Poitaina plačana v gotovini.
\$£>i&žcv v v&aKjto
Izhaja fsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1‘50 I	i iV ^	Izdaja;	Konzorcij ..Straže t viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. N a t e k
Celoletna naročnina Din 40'- • Čekovni račun: »Straža v viharju", Ljubljana, it. 16.790 I	Vlij	Uredniitvo	in uprava: Ljubljana, Kolodvorska 23 • Tisk Jugoslov. tiskarne (J. Kramarič)
Izdaja: Konzorcij ..Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. N a t e k Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Kolodvorska 23 • Tisk Jugoslov. tiskarne (J. Kramarič)
Ljubljana, 30. maja 1940.	Leto	VI	—	Številka	34
Prošnja za ekspropriacijo
S čudovito zgovornostjo in s posebnim bančnim slogam izražanja se nekateri trudijo s»daj dvigati v nebo sovjetski raj. Ne glede ®a. lakonično pojasnilo agencije Tass in na bagatelno vsoto naše bodoče trgovine s Sovjetsko zvezo se nam zdi tako pisarjenje zelo kresno, še posebej, ako prihaja iz ust nekaterih članov naše moskovske delegacije. Cesar ni videl ne šef angleških sindikatov Vitrine ob priliki svojih dveh daljših obiskov v Rusiji, česar ni v desetih letih svojega bivanja v Sovjetiji mogel odkriti francoski delavec Yvon, česar kljub svojemu strastnemu aPriomem verovanju ni mogel najti razočarani ^ide, niti ameriški inženir Littlepage, ki je polnih devet let bil udeležen pri vodstvu ene-Sa najvažnejših sovjetskih trusitov, in polno, Polno drugih resnih ljudi, —
to je odkril v štirinajstih dneh svojega uradnega bivanja v Moskvi gospod dr. Rudolf Bičanič, ki proti vsem običajem ni mogel držati molka niti do ratifika-Clje trgovinske pogodbe. Še bolj pa se je Postavil belgrajski »Trgovinski glasnik«, za katerim vneto ponaitiskuje sovjetofilske epopeje ljubljanski »Trgovski Ust«.
Čujte zgodbo iz tisoč in ene noči, kot jo kitamo v glasilu naših pridobitnikov »Trgovcem listu«;
»Trgovinski glasnik« je objavil silno Zanimivo (podčrtali mi) poročilo svojega ^rednika o razgovorih s člani naše trgovinske delegacije v Rusiji. Iz njegovega poročila pojemamo naslednje podrobnosti:
»V vsej državi vlada enostavnost. Vse je Naravno in normalno. Razkošje je le v kolektivnih hišah in poslopjih. Samo v gledališčih ®e vidi sijaj in razkošje kakor v bajkah. To, kar je vsem na razpolago, je najboljše in naj-k°lj luksuriozno. Moskovska podzemska že-'e*nica je vsa v marmorju, vendar pa poceni...
Mnogo novega je. Nič ni več zasebnega, v*e je last države. Ljudje, ki vse to opravljajo, samo nameščenci, ki delajo pet dni, šesti dan pa počivajo. Vsi delajo, ker ni brezposelnosti. Vsi delajo, zaslužijo in trošijo, ker jim ,c obstoj zagotovljen. Vse, kar se dela, se dela na veliko. Tudi vsa javna dela so gigant-S^ega obsega. Vse je neizmerno, toda vse je j^di vnaprej določeno, iker se dela po načrtu.
1 slučajnosti... Poleg tega pa je Sovjet-ska Rusija edina država na svetu,
kjer se sklepajo zakoni le iz ljubezni. Za zakon sta le dva motiva: ljubezen ali interes. Ta v Sovjetski Rusiji odpada in zato je ljubezen edini razlog za zakon ...
Govore nam o knjigah. Naklade so velikanske. Vse čita in piše. Vse je veliko, novo, moderno... Življenje gre naprej z novim tokom in ustvarja se nova zgodovina.«
(»Trgovski list«, dne 20. maja 1940.)
Najprej skromna pripomba: da je v Sovjetski Rusiji tak raj brez primere v zgodovini in na zemeljski krogli, tega do sedaj niti iz komunističnih listov nismo zvedeli. No, sedaj vemo iz »Trgovskega lista«.
Škoda bi bilo papirja, da bi iz dolge vrste resnejših piscev kot pa je skrivnostni štirinajstdnevni moskovski popotnik, po katerem iz »Trgovinskega glasnika« naš »Trgovski list« ponatiskuje bajke o sovjetski Indiji Koromandiji, pokazali prav nasprotno resnico o sovjetski stvarnosti. Naj za danes zadostuje samo majhen košček sovjetske stvarnosti kot jo opisuje vodja sovjetske diplomatske in vojaške špionaže v zapadni Evropi, general Krivitzky:
»Marca 1937 je na sestanku vodij GPU (Ogpu) v kantini Lubjanke govoril Ježov (naslednik Jagode v vodstvu GPU). Jagoda in vsii njegovi sodelavci v vodstvu GPU so bili že zaprti.
Ježov je začel svoj govor z ugotovitvijo, da ni njegova naloga dokazati Jagodove napake. Če bi bil Jagoda pošten in odkrit bolj-ševik, ne bi mogel zgubiti Stalinovega zaupanja. Jagodovi prekrški so močno zamotani. Po kratkem odmoru je Ježov nadaljeval, da je Jagoda pripadal že od 1907. leta cari-stični tajni policiji. Navzoči so sprejeli to ugotovitev na znanje, ne da bi trenili z očmi. Toda 1, 1907. je bilo Jagodi deset let. Toda to še ni vse, je nadaljeval Ježov/ Dopustil je, da so Nemci vtihotapili za njegovim hrbtom v Ček o Djerčinskega. Z močnim glasom pa je Ježov poudarjal, da je Jagoda, odkar obstoja sovjetska država, deloval kat vohun za Nemčijo.
Svoj veliki govor je Ježov zaključil z značilnimi besedami: »Mi rabimo čistke, več čistk, vedno več čistk.«
*
Očividno j« glasilo pridobitnikov prineslo zgodbo po naročilu svojih lastnikov, članov
konzorcija, posestnikov našega kapitala, ki kar čakajo, kako bi vse svoje premoženje brez odškodnine izročili državi. Nismo pa informirani, ali so gospodje kapitalisti okoli »Trgovskega lista« pripravljeni tudi na prisilno delo pod prijaznim vodstvom agentov GPU, na to najskromnejšo pritiklino sovjetske velikopoteznosti, ki jo tako prisrčno opevajo v svojem glasilu.
Države, katerim vojna vihra še prizanaša in ki še morejo mirno kot nevtralne države stati izven strašnega evropskega požara, ki kakor polip na dnu morja razpreza svoje lovke in nanje loyi državo za državo, ki jo kljub '.•senit: njenemu otepanju potegne v blazni vrtinec velikega evropskega spopada, skušajo svoj položaj čim bolj zavarovati in ostati izven krvavega spopada. Jasno je, da te države ne stoje brezbrižno ob ognju, ki se je razplamtel in ki ogroža tudi nje. Vsaka država se skuša čim bolj zavarovati pred požarom. Zato izdajajo državni organi posebne uredbe in navodila, ki naj pomagajo preprečiti, da bi se država zapletla v blazni vrtinec sedanje vojne. Ne samo uredbe in navodila, te ne zadostujejo. Treba je osredotočiti vse narodne moralne in fizične sile k enemu edinemu namenu vsestranske pripravljenosti za uspešno narodno obrambo.
Slovenska dijaška mladina je to svojo pripravljenost služiti domovini izrazila v svoji prisegi domovinske vdanosti. Svoji državi je slovenska katoliška dijaška mladina v tej prisegi stavila v celoti brez kakega pridržka vse svoje duhovne in telesne sile na razpolago za ohranitev po tisočletnem robstvu pridobljene svobode. S ponosom slovenska katoliška dijaška mladina izraža svojo brezmejno vdanost svoji domovini, za katero je pripravljena pretrpeti vsako žrtev, ki jo bo domovina od nje zahtevala.	v
V tem zgodovinskem trenutku Evrope, ko se odločuje usoda vseh narodov in ko se odločuje o bodočnosti Evrope, je tudi ostali slovenski narod moralno in fizično zbran v vsestranski pripravljenosti na okopih svoje domovine. Vsi opravljajo svoje naloge, vsak je na svojem mestu. Mnogi, predvsem naši kmečki fantje, opravljajo dolžnost neposredne vojaške pripravljenosti daleč od svojih domov. Pa tega nič ne obešajo na veliki zvon, ker jim
S prihodmo številko »Straže v viharju« bomo zaključili letošnji letnik. Vse one, ki še niso poravnali naročnine, vljudno prosimo, da to čim prej store, kajti tudi mi moramo poravnati svoje obveznosti v tiskarni. Kdor hitro da, dvakrat da
Uprava.
je ta dolžnost prva zapoved njih domovinske ljubezni in njih krščanskega prepričanja, ki jim ukazuje ljubiti zemljo svojih dedov, jo braniti in zanjo darovati, če je potrebno, tudi svoje življenje. Njim je to popolnoma samo ob sebi razumljivo, nič čudnega in nič nenavadnega se jim ne zdi to.
V tem težavnem trenutku, ko množica naših fantov opravlja svojo državljansko dolžnost v popolni pripravljenosti, da bo za vsako ceno, tudi za ceijo svojega življenja branila svojo domovino, pa smatrajo nekateri, ki še danes ne morejo pozabiti onih zlatih časov privilegiranosti, časov, ko so nas delili v državljane prvega in drugega razreda, da je prišel čas tudi zanje. Sedanji za našo bodočnost morda najvažnejši trenutek, ko gre prav gotovo tudi za našo usodo, skušajo izrabiti in si nakovati kapitala za bodočnost.
Julija meseca se zberemo vsi v slovenskem Ptuju, da skupno izpovemo v teh težavnih dneh svojo močno vero v Boga, v svoj slovenski narod in v svojo ljubljeno državo Jugoslavijo.
Nihče ne sme ostati doma!
Naša pripravljenost v današnjem času mora biti samo ena: popolnoma se staviti na razpolago vodstvu naše narodne armade, ki je bila že tolikokrat ovenčana z zmagami.
Toda nekateri privilegiranci mislijo, da zanje zadostuje pripravljenost, ki jo izvedejo v lastnem krogu in ki jo razpihujejo v svojem tisku do onemoglosti, češ, poglejte nas, mi edini stojimo v teh nevarnih časih neustrašeno na braniku domovine, vsi drugi so se pa poskrili.
(Konec na drugi strani.)
Naša pripravljenost
Taka sokolska pripravljenost, ki traja navadno eno uro, mam ne more biti v zgled, kako je treba pričakovati resne čase, ki prihajajo, niti v posnemanje. Doma, na varnem, ko veš, da drugi varujejo dom pred nevarnostjo, je lahko biti pripravljen na resnp čase, ki prihajajo. Ljudi, ki mislijo, da so na ta način izpolnili vse svoje narodnoobrambne dolžnosti, si bomo znali dobro zapomniti za bodoče.
Tako športno izživljanje je morda dopustno ali opravičljivo v mirnem času, ko ti ne grozi nikaka nevarnost, ne pa danes, ko r.e
veš, ne kdaj ne na kak način se utegneš znajti preko noči v vrtincu evropskega viharja.
V teh težavnih dneh mora biti naša pripravljenost samo ena: popolnoma se staviti na razpolago vodstvu naše narodne obrambe.
Slovenska katoliška mladina in z njo ves slovenski narod je v pripravljenosti, pa ne samo eno uro, kakor si to nekateri zamišljajo, ampak vedno, podnevi in ponoči. Pripravljen je vsak hip, da gre na okope svoje ljubljene domovine.
To je naša pripravljenost! Vedno in povsod, pa najsi bo to pod kakršnimi koli okoliščinami, se stavljamo na razpolago vodstvu naše narodne obrambe, da nas uporabi pri obrambi naše svobode in neodvisnosti.
Nedeljske misli
Po vseh praznikih, v katerih smo se pod vodstvom Cerkve spominjali velikih del božjih za naše odrešenje in zveličanje, hoče Cerkev, da bi na koncu v kratkem povzeli glavno misel, da bi se ozrli prav v središče, da bi v lihi zatopljenosti pobožno premislili, kaj je osrednje gibalo vsega božjega približanja človeškemu rodu in zato stavi v posebnem prazniku pred nas božje človeško Srce Jezusovo.
Odkar se je druga božja oseba učlovečila in si privzela človeško naravo, vse od takrat bije Srce Jezusovo za blagor človeštva.
Vsa dolga in bridka pot od Betlehema pa clo Kalvarije, ko Jezus s svojo božječloveško pridigo dopolnjuje razodetje iz-stare zaveze, ko pripravlja temelje odrešitvenemu delu Cerkve, ko postavlja večno daritev od vzhoda do zahoda, ko ustanavlja sveta znamenja milosti, ko izbere skrivnostno bivanje med ljudmi pod podobo kruha, ko pod to podobo kruha hoče sam biti hrana dušam svojih vernikov in ko pošlje Svetega Duha, da zaključi Jezusovo posredovalno delo med Bogom in človeštvom, da oživi in napolni s svojim svetim življenjem vse Jezusove ustanove, kaj je vse to drugega kot izraz nezlomljive, neranljive in nedopovedljive ljubezni Jezusovega Srca! Vse posameznosti Jezusovega dela in življenja ter njegovih zveličavnih ustanov so samo spek-trum njegove neizčrpne ljubezni, s katero pripravlja in utira blodnemu in izgubljenemu človeštvu pot k nebeškemu Očetu, ki je alfa in omega vsega.
Kako primerno in koristno bo, če ljubezen Jezusovega Srca v osmini praznika Srca Jezusovega posebej razmišljamo! Živimo v dobi, ko smo tako otopeli in brezčutni že za človeško ljubezen, kaj šele za božjo. Zato je toliko bolj potrebno, da se ob prazniku Srca Jezusovega zamislimo v njegovo pomenljivost. Ni pa treba modrih besed in učenih razprav o tem. Pojdimo preprosto skozi vso dolgo vrsto Jezusovih del za naše zveličanje in svoje razmišljanje končajmo z zaključkom, da bomo svoje srce na stežaj odprli, da bi neovirano vanj lil ves spektrum božjega Srca Jezusovega. Nehajmo misliti v liberalno indiferentnem ozračju, ki narekuje mnenje, da je pobožnost samo ha izbrane mistike! Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli k spo znanju resnice.
Pridobivafte nam novW naročnikov 1
ga daje Tvoje srce Italiji, naj se vrne spet med narode, pomiri vihar smrti, ki divja med narodi, rešenimi od Tebe ...«
Tej veliki verski mirovni manifestaciji je prisostoval tudi italijanski prestolonaslednik s soprogo.
Italijansko časopisje, pa tudi ulična propaganda vodi srdito kampanjo proti Franciji in Angliji, sv. oče pa javno prosi Boga, da bi se totalitarna vojna ne razširila še na Italijo.
Sv. stolica in totalitarna voina
Započela se je totalitarna vojna, katere so se vsi narodi bali. Tam kjer je pred 26 leti divjala vojna vihra, na belgijskih tleh, je za-divjala znova 10. maja. Vojna na življenje in smrt, vojna z vsemi sredstvi, vojna, kakor si je nobena fantazija ne more predstavljati.
Uvod v to vojno je apel nemškega fubrerja« A. Hitlerja z dne 10. maja na nemške vojake: »Bojevniki zapadne fronte, odbila je Vaša odločilna ura. Borba, ki se danes začne, bo odločila usodo nemškega naroda za tisoče let. Izvršite svojo nalogo. Nemški narod je z vami s svojim blagoslovom.« rComaj 20 dni je poteklo in že vidimo nešteto uničenih letal, ki so strmoglavila iz višine na zemljo, letališče v ruševinah, trupla na metre -visoko nagromadena, pošastne kolone tankov, ki zmeljejo ljudi in hiše v prah, peklenski trušč topov itd. Tisoče hiš v razvalinah, na 100.000 razmesarjenih trupel, nedolžni starši in otroki in žene v obupnem begu razpršeno na vse strani. — A to je šele začetek,
To peklensko razdejanje je zadelo pokrajine, ki so imele tako rekoč vsako ped zemlje prepojeno s krščansko civilizacijo, umetnostjo, tradicijo.
Ves svet se obrača k^papežu Piju XII. kot poroku krščanskega občestva, krščanske pravičnosti in bratstva med narodi.
Anglikanski škof iz Čičestera pravi v »Timesu«:
»Li smem, kot anglikanski škof — nasloviti na papeža besedo globoke hvaležnosti za njegovo velikonočno pridigo ... Sv. oče se dvigne nad vse spore, a hkrati z vsem svetom občuti trpljenje, ki ga povzroča vojna vsem. Neizmerno važno je, da morem slišati vsak hip glas sv. očeta, ko nam govori o božji pravičnosti in slogi med narodi... Njegov glas je redno glas miru, ki poudarja, da je eno samo zdravilo. A to je Kristus, ki edini more nagniti voljo ljudi k slogi in bratski ljubezni«.
O priliki proglasitve dveh devic za svetnici, (Marija Pelletier in Ema Galgani) je papež 2. maja v baziliki sv. Petra omenil svetovno vojno in njene strahote. Dne 5. maja je v cerkvi Maria sopra Minerva v počastitev, dve glavnih nebeških zaščitnikov Italije, sv. Frančiška Asiškega in sv. Katarine Sijen-ske dejal:
»Zdaj je za velike in male narode, za Italijo, čas molitve in klicanja nebeških svetnikov. Zmaguj o Bog vojskinih trum in oni mir, ki
2e v božičnem nagovoru je izjavil sv. oče, da se vojni dogodki ne dajo spraviti v sklad s pozitivnim in naravnim pravom in da »o žrtve »mali, marljivi, mirni narodi«.
Stojimo za sv. očetom, ki je poudarjal, da imajo vsi narodi mali in veliki, slabi in močnti pravico do življenja in neodvisnosti. Stojimo za sv. očetom, ki v pretresljivih besedah slika propast in razvaline narodov, in ki je Belgija Holandiji in Luksemburgu dal svoj blagoslov in svojo voščilo, da bi spet kmalu mogli ži' veti v miru, svobodi in neodvisnosti.
Narodi in vladarji govore o Bogu in molijo
Angleški kralj Jurij VI. je govoril 24. maja v radiu:
»V teh usodnih trenutkih se obrača Anglija k Bogu ter Ga prosi pomoči in mu izroča svojo stvar s prošnjo za pomoč. V tej usodni uri se tudi mi, kakor so to delali naši očetje vsikdar, kadar so stali pred velikimi preizkušnjami, obračamo k najvišjemu Bogu. Tukaj doma sem prosil, naj bo prihodnjo nedeljo nedelja vsenarodne molitve. Prepričan sem, da bo za mnoge od naših bratov onstran morij mogoče, da svoje molitve združijo z našimi. Pri tej priliki bomo kakor z enim srcem in z eno dušo ponižno, toda s polnim zaupanjem izročili našo stvar Bogu in Ga prosili za njegovo pomoč, da bi mogli junaško braniti pravico, kot jo vidimo in razumemo.«
Kraljica Viljemina je po radiu govorila svojim podanikom v Nizozemski Indiji:
»Naš narod je že večkrat doživel hude preizkušnje, toda s svojo vero v Boga in s svojo ljubeznijo do svobode jih je še zmeraj premagal ... Naj Vas Bog blagoslovi.«
Slovenskemu dijaštvul
Julija bo tabor SDZ v Ptuju. Za fante od 5. do 8., za dekleta od 9. do 12. julija.
V Ptuj gremo pod geslom: Slovenija in Jugoslavija — danes in vekomaj!
Poljsko so uničili špijoni, Norveško »peta kolona«. — Slovensko dijaštvo v zbor — za notranjo fronto!
Bog, narod, država — naše geslo s Slomškovega groba ima v perspektivah evropske bodočnosti svoj poseben pomen!
Strnimo se! Pripravimo sel
V Parizu je bil razglašen v nedeljo dan javnih molitev. Procesija se je zbrala v cerkvi sv. Genovefe, varuhinje Pariza, ter je šla po pariških ulicah. Najmanj 100.000 ljudi se je udeležilo procesije.
Roosevelt, predsednik USA, je imel 26. maja govor v radiu, v katerem pravi:
»Ponoči in podnevi prosim Boga za mir v tem ponorelem svetu. Vem, da se tudi vi vsi pridružujete tem mojim molitvam. V ljubezni do človeškega rodu bomo skupno prosili Boga, naj zaceli rane in ublaži človeško srce.«
Vatikanska radio postaja je oddala poziv vsem katoličanom sveta, naj molijo za to, da bi zmagala ideja pravice in ljubezni, ki edini bosta odrešili človeštvo vojnih grozot in mu zajamčili mimo bodočnost.
Že leta 1917 je papfež Benedikt XV. določil, da se po vsem svetu v lavretanskih litanijah moli: Marija, kraljica miru, prosi za nas.
V oni posebni molitvi za mir, ki jo ie predpisal Benedikt XV. v svetovni vojni, beremo: »usmili se narodov Evrope, ozdravi Ti sovraštvo, ki razdvaja narode, da bi ljudje spet živeli kot bratje.«
Papež Pij XII. je meseca aprila t. 1. pozval vse vernike, da se posebno meseca maja za' tekajo k Mariji, naj nam izprosi miir.
Prav tako tudi vsi škofje pozivajo ik molitvi'
Pozivamo vse akademike in srednješolske dijake k molitvi
Čujte klice sv. očeta, škofov, kraljev io državnih predsednikov, ki opominjajo narodei naj molijo!
Moli naj naša akademska mladina, moli naj naša univerza, molijo naj naše srednje šole, molijo naj naše dijaške organizacije.
Papež pravi v svoji okrožnici »Summi Po®' tifiicatus«, da se je stemnilo po vsej zemlja ker je slepa nevera dejansko izključila Kri' stusa iz sodobnega življenja in s tem obenem tudi vero v Boga. Človek, družina, država! vse se je otreslo blagodejnega in životvor' nega vpliva, ki je izhajal iz vere v Boga. Iz protikrščanskih zablod so dozoreli nepopisno grenki sadovi, ki bolj zgovorno obsojajo te zmote, kakor najbolj ognjevita pridiga.
Resna molitev mladine ima pri Bogu veliko moč. Brez božje pomoči je Evropa zgub' ljena, brez božjega varstva zna zajeti vojn® vihra tudi našo zemljo.
Naše dijaške organizacije, Slovenska dija' ška zveza, Akademska zveza, naj še posebno pozivajo vse svoje edinice k skupnim mol*' tvam in skupni pokori.
Molitev, h kateri pozivamo mladino, je skupna molitev za javne potrebe in nadlog®1 ki tarejo vse narode, pa tudi naš narod. So mnogi dijaki v naših organizacijah, ki iz tega velikega socialnega vidika res mnogo molij0' so pa tudi mnogi dijaki, ki se ne morejo d viž' niti iz svoje letargije in še ne čutijo noben® potrebe take molitve za velike namene, ka' kor nam papež in škofje to naročajo. Tei® posebej velja naš klic.
Pariz, 10. maja. b. Agencija Tass poroča-Angleški in francoski krogi so razširili, da je šla Sovjetska Rusija po poti panslavizma, d® je s tem ohrabrila Romunijo in da bo po»8' gala Jugoslaviji, če bi jo napadla Italija. Agencija Tass je pooblaščena, da izjavi, da t® novice niso samo netočne, temveč so tud1 smešne, ker je po mnenju sovjetskih odgovor' nih krogov vseslovanstvo s splošnega stališča' kakor tudi v mednarodni politiki popolno®® nazadnjaško gibanje, ki je v nasprotju s P0^' tiko sovjetske države.
30. maja 1940
141
»STRAŽA V VIHARJU
Julija vsi v Ptuj
V tem velikem času, ko se Evropa odločuje krščansko kulturo; ali za zaton svobodnega življenja, se bo meseca julija zbrala vsa zavedna slovenska katoliška dijaška mladina v starodavnem slovenskem Ptuju na svojem tradicionalnem počitniškem taboru Slovenske dijaške zveze.
Naša mlada dijaška armada se bo letos *aova zbrala v svojih taboriščih, tokrat v slovenskem Ptuju, zato da pokaže, da je današnji čas stiske in negotovosti ni zbegal, am-
ustih, z veselim zanosom v srcu in v mislih na Boga in domovino.
In domovina bo zopet za hip prisluhnila naši besedi in naši zmagoslavni himni:
Bog, narod, država!
Spored tabora SDZ v Ptuju
Fantovski dijaški tabor se bo pričel dne 5. julija zvečer in bo zaključen 8. julija zjutraj.
Dekliški tabor se bo pričel 9. julija zvečer in se bo končal 12. julija zjutraj.
M
Pak da je mladostno vedra in pogumna, polna ^upanja v novi čas ter da nepremagljivo stoji ** živi straži stoletnega slovenskega katoliškega izročila.
V slovenskem Ptuju hočemo obnoviti svojo Prisego, ki smo jo v Mariboru slovesno polobli na Slomšekov grob!
Ponovno hočemo priseči svojo vdanost večnemu Bogu in ga prositi, naj 11 as, sinove in hčere slovenskega na-r°da trdno združi.
Ponovno hočemo izpovedati svojo Neomajno narodno zavest in svojo ^iubezen do svete slovenske zemlje 'a slovenskih svetinj.
Ponovno hočemo poudariti svojo Vero v naš narodni dom, v veliko in ^premagljivo Jugoslavijo in izpovedati svojo pripravljenost braniti sle-^erno ped naše zemlje.
Tega pohoda slovenske mladosti ne more ^sviti nobena sila!
Tovariš! Tovarišica!
Ali boš Ti ostal doma za pečjo in samo s kislim obrazom črnogledo zrl v bodočnost? Ali 'e doumeš velikega časa, ki se poraja na ob-*0riu in kliče tudi Tebe?
Xt Spoznaj dobo preizkušnje, v kateri živiš! 'agni se nad zemljo, ki te je rodila, in ne Tesliii njenega klica!
Ne stoj ob strani!
Pridruži se temu mogočnemu pohodu, vsto-N v organizirano armado slovenske dijaške
Nadine.
^e si mlad, pogumen, pošten in poln vere , Koga, narod in državo '— spadaš v naše
toe vrste!
. Meseca julija je slovenski Ptuj Tvoje ta-°rao mesto!
Navodila udeležencem
1. Prijavi se razrednemu županu ali zavod-nemu vodstvu najpozneje do 10. junija.
2. Obenem s prijavo plačaj 10 din. Ostalih 10 din boš plačal ob prihodu na tabor v Ptuj. Za naknadne prijave je treba plačati 25 din.
3. Preskrbi si pravočasno člansko izkaznico SDZ, ker bo dostop na tabor dovoljen le tistim, ki bodo imeli članske izkaznice. Prav tako bodo na železnici imeli četrtinsko vozni-
no v Ptuj in nazaj le tisti, ki se bodo lahko izkazali z novimi legitimacijami.
4. Naš nastop v Ptuju mora biti strumen, enoten in veličasten, zato si, če le moreš, oskrbi nov kroj SDZ in pridi v njem. Naroča se pri centrali.
5. Strumnost naše organizacije in enotnost našega nastopa zahteva, da upoštevaš vsa navodila tabornega vodstva.
Zvezno vodstvo SDZ.
Slovenske iitanke
Korakali bomo s slovensko pesmijo
na
Letošnjega tabora se bodo mogli prvič udeležiti tudi nižješolci in nižješolke ter zastopniki meščanskih šol, ki bodo imeli istočasno svoja posebna zborovanja.
Spored.
Višješolci: 5. julija zvečer: Prihod v Ptuj.
— 6. julija zjutraj: Začetna sv. maša z nagovorom. — I. del tabora: Spoznajmo. Dopoldne:
1. zbor.: Slovenci v zgodovini; 2. zbor.: Slovenci na evropski karti. — Popoldne: 3. zbor.: Zbor funkcionarjev SDZ; 4. zbor.: Jugoslavija naš edini dom. Tovariški večer SDZ (poročajo zvezni referenti, poglavarji, recitacije, petje, šaljivi prizori, godba itd.). — 7. julija dopoldne: Sv. maša z nagovorom; 1. zbor.: Krščanska Evropa, pogoj svobode malih narodov;
2. zbor.: Prosto za ogled mesta. — II. del tabora: Pripravimo se. Popoldne: 3. zbor.: Naša šola in naše javno življenje mora biti slovensko, krščansko in jugoslovansko; 4. zbor.: Pripravimo se na novi čas! — Zvečer: Slavnostni sprevod, baklada in kresovanje. — 8. julija zjutraj: Zaključna sv. maša z nagovorom. Razhod.
Nižješolci: 5. julija zvečer: Prihod v Ptuj.
— 6. julija zjutraj: Začetna sv. maša z nagovorom. — I. del tabora: Spoznajmo: 1. Slovenec sem. 2. Sovražniki inašega naroda. — Popoldne: 3. Zbor funkcionarjev SDZ. 4. Naši veliki možje. Tovariški večer SDZ. — 7. julija dopoldne: Sv. maša z nagovorom. 1. Vera temelj slovenske bodočnosti. Prosto za ogled mesta. — II. del tabora: Pripravimo se. Popoldne: 3. SDZ — organizacija slovenskega di-jaštva. 4. Naša je bodočnost. — Zvečer: Slavnostni sprevod, baklada in kresovanje. —
8.	julija zjutraj: Zaključna sv. maša z nagovorom. Razhod.
Spored tabora za višješolke in nižješolke bo isti. Prihod 9. julija zvečer, odhod 12. julija zjutraj1.
Leta 1939. smo dobili v drugi, spopolnjeni izdaji za pouk slovenščine v nižjih razredih gimnazije sodobne knjige iz rok strokovnjakov: dr. Bajca, dr. Kolariča, dr. Rupla, Sovreta in Šolarja. Strokovna kritika je knjige kar najpohvalneje sprejela, saj so po svoji oblikovni in vsebinski plati take, da bi nas marsikdo zanje upravičeno zavidal. Sama na sebi je vsaka bodisi katera koli knjiga mrtva. Duh je šele tisti, ki črko oživi, da nam posreduje duhovne vrednote. Te vrednote, ki naj še prav posebno veljajo za učne knjige, so duhovne — etične, estetične in narodno jezikovne. Namen naših novih čitank ni samo, da napolnijo dijaka z učenostjo, ampak hočejo, da bi mladina ob njih duhovno rasla, postala plemenitejša in iskrenejša. Ta misel ima Zupančičev moto v prvi čitanki:
»Pojdi, moj sinko, na pot, na življenja pot, čuvaj, moj sinko, se zmot, življenja zmot.«
ki bi ritoral veljati sploh vsemu našemu šolstvu. Ob legendi, basni, pravljici in pripovedki se seznanja dijak z osnovnimi vrstami literature, ki ga duhovno vzgaja iter dviga k lepemu in dobremu. Seznanja ga z nekaterimi najlepšimi domačimi deli, pokaže pa mu tudi lepoto tujega slovstva s prevodi Heumove, Puškina, Maeterlincka, Ezopa itd. Iz srbske in hrvatske literature imamo lepe prevode Do-manoviča, Makaroviča, Nušiča, Obradoviča in Strossmayerja. Čitanka v mladi duši krepi ponos, narodno zavest in ljubezen do domovine. Prvi dve čitanki imata na koncu posebno poglavje iz slovnice. Posebnost in tudi odlika so še akcentuirani teksti, ki bodo pregnali neko omledno, šolskouradno izgovarjavo, ker prikažejo klasično lepoto naše besede.
Druga knjiga slovensko zavest še poglablja in kaže tudi na lepoto antike. Ob posameznih zgledih sledi razlaga literarne teorije in poetike. Tretja čitanka dijakov življenjski pogled še bolj razširja. Prikazuje slovenski srednji vek, poseza že tudi v socialno stran življenja ter ob domačih in tujih zgledih največjih pisateljev vzgaja literarni okus. Četrta čitanka ima že čisto literarno zgodovinski značaj. Dijaka sistematično seznanja s slovensko književno rastjo in ob primerih iz domačega' in drugega slovstva mu ostri literarni okus. Na koncu ima knjiga še pregled slovenskega slovstva, kolikor ga potrebuje četrtošolec, in kratko oznako slovstvenih oblik. Posebna odlika novih čitank je, da jih krase slike posameznih pisateljev, ki jih je napravil Božidar Jakac. Novost in odlično sredstvo za oblikovanje estetskega likovnega čuta so razlage podob glavnih slovenskih umetnikov izpod peresa dr. Steleta. Dijak v teh umetniških
prilogah spoznava naše umetniške likovne smeri in si oblikuje smisel za lepoto s sredstvi, ki jih doslej v knjigah nismo poznali. Vsaka čitanka ima na koncu še literarnega »mentorja«, to je seznam domačega čtiva za posamezne razrede. Velike so prednosti teh čitank in nikoli ne moremo odpustiti tistim političnim zagrizencem, ki so 1. 1933. zahtevali in tudi dosegli, da so morali učenci in profesorji iztrgati 16 strani iz čitank, ker so razodevale premalo »jugoslovanskega« duha. Niti pred Cankarjem, o katerem tako radi govore, da je »naš«, se niso sramovali: tudi stran z odlomkom iz Kurenta je morala ven, ker je bila »preveč« slovenska.
Tisti ljudje, ki imajo na vesti hudobni poskus, da so iz mladih duš hoteli iztrgati slovenstvo, sploh nimajo več pravica govoriti o kulturi in svobodi, ker so s svojimi metodami pokazali, kako pojmujejo in spoštujejo kulturo in svobodo.	«
Borba za naše učne knjige ni končana in unifikacija šolskih knjig še ni odložena, saj imata tretja in četrta čitanka na naslovni strani pripombo, da sta knjigi odobreni za uporabo na srednjih šolah kot učbenika zasebne izdaje le do konca šol. leta 1942/43. Mislimo, da državna zaloga tako visoko kvalitetne izdaje slovenskih učnih knjig še ni dosegla, in kakor je v praksi pokazala, je tudi ne bo. Banovinski založbi in prirediteljem moramo reči samo, naj delajo tako še dalje, da dobimo kmalu tudi čitanke za višjo gimnazijo. V višjih razredih so sedaj v rabi stare Grafenauerjeve čitanke kot pomožne knjige. »Kratka zgodovina slovenskega slovstva« — istega avtorja — je pošla in je že nekoliko zastarela (pričakujemo potrebne nove izdaje), zato jo je nadomestila Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki sta jo spisala dr. I. Pregelj in dr. Fr. Tomšič. Spričo obsežnosti gradiva in namena, da dijaku dasta le nekak repetitorij za višji tečajni izpit, sta morala avtorja snov skrčiti na minimum. Vendar knjiga v smislu učnega načrta doseza svoj namen, saj daje tudi pregled srbskega in hrvatskega slovstva, ki ga mora dijak pri maturi obvladati. Primernih knjig doslej za tak študij nismo imeli, a pri pouku slovenščine zaradi obšir-nosti snovi zmanjka dostikrat časa še za domačo literaturo. Kakor pd čitankah, ki nudijo bežen, a lep pogled v slovensko leposlovje, tako bo tudi po Slovstveni zgodovini segel vsakdo, ki se za predmet zanima. Zelo je ustregel dr. Ivan Pregelj srednješolcem s svojo književno teorijo, ki se tudi s pridom uporablja na gimnazijah kot pomožna knjiga. Pri pouku slovnice služi že četrta izdaja Breznikove Slovenske slovnice. Potrebna bi bila le še slovenska poetika, o kateri upamo, da jo bomo v bodočih letih dobili.	—mir.
Književnost
Silva Trdinova:
V PROVINCI.
Menda nihče tako živo ne pogreša izvirnih slovenskih del kakor naše gledališče. Če izide kaka nova slovenska drama, pomeni to za nas še praznik svoje vrste in to je često tudi vzrok, da avtorjem spregledamo marsikatero napako. Še večja redkost so pri nas dramatska dela izpod ženskega peresa. Zato je tembolj treba z veseljem pozdraviti dejstvo, da je pred kratkim izšla tehtna drama »V provinci«, ki jo je napisala Silva Trdinova.
Snov za to dramo je vzeta iz šolskega življenja, kar je postalo pri nas zadnje čase že kar moda. Vendar se nova drama razlikuje od drugih del takšne vrste po izvirnih, močnih prijemih, katerih glavna odlika je resnost, s katero skuša avtorica poiskati vse vzroke in do zadnjega odtenka razčistiti vprašanje, zakaj se je ustrelil osmošolec Rudež. Ko tiplje za vsemi možnostmi, se ji razkrivajo kot vzroki starokopitnost, pomanjkanje čuta odgovornosti, pristranost, nesposobno vodstvo, sebičnost in sploh bolne razmere, ki mrtvijo in onemogočajo plodno delo na šoli. Ob tem osrednjem problemu plete avtorica še ljubezen med osmošolcem Severjem ter za svoj poklic in emancipacijo silno vneto profesorico Majdi-čevo, ki jo zalezuje gimnazijski ravnatelj Brajda, podlež \ežkega kalibra.
Ker avtorica razmišlja o vzrokih Rudeže-vega samomora in ker hoče vsaj približno orisati raznovrstna dogajanja na gimnaziji, bi pričakovali, da bo natančneje razglabljala tudi o najglobljem problemu, o veri in svetovnonazorskih vrvenjih, trenjih in razlikah. Kdor bi čakal glede tega kako jasno besedo, bi se motil. Tako profesorji kakor tudi nastopajoči študenti so svetovnonazorsko nedoločno pobarvani, kajti avtorici ni šlo za razmotri-vanja te vrste, ker se ji to ni zdelo tako važno za namen, ki ga je imela pred očmi. Vsa svetovnonazorska nasprotja je pustila ob strani, v megli, le včasih ji tu in tam bolj nehotč kakor hote uide kak stavek, ki da slutiti zavzemanje za svobodo prepričanja, v megli, iki je ne prepode povsem niti besede profesorice Majdičeve: »Jaz na svetu poznam samo eno čast in to je: biti človek«, kar je gotovo visoka maksima, a še ne najvišja. Celo v katehetu Gabrovcu skoraj ni moči spoznati duhovnika po drugem kakor po kolarju.
Trdinova rajši vrta skozi skorjo prepričanj do stržena, do človeških src, do človeških napak, slabosti in nemarnosti, v katerih vidi krivce Rudeževe smrti. Vsa teža igre je v iskanju in razgaljanju resničnih Rudeževih rabljev. In te vzroke išče s toliko odkritosrčnostjo, resnostjo, uvidevnostjo in ljubeznijo do svojega poklica in študentov, kakor se pri nas še nihče ni lotil te snovi. Do zdaj smo bili vajeni samo komedij na račun profesorjev in Študentov, Trdinova pa se je z zaskrbljenim obrazom poglobila v snov in skušala iz stisk najti rešilno pot. Rudežev samomor je vsem profesorjem zledenil kri v žilah, vsi se branijo krivde s krčevitimi gestami, tako da zbujajo v človeku stud in pomilovanje obenem. A profesorji mlajše generacije kakor so Gabrovec, Dolinar, Majdičeva in Kolarjeva, vedo, da ne smejo vsega bremena naprtiti študentu na ramena, zakaj: »Naše družine so
razklane. Danes ni več tisti čas, ko bi profesorja lahko ocenjevali po njegovih znanstvenih zmožnostih. Naše družine so razklane, tu je naša druga naloga: »pomagajmo tam, kjer odpove dom, kadar in kjer pač moremo.« Trdinova se zaveda velike dolžnosti in velikih odgovornosti, ki jih imajo profesorji. S Kozjeko-vimi falzificiranimi dvojkami si profesor pod nobenim pogojem ne sme mazati vesti, hoteč se s tem oprati pred svetom. »Zavedajmo se, da bomo dajali račun pred Bogom in ljudmi,« pravi Gabrovec. Kakor pa se Trdinova zaveda, da mnogo zagrešž profesorji, tako tudi ve, da tudi študent ni zmerom nedolžno jagnje. Rešitev vidi v mlajši generaciji profesorjev, ki se bodo nesebično trudili preoblikovati sebe tako, da bodo mogli biti študentom za zgled. Ne pove pa, v kateri smeri naj se izvrši to preoblikovanje posameznika. Na žalost avtorica ne omenja prepotrebne radikalne reforme cele vzgoje v Kristusovem duhu.
Problem ljubezni med Severjem in Majdi-čevo prav tako zadovoljivo reši z besedami Majdičeve: »S prostovoljno odpovedjo nama bo zrasla nova moč za delo.«
Drama bi se mogla goditi kjerkoli v Sloveniji ali izven nje. Na to kaže že naslov. Delo je v odrskem pogledu precej dovršeno, spreten režiser bi tu in tam še kaj zboljšal s črtanjem. Slovenščina je lepa. Nastopajoči profesorji in študenti so risani živo in na svojstven način, čeprav sem in tja še lepč na njih barve, ki smo jih vajeni iz komedij in karikatur. Kljub precejšni dramatski razgibanosti in polnosti se pa vendarle bojim, da bi na odru drama doživela isto, kar je doživela 2i-gonova drama »Kadar se utrga oblak«, ki je krasna bralna drama, na odru pa proti pričakovanju ni uspela. H koncu naj omenim še to, da mi preveč vzgojna takšna direktorjeva podoba, kakor je ravnatelj Brajda — v drami, ki hoče poleg drugega biti tudi vzgojna. Ta značaj se mi zdi od vseh najbolj enostransko risan.
Po pravici trdi g. prof. France Vodnik v uvodu, ki ga je napisal knjigi na pot, da je Trdinova s svojim prvencem prekosila vse moške tovariše, ki so se lotili podobnih snovi. Vendar pa mislim, da bo marsikdo upravičeno ugovarjal le premalo realni in le preveč enostransko, zgolj personalistični zamisli od katere pričakuje Trdinova ozdravljanje stisk in bolnih razmer na gimnazijah.
Univerza
za sedaj 5. in 6. semester na medicinski fakulteti. Vlada je tej prošnji ugodila v tem smislu, da je odobrila zadostno število profesorjev, docentov in pomožnega osebja. Tako se bo lahko vršil pouk v 5. in 6. semestru. Rektorat je prosil tudi, da se mu dovolijo krediti za materialne izdatke, za zidanje institutov, predavalnice itd, V prvih letošnjih dvanajstinah so dovoljeni samo malenkostni krediti. Zato pa bodo potrebne še nadaljnje intervencije v naslednjih dvanajstinah, potrebna pa bo tudi pomoč lokalnih oblasti v Ljubljani.
Obsojamo I
Življenje naie univerze.
(Član našega uredništva je dobil na rektoratu naše univerze nekaj informacij o življenju slovenske univerze.)
V zadnjem času sta izšli dve uredbi, ki sta zelo važni za slovensko univerzo. Prva uredba določa bogoslovjem — pri nas mariborskemu — fakultetno stopnjo, vendar zdaj še ni docela jasen njihov pravni položaj. Zlasti pa je pomembna sprememba znanega § 51 obče univerzitetne uredbe, ki je določala, da sme medicinska fakulteta ljubljanske univerze imeti »z as a d« samo 4 semestre. Ta paragraf se je črtal. Tako se je dosegla možnost, da se med. fakulteta v Ljubljani razširi na 10 semestrov, kakor je to po ostalih univerzah. V dvanajstinah za šol. leto 1940/41 je rektorat zaprosil, naj ministrstvo omogoči, da se odpre v Ljubljani
Zadnje dni je napravilo Društvo medicin-cev skupen izlet na Golnik, da si ogleda pod vodstvom tamošmjih zdravnikov zdravilišče. Izleta se je udeležilo do 60 slušateljev in slu-šateljic. Del izletnikov je dal veliko pohujšanje s tem, da so se prekomerno napili in svojo pijanost razkazovali po cesti in na kolodvoru. Na Golniku so jim zdravniki govorili o veliki nalogi, ki jih čaka, da bodo kdaj kot zdravniki dvigali ljudstvo do višjega stanja zdravega kulturnega življenja. Zgled, ki so ga nekateri akademiki javno dajali s svojim pijančevanjem, ni v ničemer v skladu z veličino poklica in naloge, ki čakajo naše me-dicince.
V nedeljo je priredil ASK izlet na Golico, katerega se je udeležilo precejšno število akademikov in tudi nekoliko akademičark.
Ne glede na to, da ne odobravamo takih skupnih izletov katoliških društev, moramo še s posebno žalostjo ugotoviti, da je proti večeru ob povratku v pijanem stanju po cesti in na železnici razgrajalo nekaj izletnikov.
Vsa Evropa se vije v krčih notranjih ali vojnih katastrof,
Ne moremo razumeti, da se nekateri akademiki niti danes ne morejo brzdati in tako sramotijo slovensko, akademsko in celo katoliško ime.
Julija meseca se zbere vsa armada SDZ v Ptuju. Omislite si kroje. Biti nas mora tisoč. Po slovenskem Ptuju mora odmevati naša bojna pesem, naš strumni korak, naša mladost.
V Ptuju bomo izpovedali svojo neomajno narodno zavest in svojo ljubezen do svete slovenske zemlje in slovenskih svetinj. Izpovedali bomo svojo trdno vero v naš narodni dom, v veliko in nepremagljivo Jugoslavijo. Izpoved, da bomo s svojo pripravljenostjo branili sleherno ped naše zemlje.
Ljubljanskemu članstvu SDZ
Udeležite se skupnega sestanka ljubljanskih krožkov Slovenske dijaške zveze, ki bo v nedeljo, dne 2. junija ob 11. uri dopoldne v frančiškanski dvorani.
Spored je naslednji:
1. Državna himna.
2. Recitacija; O. Župančič: »Mladini«.
3. Dijak: »Mi kar nas je kovačev, bomo vsi kovali«.
4. Sholarska pesem.
5. Dijakinja: Marija — zaščitnica Slovencev-
6. Venček narodnih (orkester).
7. Beseda duhovnega vodje,
8. Povsod Boga.
9. Naša prisega na Slomšekovem grobu.
10. Dvignite Orli.
11. Zastopnik Zveznega vodstva: »Bratje, d stojimo trdno!«
12. Hej Slovenci.
Naš mladi dijaški rod tudi v tem času ne s©« izgubiti vere v svojo in narodno bodočnost* ampak mora biti vedno pogumno na straž1 domovine. Čas je resen, bodimo enotni in pr*' pravljeni, zato člani in članice SDZ, pridite n® svoj sestanek.
92 redni letni občni zbor SKAD »Danice*
V petek, 17. maja je bil oib 3 občni zbof »Danice«, ki je specializirano društvo juristov-Udeležilo se ga je 16 članov.
Iz poročila predsednika posnemamo: Od' bor je delal pod geslom: Red, mir in delo.
»Danica« .je imela v tem šolskem letu ^ rednih petkovih sestankov in 1 prijateljski «e' stanek. Na sestankih so predavali odlični k®' toliški starešine, povprečna udeležba je bil® 23 ljudi, maksimalna 33. Na sestanku 3. maj®1 ko je govoril g. ban in so bila vabljena vs® specializirana društva je bilo celo 51 posl*1' šalcev.
»Danica« ima 74 rednih članov-juristov. Protikomunističnega shoda v začetku aprl' la se »Danica« ni mogla udeležiti, ker obsor vsake akcije na lastno pest. Pri poznejši demonstracijah pa je prvi dan sodelovalo ^ Daničarjev, pozneje pa še več.
Večina svojega poročila je predsednik V0" rabil za obračunavanje z nergači, ki se b&r še vedno nahajajo v Danici.
V debati se je sklenilo, da naj bo v Prl” hodnjem letu več prijateljskih sestankov & več referatov članov, da se tako vsi pritegni0 k delu.
Denar naložite
najbolje in najvarneje pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici * Mariboru
Gosposka ulica štev. 23 — Ulica 10. oktobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. — Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'—