800 vreč Santos po f. 48 do 06. Java Malang velja f. 60 do 66, Portorico f. 86 do 95, Gevlon f. 88 do 124. r
iSladkor — cene trdne s tendenco, da Še više postanejo ; prodalo se je te dni 12000 vreč sladkorja v vračih po f. 25.50 do 27.75.
Sadje — pomeranče, limoni f. 3 do 9.50, fige v venčih f. 15 do 16, rožiči I. vrste f.650 do 7, opaša f. 14 do 16, cvebe navadne f. 12 do 15, Eleme f. 18 do 28. Sultan ina f.20 do 32.
Olje — v dobrem obrajtu, ker so cene ugodne za kupce, jedilno velja f. 40 do 46, namizno f. 66 do 85.
Petrolje — cene mlabova, denes slane uže f. 9.25.
DomaČi pridelki. —O fižolu zdaj še govora ni, maslo dobro štajersko pa se prodaja po f. 86 do 90.
Žito — mlahova kupčija. Ruska pšenica for. 825 do 8 50, koruza levanttnska £ 6 25 do 6*50.
Les — dobro obrajtan, cene trdne.
Seno — dobro konjsko for. 140, vo-losko f. 1-60.
Svilodni mtiiČki (knkoni) so nže na prodat, v Kopru plačujejo domače blago po fr. 1 do 1.30, v Gorici po f. 1 do 30, v Pazinu po f. 1. — V Istri je jak" lepo blago in se dobiva ceneje nego v Gorici. Gene pa vtegnejo k malo poskočiti.

f
Borano poročilo.
Borsa mlahova, kurzi državnih papirjev nekoliko slabeji, a brez pravega uzroka.
DunajMka Borna
dne 19. junija Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 55 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 » 20 «
Zlata renta......108 » 30 »
5°/0 avst.	.... 99 . — .
Delnice narodne banke . . 858 » — » Kreditne dei^ce . ... 288 . 40 . London 10 lir sterlin . . 124 • 25 n
Napoleon.......— » — »
G. kr. cekini...... 9 » 85'/,.
100 državnih mark ... 5 » 86 »
Listnica uredništva.
Gosp. Sch. v G. One pesmice nismo prejeli.
Gosp. J. Prinčič v V. Obrnite se šn en kr it na Freisingerja. naj Vina črke dopošlje, ako tudi zdaj ne stori, potem sprejmemo Vaše poslano.
Javna zahvala.
Živo ganjeni po dokazih vsestranskega sočutja o nedomestljivi zgubi našega ljubljenega sina oziroma brata in svaka gospoda
Ivana Morilca
izrekamo vsem, ki so ga spremili k po-sleJnemu počitku. Dosebno vrstitelju po greha g. Andreju LivtvnČiČ-u \k Rakeka, gospodom pevcem in dariteljem prekrasnih vencev, našo najtoplejo zahvalo.
Ivanje3elo dne 17. junija 1885.
Rodbina Modičeva.
Št. 28.
Razglas.
Podpisani cestni odbor daje mitnico postavljeno ob skladovnej cesti Škofllj e - Lo Ive v-Bazovica po javnej dražbi, ki bode 25. junija od 10. do 12. ure predpoludne v Lokvi (Corgnale), v najem na tri leta t. j. od 1. julija 1885. do 30. junija 1888. Klicna cena je 800 for. na leto.
Dražbene pogoje si lehko vsa-kedo ogleda pri podpisanem cestnem odboru.
Cestni odbor.
V Sežani dne 25. maja 1885.
Načelnik.
1884.
razstava v Kalkuti
1
ti *
ca
li 1
(diploma s kolajno).
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-vaii od zjudinj'-nih držav Ameriških.
DosHČm uspeh : vsakoršna aerazpo-ložnost, neprebavlji-v ost. kolika, gljlste, krvavica, (hemoroide), povračljive ■ržlice . vodeaioa pranica, lenoJ. slabost, čišćenje krvi. Cisti polagoma In okrepčuje zdravje. — Z vsako stakis-nico vred dobi se tudi navod, kako 9e ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejenju 1 Da bi dobivanje leka olajSal zalaga Ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.	45 -48
Tvornica t Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu ulica S. Laizaro St
P
"O
o N


frakcjerSek olprl je novo
pekarno
v ulici Corsia Stidion. v h'Si, kder je bila poprf-j gostilna Cervo dy oro. — Njega prinoroč* tudi odbor delalskega podpornega dr uit v a v namen, '1 • m? posebno Slovenci pri nj*m poslužujejo. ker ie mož r>o-lpore vreden in izdeluje izvrstni kruh po primer-nej ceni.

Agencija za posredovanje
u službah I kod stanovanja
E. GEROMINNA
prlskrbuje službe svake vrste u Ao-Rtriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po najugodniji mi pogodbami.
Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. [
«Z5Z5ZSZ5252525Z525R5252S25ZSZ5ZSZ5Z5j
HHSSSffiSSlO« »
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejni pomoč i u ni treba mnogih besedi, iia se dokaže njihova Čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratnlSe telndtine bolesti. Prav izvrsti-o vstrezaju zoper hemorojde, proti boleznnim m jetrih in na vranic t, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostlh, zopor beli tok, boŽjast, zoper scropok tur čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolez"i, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(10)
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-Imrnicl Cristnfoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rnvis, O. ff. Faraboschi in M Jlavasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi s« zuvolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
IfUria
Elija. Tre ves
izreže kurje očesa brez vse bolečine.
Stanuje ulica delle Bcccherie št. 13. Odprto je od 3 do 6 ure ropoiuine. Piazza Rosario št. 3, I. nadstr.
Na leto, ako se abonira plača le 2 for.
IPF*
Tovarna v Polurni
C. k. priv. tourna
L TeflesKo & G.
DUNAJ.
__________ V Trotu Corao 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblok za gospode in spalnih nukenj, oblek« 20 dečke io majhno otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantneji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa oblaka je po najnovejši modi uprav la to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkei 16—a4 stulnej tovorlikl oenf
Filiala pri
Itf
v TRSTU Corso št. 709-2.
jTovorna v Proeniooh
ŽELODČNE BOLEZNI
je mogoče HITRO in POPOLMOMA oždraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznini, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, iilečkov itd , katere Ne občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva imes.
Edini Jeruzalemski balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krnpčalne moči pravioo prednosti nad vsemi dosedai v tej stroki poznanimi zdru-vilami, kar dokazuje tudi b6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta bnlinm bogat na delajočih Bnovih kineško robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n.'gn upodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebavljanja; zalo pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanjn, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnein trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcuv.
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTON/
v GORICI.
Zalogo s v Trstu v Iekarr i G. B, Rovis, na Reki v lekarni al Redentore, (i. Omeiner. v Korminu v lekarni A. Frau-zori, v Tomiim v lekarni E Palisca.
Komoditeta in ekonomija
zadnja novost..
Pečati z automatičnim aparatom so dobro rabljivi zarad natanjfinosti in hitrosti, s katero se more tiskati ž njimi in -arud trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj tkonomlčni, ali trebajo prev. č postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat »Merkur-'
kakor ju tukaj naslikan pa ima vse prednosti au-matičiiih pečatov, a zarad priprt ste konstrukcije in lahkote stane le fr tt.&O.
Novi p. čet MERKUR z automatičnem barvilom dobi se le v	64--20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4
Y TRSTU.
Lamnik, drufitvo .K1HNOSI« — )/.<iHtwij m oduovornuirodmu: VIKTOK DOLENC.
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.