49. številka. Trstu, v sredo 18. junija 1890 Tečaj „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako sreda »n soboto ob 1. uri popoltidn*. „Edinost" stan«: /» vso Icro gl. H.-; izvfn Awt. !>.— g), ift polu lota „ 3.—; * . 1.50 „ za čotrt lota „ 1.50; , „ "J 25 „ Posamične številka »e dobivajo v pro-daja'nicah tobaka v Trstu po » nov., t Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na narodno crez priložene naročnine s« 'ipravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila so račune po R nov)^-^ ,: vrstica v petitu: za naslove t. debelimi črkami te plačuje prostor, kolikor bi ^a obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se rm'unH po pogodbi. Vsi d op i« i km pošiljajo uredništvu v ulici Cnrintia št. 2.1. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nefratikovana s»> no sprejemajo. Rukopisi so ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate ji rojema upravništvo v ulici Carintia 28, Odprte reklamaoijo so prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. ' V rdiinst jf m d Vabilo na naročbo. Prvo poluletje bliža se svojemu koncu. Stare naročnike prosimo nujno, da pravočasno ponove naročbo, da ne nastanejo neredi pri odpošiljanju lista. Prijatelje našega lista tudi prosimo, da gledajo nam pridobiti novih naročnikov. Cena je razvidna na Čelu lista. Upravništvo „Edinosti". Naloga veteposestva. Državno osnovno postavo imamo. Osnovno to postavo zagotovljajo vsu m narodom mnogojezičrie Avstrije jednako pravice, zagotovljajo jim .j e d n a k o p r a v-n o s t. Postave te ne pripoznavajo državljanov I., II. in morda tudi III. vrsto ; postave te izključujejo načelo narodne superijornosti in inferijornosti. Vsi smo jednaki, vsak narod ima nedotakljivo pravico, da goji materini svoj jezik in da so izobražuje in razcyita na trdnej in najza-nesljivejšej podlagi svoje narodnosti* Postave te — ako bi se res v onem duhu izvrševale, v katerem so pisane — vplivalo bi naugodnejše na razvoj stvari v monarhiji našej: videli bi svobodne, srečne narode v svobodnej, srečnoj državi. Prvi pogoj sreči mnogojozične državo jo sreča pojedinih, nje skupnost sestavljajoč ih narodov in prvi pogoj sreči narodov jo — zado-voljnost. Po čem moral bi torej v prvej vrsti težiti vsak razumen avstrijski državnik? Odgovor imamo na dluni: Po tem, da zadovolji vso narode, da režo kruh pravice vsem jednakomerno. O nadvladji jednega naroda nad drugim no bi smelo biti niti govora; izogibati bi se moral vestno vsemu, kar bi moglo napraviti te videz, kakor da ima jedna narodnost višjo ceno PODLISTEK. in veljavo, nego druga. Ž o tak videz sam vzbuja sum in zavist, torej — nezadovoljnost. Rekli smo gori : ako bi se državno osnovne postave izvtševsle v i>nem duha, v katerem so pisane ! A 1 i se ne ! D žavn * osm»vne postavo imamo, uli ostale so satno na popirju ; oni, ki so jih sestavili, neto bili odkritosrčni, kajti nikdar ni jim bil resen namen, da bi tudi res izvršili, kar so tako lepo na popir napisali. Ustavoverco so se nazivali in sami so rušili ustavo p t i vsakej priliki. J« duaknprnvnn^t so imeli na jeziku, nemško, oziroma laško in madžarsko nadvladje v srcu. Nam Slovanom hočejo na vso večno čase kratiti, kar sebi v obilej, po I noj meri privoščijo. Vsi naj bi sedeli pri bogato obloženoj mizi, le mi Slovani naj bi ponižno pod mizo čepeli in v nebeškoj potrpežljivosti čakali, kedaj nam pado kaka drobtinica raz mizo v lazkošju živečih. In čo so primeri sila redki slučaj, da jim zmuzne kaka drobtinica iz koščene pesti, zgodi se vselej tako, da vzbuja mej nami nemir in zavist in da nam drobtinica ta napravi v moralnem obziru veliko večjo škodo, nego nam navidezno koristi, kajti dogodki taki kužijo javno življenje našo in nas demoralizujejo z ozironi na politiško našo kakovost. Naveli bi lahko lopo število konkretnih s!u čajev v dokaz to trditve naše, toda dotek-; niti bi se morali tudi posamičnih oaob ; ker nam ni namen vzburjuti itak že vznemirjene duhove, ničtmo tega storiti. Jasno pa mora biti vsakemu razsodnemu človeku, da vsem onim, kateri nam režejo politiški kruh, velja načelo: Divide et inipera! Po tem načelu postopa se proti nam Slovanom. In to načelo jo nam Slovanom . neprimerno nevarnejši, nego odkrito so-vražtvo. O čem nam torej piiča vso to P Priča nam, da se sedanjim vršenjem postav | no moremo biti zadovoljni v pogledu na našo odnosaje z drugimi narodi našega cesarstva in tudi ne z ozirom na naše mejnebojtie odnošaje. Danes hočemo govoriti samo o čudnem našem položaju nasproti drugim narodom avstrijskim. In ta položaj naš je ros pre-tužen. Vsi sto jednaki — pravijo nam teh plemiških glav ima v deželnem zbori; tretjino poslancev vsega zbora. Stotina tel plemiških glav ima — ako se ne motim* — le 0 mandatov manj, nego vse kmečk« občine, toraj ogromna večina prebivalstva, skupaj. Posledica tega nenaravnega in nepravičnega razmerja jo bila, da je plem- postave na popirju ; ne, vi Slovani ste stvo v zvezi z birokratstvom, verno služeČim kulturno zaostali, inferijorna raca ste in nemalo pravico, da bi vstopili v jedno in sto vrsto z drugimi kulturnimi narodi, svojim gospodom in mojstrom, gospodarilo v deželi; da je da jalo postave narodu, do katerega nema srca, za katerega interes« katerim morate biti lo podredjem — pravi! nema zmisla. (Pripoznati nam je, da jo nam bridka sedanjost. Ako so razpravlja \ nekoliko, ali sila malo častnih izjem. Tem o nas akademiški, smo še nekaj, kakor1 vsa čast in priznanje!) hitro pa storimo korak na t!a realizma, smo pa nič. Vse naše pravico razpršijo se, kakor so so razpršili oni mehurčki, katere srno otroci pihali skozi slauiice, namočene v vodi od mila. Iste odnašajo vidimo po Štajerskem Češkem, Moravskom itd. Po vseh teh deželah igra veleposestvo, oziroma plemstvo isto važno ulogo. Ali kako različno ulogo nalagajo plemstvu posamičnih teh dežela! Da so nas pa mogli tako v kot pu- Motročim to prikazen, pokaže se nam takoj tisniti, uvesti je oilo treba dvojno'dvojna mera. mero: jedno za one, ki nas nadvladajo, j Narod eo.ki stoji — tega ne tajo niti drugo za nas, ki moramo v vsej svojej njega sovražniki — na visokej stopinji skromnosti pod mizo čepeti. Nam Trza- kulturo in jo nedvomno v politiškom poškilil Slovencem no bi trebalo niti presto-1 glodu najzdrelejši moj vsemi avstrijskimi piti domačega pragu, ako bi hoteli navesti narodi. V borbi za narodna prava je narod vzgledov te dvojne mero. Razlika položenja ta toli vztrajen, da mu ga skoraj ni para nas Primorskih Slovunov in onega naših v vsej Evropi. Vsi poskusi — in bilo jih Italijanov jo tako očividna, da ni treba j0 veliko in silovitih —, da bi potlačili bogsigavedi kako zgovornosti, ako hočemo naro(i 80 8a ponesrečili popolnem. Z dokazali, da jo res dvojna mera v očitiui pritiskom torej ni šlo — o tem so porabi. Aii za danes — kakor rečeno — 80 uverile vlade našo in se jo tudi uverilo ni to uuš namen. Dotekniti so hočemo ne- plemstvo samo. Tamošnje plemstvo, videče, kega druzega slučaja, ki nam eklatantno da bi bila le njegova škoda, ako bi ostalo kaže, da res obstoji dvojna mera. v večnem nasprotstvu z narodom, spame- Pri nas v Avstriji igra v o 1 o p o s e- tovalo so je ter nekoliko spoprijaznilo s stvo (ali boljo rečeno: plemstvo) — in težnjami naroda. Ali videči ta preobrat so nam se ne vidi to posebno zdrava prikazen odločilni in nam Slovanom neprijazni krogi na našem državnem telesu — neko posebno, takoj izumili novo posebno „misijo* plem-odli čno, odločilno ulogo, Ulogo to igrulo gtvu Češkemu: posreduje n aj in je plemstvo na Kranjskom do nujno- u, j r j, / drugimi besedami bi rekli: se vejših dni. Postilo jo narodnost našo. In smehljajočim, narodu navidezno kako pristransko je prikrojen ves volilni prijaznim licem ovira naj na-red temu plemstvu na korist! Kakih sto roda napredek. A to velja samo za Povost, spisal F, 8m u c, Bil sem nadporočnik pri posadki Staro Gradiške. Pisalo so je leto 1874; takrat je bila BoBiia de Turška, in Bosenska Gradiška, takozvani Birbir, ležeča na nasprotnem bregu Save in jako manja od Stare Gradiške, imela je Turško posadko. Pogosto so se prepeljavali Turški vojaki iz Birbira na to stran Save v našo mesto, da uživajo tu razna raskušja, katerih ni bilo najti v malem njih mesteci. Zelo so me zanimali ti visokozrasteni, črnobradati ljudje. Pogosto sem zatoraj poskušal seznaniti se s Turškimi častniki — a posrečilo se mi ni nikdar. Kjer sem naletel nanjo, bodisi v kavarni, bodisi v kakem drugem zabavišču, ter poskušal vplesti so ž njimi v pogovor, pogledali mo neso nič kaj prijazno, odgovorili kratko na moja vprašanja, in poznalo so jim jo na obrazih, da ne marajo mojega prijateljstva. Nedostojno monda se jim je zdelo pečati ho z gjavrom. Nekdaj sedim zopet v kavarni, pijem kavo in bilo mi jo dolg čas. Kar sede blizu mene Turški „čauš", po naše bi se reklo „feldvebelj". Na prvi pogled dopala mi je njegova stegnjeno, orjaška postava in resni črnobradati obraz, iz kojega se je živo izkrilo dvojo črnih oči. Posebno pa me je iznenadila neka poteza otožnosti krog ust, ki jo dejala licu nekako veličino in pričala, da nosi „čauš" skrivno bol v srcu, katero pa — menda manj fatalist, kot navadno Turki — no moro pregnati tolažeč se, da mu je Alah namenil osodo tako. Moj načrt bil je takoj gotov : Ti se ni posrečilo seznaniti se s častniki, poskusi s tem ; morda podčastniki neso taki oholeži. In res poskusim. Dasi sam častnik, ogovorim Turka vendar prav prijazno. On mi odgovarja nekako boječ in na kratko. Slednjič ga vprašam, kako mu je ime. „Ali", je kratek odgovor, „No, Ali," pravim, „kako so kaj počutiš v vojaškem stanu P" „Dobro vso, kar Alah pošlje" — bil mi jo odgovor. Zopet je nastal molk. Čez nekoliko časa reče mi Ali: „Nekaj se mi čudno zdi." „Kaj P" Neste-li vi avstrijski častnik Ptt „Da, saj vidiš mojo obleko!" „Res, a to se mi vendar čudno zdi, da so ponižate govoriti z menoj. Naši čast- niki uiti ne pogledajo podčastnika. Oholi so, da jo groza." „Da, taka je, Ali efendi;" odgovorim mu, besedo efendi (gospod) posebno po-vdarjaje, „to sem skusil že tudi aam." Ko jo Ali to slišal, zaiskril se mu jo obraz in lice se mu jo prijetno nasmeh-Ijalo „Velika čast zamo", rekel je. „Efendi (kako lep naslov !) Vi ste zelo uljuđen in dober človek." ! Od sedaj mi je bil zvest in udan prijatelj. Tako si lahko pridobimo človeka !e z besedico, izrečeno na pravem mestu. ! Odslej shajala sva se pogosto v kavarni. Ali držal so jo tudi nadalje vedno motki, kot vsi Turki, in govoril malo. Večkrat sem poklical vina, in ga ponujal i njemu. „Jok!* zakričal jo tedaj, „ne pijem!" In zastonj sem ga silil, da naj pije, Videlo se mu je, da se premaguje. Stisnil je ustnice vkup, in čez malo odprl ja zopet, kakor človek, kateremu se po ustih voda dola od samega poželjenja, a tega neČe izdati. To se mi je zdelo čudno. Vprašam tedaj kavarnarja, ki je bil ob enem tudi krčmar, li ne pije Ali res nikdar vina. „Oj pije, pije," rekel je krčmar, „a skrivši: Mnogo novcev potrosi na mesec pri meni za vino, a tega nikomu ne izda, raji bi umrl. A saj je taka tudi s čast- niki, ki so Turšku vere, a Srpskega rodu. Tudi oni srkajo skrivši zelo radi vino; — menda ne morejo pozabiti, da so zelo čislali njih kristjanski predniki slastno vinčice." Nekdaj sva se zopet sešla z Alijom v kavarni. Govorila sva o marsičem, tako tudi o ljubezni. Pri tej priliki ga vprašam, je li bil kedaj zaljubljen P i „Aj bil sem bil!* odgovori in vzdihne težko, „za lepo Itoksano se mi jo vnelo srce.* „Čemu praviš to tako otožno P" rečem mu smehljaje; „mar to ni hotela P" „O ne, rada, srčno rada me je imola! Oh to vam je bilo dekle! Kot oglje črne oči, in pa obrvi, oh obrvi kot bi bila črna svila nad očesi razprostrta; pa kak stas : vitka kot vila in nežna kot tulipanov cvet! Ko som bil v Banjaluki, seznanil sem se ž njo; ona je stanovala v predmestju s svojim očetom. Pa, oj osoda! neizprosni smrtni angelj Izuiajel odvel jo je k preroku — ostal sem brez nje. Od tedaj pa nesem več ljubil. O ne, vedno ljubim, a le njo. Njen spomin ljubim!" Končal jo Ali. Naslonil glavo na roko in vprl se z komolcem ob koleni, zatopljen v britko žalost. Spoštoval sem njegovo tugo — odšel sem molče. — — (Konec prih.) deželo Češko, kjer bo Čehi v večini. Na Moravikem je že drugači. Tudi v t«j deželi sestavljajo sicer Slovani ®/4 — čitajte: tri četrtine — vtega prebivalstva, a 1 i deželni zastop je še vedno nemški. Tu je zopet plemstvu naloga, za to skrbeti, da bode ena četrtina za vedno gospodarila trem četrtina na, kajti ta „ena četrtina* so Nemci, „tri četrtine" so pa Slovani. Tu že ni več plemstva dolžnost, da bi niča, da čestokrat kaže pot neznačajnosti priprostemu okoličanu nezavedni, sem priseljeni Kranjec ali KraŠevec, ki je zatajil svoj jezik, oprijel so tujščine ter še druge zapeljuje. Ona lahonska družtva v okolici prava so sračja gnjezda; kri in meso so jim ponajveć takozvani „čufarji", kranjski nezavedni delalci, koji so zajedno najmoč-nejša zaslomba polaščevanju okolice. Tudi v otroške vrte nesramne „Pro patrie" pošiljajo svojo deco zgolj neokoličani — čufarji, delovalo „pomirljivo" in .spravljivo", am-! meneč, da morajo v Trstu zatajiti svoj pak namen mu je narodu Češkemu dosledno ' mili jezik. sovražen, četudi se ne kaže v skrajno j Zadosti nam je polukati v otroški vrt odurnej obliki. I BPro patrie" na Greti in videli bodemo Drugače je zopet na Štajerskem. V: polno slovenskih paglavcev — pri-tej deželi sestavljajo Slovenci tretjino pre- hodnjih nastrastnejših renegatov. Zloglas-bivalstva, so torej Nemci v večini, nemu pevskemu družtvu na Greti so članovi Tu pa povsem odpadejo vsi oziri. Tu nam kaže sovražtvo veleposestva do skoraj brezizjemno kranjske in nas kukavice. Slovenski okoličani se se slovenski značaj, dobro vedoČ, da ni tu Razni listi so bili širili vest, da nemščina toli nevarna nego laščina. Ali, bode potrebščina za vojno pokaj je storilo c. kr. namestništvo pod biv- veksala za 80 do 120 milijonov goldinar-šim, nam nepozabljivim (seveda v slabem !jev. Gospod vojni minister je pa v od-pomenu besede) De Pretisom ? V svojej seku avstrijske delegacije oporekal vesti tej. prevrocej germanomaniji vpeljalo je na rojanskej šoli nemščino kot obvezen predmet, pustivši laščino; nemščina se pa slovenskim rojanskim otrokom vtepa v glavo na podlagi 1 a š č i n e !! Rojančani prišli so na tak način iz dežja pod kap. Naravna posledica te protipeda-gogiške in neumne kolobocije je bila ta, da ubogi otroci — potem ko so že Glede odnošajev v Bosni in Hercegovini dal je v istem odseku gosp, minister Kallay naslednja pojasnila: V Bosni in Hercegovini bilo je koncem leta 1889. 224 začetnih šol; mej temi je bilo 136 splošnih javnih, 3 privatne in 85 verskih. Proti kolonizaciji ni posebnih ovirT toda opomniti mora, da v Bosni ni polja, kraške enačili Slovencev v fanatično-sovražnej obliki. Tu družeb ogibajo, kajti gnjusi se jim mešati tekmuje veleposestvo z nemško-liberalnimi 8e % neznačajniki in nesramniki ter rajši srditeži v izzivanju Slovencev. Ali kaj pristopajo k svojim slovenskim pevskim vidimo?! Kar poizgubili so se oni proroki, družtvom, katerih štejemo v okolici že pet. kateri glede na Češko svetim ognjem pre- \z tega j0 pflg razvidno, da je bIo-povedujejo, da veleposestvo izvršuj „po- venski živelj v okolici jak in čil, da ne mirljivo in posredujoče misijo". Ako j e bode propal, temveč trdno vztrajal proti misija ta obrnjena proti Slo- tujim naporom. Trdnost okoličana v ' van o m, izvršuj jo plemstvo jeziku ;n navadah Lahone jezi iu ker si | ognjevito in neumorno; ako bi drugači ne morejo pomagati, sipljejo ti t pa ostrina te misije bila na paovke in zasramovanja na ubozega oko-škodo nemškemu življu, tedaj ličana. Uprav ta vztrajnost nam daje upa-pa prenehaj takoj z vršenjem! njfti da se temu življu ni bati propada ter te svoje naloge. j da okolica tržaška ostane tudi v prihodnje Kdo ne vidi tu dvojne mere? — slovanska. Kdo ne vidi, da hočejo iz nas narediti", državljane II. vrste. ; in čilim življem ? Kako skrbi potem ko so že štiri ■ katero ne bi imelo gospodarja. Obdelanega do sest let trgali hlače v tem učilniskem polja pa ni lahko kupiti, ker to so smo babilonskem stolpu — koncem ne znajo J zgoditi le v sporazumljenju z Ago. Za ko-niti slovenski, niti laški, se manj pa nemški.. lonizacijske smotre morajo se torej v prvej I vrsti v poštev jemati državni gozdovi. Zemljišne knjige so se dozdaj vredile v Serajevu in 13 okrajih, do konca tega leta Politični pregled. Notranje dežela. Nadskofje in škofje s t r i j s k i o verskej šoli. Škofje zatrjujejo, a v- jih bo dovršenih 18. Minister priznava agitacije nekaterih inozemskih časnikov proti avstrijskoj vladi, a konstatuje, da je vzlic tem agitacijam v deželi vse mirno, izdali so poseben pastirski Bosenskn-Hercegovinsko vojaštvo obstoji list o verskej šoli. Škofje zatrjujejo, ,z 32 kompamj, ali 8 batalijonov. Letos da so v popolnem soglasju se sv. Oče- bodo nabral1 4 nove kompanije, k letu pa nJe£a i tom. Tudi sv. Oče je prepričan o pogubnem Z0Pet 4' ,ako> da bode koncem ,eta 1891* uplivu brezverske šole. Rečeni pastirski števil° znašal° 40 komPanij ▼ de8etih b»-list priznava izrečno, da ima tudi država talijonih. Lep dohodek prinašajo deželi pravico do nadzorstva šole, protestuje pa m,nerall»1 vrelci* proti sumničenju njih namer. Država ima1 Vnanje države, pravico, da upliva na vzgojo otrok; te pra-] Ruski car podelil je franco« vice pa nikakor nema, da bi zgojevala s k e m u ministru notranjih stvarij veliki otroke v zmislu, ki je protiven željam in kordon Aninega reda. Odlikovanje to smatra Kako postopa pa vlada s tem krepkim dolžnoatim katoliških starišev; te pravice se sploh kot zahvala, da so v Parizu pri- , . . 5ll,m ž,v|jem? Kako 8krbt za nJe»a ne more država zahtevati, da ne bi kratila prli ruske nihiliste. Prazka „Politika14, govoreča o istem omiko in napredek? Kakšno jo ljudsko! rirflV;n I predmetu, pravi prav dobro : i šolstvo v tržaškej okolici, kjer bivajo, po vladni list „Odjek' izjave grofa Kalnokyja i „In kaj pravijo temu vladni listi, kaj 8pričevanju Lahov samih, Slovenci ? pravi vlada: Molče trdovratno. Na Češkem ( y tržaškej okolici se nahaja 10 Ijud-naj gre in mora iti; na Češkem naj manj- šol; v vseh teh šolah se italijanski šina ne vživa samo jednakih pravic z ve- jezik poučuje kot obligaten predmet. čino, ampak vživa naj še predpravice; na Razun teh šol imamo še čeloma 1 a š k e j p'remembe, kakoršne nasvetuje izvršila prememba na srbskem Češkem naj se veleposestvo poteguje za (parttieike v občinah Rojan, Barkovlje in vlad8j no zado8tujejo. Sad brezverske šole' ta sapa vela je že popred in spravo iu naj omogoči, da se sprava ta Skedenj. — V Barkovljah so nastavljene doseže — češ, tako zahteva njega „posre- gtiri učne moči, katerih dve sti s I o v o n-dujoča misija" —, ali na Moravskem in g g j n i _ v okolici edino umljivem jeziku Štajerskem bodi naloga veleposestvu vsa _ nevešči; jedna teh moči je celo so- drugača ? Na Moravskem zadostuje, da ima veleposestvo spravljivost le na jeziku, a sme delovati dijamentralno nasprotno; na S t a j a r- j učencev se tu vzdržujete dve trjrazred-s k o m pa sme celo izzivati! Ni njcj( 88mo da se slovenska deca raznaro-nam znano, da bi bila vlada tu ali tam po- duje, v mestu pa se ne dovoli 1400 skusila uplivati na veleposestvo, da bi po- j 8 \ 0 v e n s k i m družinskim očetom snemalo češko konservativno plemstvo.. njti jedna enorazredna šola !! To zadostno kaže, kakšno gospodar-vlada v mestnej hiši. V istih Barkovljah je magistrat sezidal bogato šolsko poslopje, pravic starišev. | Srbski Pastirski list pravi, da stroške za brez- odgovarja na verske šole je trpeti onim samim, ki take avstrijskej delegaciji. Oficijozni srbski list šole zahtevajo. Škofje imajo pravico in pravi, da grof Kalnoky zajema iz nena-dolžnoat brigati se za skušnje, katere smo tanjčnih informacij, ako trdi, da veje po napravili z novo Šolo. Skušnje to so do- Srbiji Avstriji sovražna sapa, odkar se je prestolu; na tem je je, da minevajo vdanost do cerkve, ljubo- Avstro-Ogerska sama kriva, ker se je zen do vere in pojavi verskega življenja, celo desetletje identifikovala 1 Škofje oporekajo odločno trditvi, da bi zonom z iste m o m, kije Srbijo hoteli znižati „niveau" omike in se skli- močno odškodova! v materi- Misli-li vlada, da to ni želeti v korist države in da tega ni potreba za državo? Ako i g^vo tako misli, se jako moti, o čemur se bode' kmalu prepričala". Ta odstavek „Politikinega" članka' nam je pristna slika dvojne merej naše vlade glede naloge veleposestva po posamičnih kronovinah. Šolstvo njega v Trstu in okolici. IV. Navzlic vsemu zatiranju in zanikanju z italijanske strani ostala je tržaška okolica vendar le povsem slovenska ; le posamezni tujci ko se tu utepli, ustanovivši si lastna letovišča. Mesto je istinito dosedaj prav malo upljivalo na slovanski živelj. Čeprav je zadnji predan svojej osodi, čeprav se mu skrunijo najlepše svetinje, ako tudi se mu sili skozi vrata in okna tuja laŠčina, — tržaški okoličan je še vedno Slovan ter najrajši govori svojo materinščino in goji starodavne navade. Ohranil si je jezik in deloma tudi narodno nošo, koja oba pa kmalu izgineta, ako bodo vladale sedanje razmere ter se dopuščalo teptanje domačih običajev in posebnosti. V tržaškem me^tu doni ti na uho skoraj izključljivo laščina, a ko stopiš v predmestja: Rojan, sv. I\an, Barkovlje, Kadin, Iiocol, slišiš zgolj slovenski. I)a, žalostna je res- proga znanemu lahonskemu agitatorju !. cujej0 na §, 14 državnih osnovnih postav, j a 1 n e m in moralnem obziru. Učenci te šole (kacih 240 na številu) spa- kateri ^otovlja vsakemu svobodo vesti Regentstvo in vlada sta se vedno trudila, spravljivo s ti dajo zgolj k slovenskoj narodnosti. Za 240 jn ye| kakor5f,eSa j« je lel Ezav sicer po rodu Italijan, toda prijazen na- za HV0Je Prven8tvo ? 1 Ali ti gol linarčki sej narodnosti. To pa peče našega „go- naJ nadome8tujejo vse ono, kar To kli kot in maločastno njegovo družbo! vrivan Prvak-v0(litelj zanemarja za vzbujo Sedaj gledajo ti ljudje, kako bi odstranili še te edine, za veselice „Adrije" primerne prostore. In veste kaj so si izmislili p Po celeiu selu se širi vest, da nameravajo napraviti pristaši kozjebradca v imenovanoj krčmi velik prevrat in tepež, da bi tako potem magistrat ukazal ono krčmo zapreti, oziroma odvzeti lastniku dotični dekret! To je že nezaslišano! Tudi tem nameram naj ces. kr. vlada obrne pozornost svojo. Slavna vlada je toraj opozorjena in mi hočemo mirno čakati! Ali tu zopet vpra- in razvitek naroda ! Slovenski rodoljubi naj trezno pre-udarjajo te zadeve, da ne bodo na sk odo svojega naroda slepljeni ! Domače vesti. Sv. obhajilo. Dne 21. t. m. bode prvo sv. obhajilo slovenskih otročičev župnijo pri sv, Jakobu. Pri slavnosti tej peli bodo šamo: Kdaj li bodo nastopil v Barkovljah. otročiči ljudske šole sv. Cirila in Metoda. pripomniti, da se ta denar plačuje iz one kase, v kattro se stekajo davščine vseh davkoplačevalcev brez razločka narodnosti in da torej „Indipendente", kot organ italijanskih podanikov, ima najmanj pravico zahtevati, da bi vsakdo, kateri vživa kakoršno-koli plačo iz občinske kase, moral prisegati na načela irre-dentovske stranke. Ali morda smatra omenjeno irredentovsko glasilo občinsko kaso kot last družtva „Progresso" ali morda „Unione Ginnastica" P ! Mi menimo, da se iz p varne, a se kmalu vrnil oborožen z nekim drugim instrumentom, hoteč se enkrat, napasti na tleh ležečega IIuzzo; toda gostilničar jo preprečil namero živinskega čl >veka. V obče j zmešnjavi je morilec potem ubežal. IIuzzo so prepeljali v bolnico, toda umrl jo že uiejpotoma. Ob 4. uri zjutraj našli so morilca v njega stanovanju ter ga odveli v zapor. Vender je bilo res. V septembru 1880. leta izvršili so na kolodvoru v Sežani tatvino raznega blaga od kineskoga srebra. moti. Isto tako so motijo vsa slavna irre- Blago to je bilo namenjeno g. Rittmayerju dentovska gospoda, ako menijo, da smatrajo Barkovljani za Bog ve kako srečo, ker bo združeni z mestom. Dajte Barkov-ljanorn popolno samostojnost in videli boste, da bi se svojimi lastnimi dohodki v Pulji. Sum je letel ua nekega Valentina Rezaverja, katerega so tudi res obsodili na eno leto težke ječe. Ob bližajočej se smrti je pa Adalbert Rebec iz Divače priznal, da je več teh vkradenih stvari v [*--------r J -----------. ... prav lahko pokrivali vse stroške in tudi izročil krojaču Franu Žiberna. Žiberna jo svoje orgljavce šo boljše plačevali, nego sicer vztrajno tajil, da bi bilo to res, ali slavni magistrat. Klasična priča za našo sodišče začelo je vender-lo proti njemu trditev je istina, da na samem vinskem ' preiskavo in ga tudi dne 12. t. in. obsodilo dacu plačujejo Barkovljo 25 do 30 tisuč j na 2 tedna zapora radi sokrivde pri re-goldinarjev na leto. To je menda nekaj, čenej tatvini. Pri tolikih davščinah se uienda vendai „Slovanski Svet" prinaša v 11. štev samo ob sebi razume, da občina plača ' naslednjo vsebino : O slovanskem kongresu onih bornih 120 gld. no da bi imela pravico zahtevati, da mora biti dotičnik njo politični korteš. „Indipendente" očita tudi, da jo rečeni gospod pevovodja po pro- njom 0 n i Ljudsko štetje v Avstriji. — Iz govorov državnega zbora. — O kritiki dra. Mahniča. II. K nasprotniškim razpravlja-uam oč tanoin razširjanji protc- zopet stari sveti mir P Odkar nam župa-nuje tujec, zasramovalec našega rodu, ni ga več miru. Nekatere osobe so bilo že zaprte (ker neso mogle skrivati opravičenega srda), bili so tudi že izgredi — in v tem obziru gre vedno na slabše! Kdaj bode Ji konec tem, za Barkovljane neznosnim razmeram?! Veste s čem nam že žugajo: „Italijani bodo pokupili prostore ob morju, se tam na-Belili, in stare prebivalce potisnili v hrib! V ta namen so menda odvzeli ribičem prostore za sušenje mrež. Se na nekaj bi upozorili slavno vlado : V Barkovljah je edini poljski čuvaj (poznan „Flugeladjutant" capovile) in ta človek bi imel dela mnogo, premnogo, ako bi čuval vinograde barkovljanskih posestnikov. Ali ta človek, namesto da opravlja svojo pravo Za družbo sv. Cirila in Metoda _ Trstu daroval je gosp. P, 1 gld. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Bojanu, se jo nabralo dne 16. junija iz pusice v krčmi pri g. Josipu Pertotu v Rojanu 10 gld. 46 kr. — V nedeljo 15. t. m. nabralo se je v krčmi „pri družtvu" v Barkovljah 2 gld. 57 kr. Volilo. Gosp. dr. Lovi o Čuček, umirovljeni polkovski zdravnik, umrl je te dni v Seut Ilji v Slov. Goricah, in volil vse svoje premoženje družbi sv. Cirila in Metoda. Osnovalni zbor Slovanskega pevskega družtva v Trstu vršil se bode v petek, dne 20. t. m. ob uri zvečer v prostorih „Delalskega podpornega družtva". Gospodje pevci in prijatelji petja so na- službo, služi menda samo svojemu gospodu prošeni, da so v mnogobrojnem številu in mojstru, ali pa vohuni, kaj se po krčmah govori. Ljudstvo je jako nejevoljno videč, da magistratna garda le za to vleče plačo, da agitira za znano propagando, Magistratovci vrgli so se z vsemi svojimi močmi na Barkovlje — a baš tu najdejo krepko narodno tvrdnjavo. Najboljši udeleže tega zborovanja. Na dnevnem redu je čitanje in potrjenje pravil. Pri tem občnem zboru vzprejemali se bodo tudi družtveniki. Pevci „Defalskega podp. družtva" prirede v nedeljo dne 22. junija izlet v Nabrežino. Obrtnijsko družtvo v Barkovljah pra I * • l " --------J---- — -- - t w w hhi nv v ijmi j/i «- on v ni ij luumiuu « i\ i u i ulit? t, j111 odgovor na ta pnt.sk bi bil,ako bi domači znovalo je pretečeno nedeljo svojo deset- potrebne; po ulicah je velika nesnaga in rouoljubje krepko podpirali vrlo „Adrijo", letnico. Popoludne bil jo sestanek v druž- vode nam nedostaje. Tržaški magis rat bi cesiji sviral „P inno slavo", kar pa ni stantskih načel. (Dalje.) — O pravu Sol-res. Če jo pa sviral melodijo pesmi „Oj ' nogradskih nadškofov. — Pravico Slovencev banovci" menda ni to poseben zločin, kajti svirala je pred cerkvijo isto koračnico tudi vojaška godba. Neolikanec pri c. kr. pošti. Neka go-soodičina se nam jo britko pritožila, da je neki poštni uradnik jako osorno in surovo žnjo postopal, ko jo hotela dne 16. t. m. popoludne potegniti neko svoto denarja iz poštne hranilnice in ni dobro vedela, kaj da jej jo storiti. Če že gospodje z ženskim spolom tako postopajo, česa imamo pa mi možki potem pričakovati P ! Ali je pa motda vzrok takemu postopanju le ta, ker jo dotična gospodičina se svojo tovarišico slovenski govorila?! V Pazinu razpisano ho zopet občinska volitve. Tretji razred voli dne 23., 25., 26., 27. in 28. t. m., drugi razred dno 30. junija, 1, iu 2. julija, prvi razred dno 3. julija. Iz 8V. Križa se nam piše: Sv. Rešnjega telesa dan prigodila so jo pri nas velika nesreča: utonil jo pri kopanju 17lotni mladenič Košuta. Sedel jo na velik kamen na bregu, iri nenadno zdrsnil v morje. Prihitevši ribiči izvlekli so ga mrtvega iz morja. Velika nedostatnost je pri nas, da nikdo ne skrbi za Tarnost kopajočih so otrok. Osobito ob nedeljah je vso polno otrok pri morju. Poslati bi morali tja ka kegi za korist občino in javno varnost. Mnogo stvarij moramo pogrešati, ki bi bile zolo do svetojoronimakega gostinjca (hospicija) 1 v Rimu. — Rusko drobtinice. — Dopisi: Iz Vranjskega okraja. V Selnici na Dravi. — Poglod po slovanskem svetu : a) Slo-vonske deželo, b) Ostali slovanski sv«t. Književnost. — Pomladanjo elegije L L i s t n i c a uredništva: O. dopisnika iz Pomjansčiao: Pripomniti nam jo najprvo, da mi s« ne brigamo za imuna dopisnikov „Naša Slogo", kakor se no briga urednik tega lista za imenu naših dopisnikov. Ali kolikor poznamo rečenoga urednika, smo uverjoni, da ga iiode gotovo do srra veselilo, ako bodo po Vašem prizadevanju vspola narodna stvar — toda prava narodna stvar — v Pomjanšflini. 1/. naših dopisov in onih „Našo Sloge" dozdeva ko nam, da je nastala zmešnjava v narodnoj stranki To jo žalostno. Ako ste v resnici narodnjak — in hiuo uverjeni, da ste — Vas prosimo, da delujete na to, da se doseže nekaljeno Hporazumljenjo v našem taboru. Dopisov no kaže prijavljati, ker s tem bi se le vlivalo olje v ogonj. Št. 974. Razpis učiteljske službe. Na slovenski osnovni šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu V Trstu razpisuje se III. učiteljsko mesto z letno plačo pet (500) sto foriutov. Službo i« nastopiti že v začetku ii mu, pri uiuiju. rosiHU 01 moruii ijti kh- ■ ega čuvaja, da nadzoruje otroke. Ali vidi MoSnjega šolskega lota. da v Križu ni nobenega, ki bi skrbel . vodstvo spre} L-ii i'iut olwtiiin in i n v n n vut-nout \i................»je s potrebnimi spričevali ejeiua pros- je s potrebnimi spričevali do 20. junija t. 1. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani I. junija 1890. DvmajHkft boran 17. junij«. Enotni drž. dolg v bankovcih — — . 88.90 w v srebru — — — „ 89.t>0 Zlata renta— — — — — — — — „ 109.5"» 5°/0 avstrijska rent« — — — — — „ 101.30 Delnice narodne banke — — — — „9 iT.— Kreditne delnice — —--— — „ HOJ 73 London 10 lir aterlin--— — — „ I17.l,"> Francoski napoleondori — — — — „ 9 32'/a C. kr. cekini — _____ — „ 5.5f> Nemške marke — — — — — — t 57.00 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsacega zto-ska vsak dan v t«dnu razno prnznikov, in to 0.19—12 ure opolndne. Ob nedctuh pa o 1 10 —12 ure dop. Obresti ti a knjižice.......... Plačujfc v^.ik dan od 9—12 ure opoludne. do 101 cld. precej, zieske t reU,. 190 do 1000 tld ni^ra im odpovedali 3 dni, zn ske preko luOO pld. pa f> dnlj prej Eakoaptuje mcnjice domicilirane na tržaškem trgu po . ... »Vo Posojuje n i "iržavne papirje avstro-ogrskt-d-j 10'H) gld. po ..... . 5% višj * zneske od JOoO do 5<)00 gld v U-ko£i tn rakunu po......4l/4°/0 Večje svote po dotrovorn. Daje d-har proti vknjiženju iif posestvu v Trstu. Obri-sti i.o dogoforu. TRST, 15. februvarja 1890 12-24 Pošilja blag: dobro spravljeno in poštnino prosto ! e 1 i k a gospodarstvena 14 maja do 15 oktobra sati u jutro do 10 na večer šumarstvena, umjetnička i obrtnička- ožba Ulaznica 40 novč. — Fontane Inmineuse Park I rotunda večer električno razsvictljcno | 11 nedeljah i svetcih 30 nove. — Ulaznice za djecu 20 nove. Teodor Slabanja srebra r v Gorici, ulica Morelli št. 17, priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 34—25 Naravna mineralna voda IZ Kraljevega vrelca (Kouigsbruim). Ima v sebi največ ogljenčeve kisline ne samo med vsemi liogatskimi vrelci kislin, ampak tudi v vsej okolici in proseza v tem pogledu radi njenih penečih svoj*tev in radi njene nespremenljivosti večino vseh poznanih inozemskih vrelcev. Mešana z V'iiom ali He Hadnlmi *■»!■•«» p i nam da izborno pijačo zbog obilice v njej nahajajoče se ogtenčeve kisline. Vodstvo vrelcev v KoMtronicl (Kostreinitz). Glavna zaloga za Trst, Istro in Dalmacijo pri -I. A. C:illRWA v Trutu, Vin Carintla **t v. s-iu Spomladansko zdravljenje. Čaj „Tisoč cvetlic" (Millofiori). Cisti kri. Izvrstno sredstvo, ako peče v želodcu, kakor tudi proti zabasanju in hemoroidom. En zavitek, zadosten za zdravljenje stane 50 kr. in se dobi v odlikovanoj lekarni Prasniarer „Ai due iMori" Pinzza Grande. 3-10 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto Obbrežno kopališče FONTANA, ol> nasipu mola Santa Terasa. Posebni oddelki, terase in toilettes za gospe in gospode. Posebno pripravljena kopelj za otroke, s katerimi lahko vstopijo tudi gospe. Douchi od vodovoda „Aurisina". GORKE KOPELI IN GORKI DOUCHI. Telefon je brezplačno na razpolaganje občinstvu. Restavracija in kavarna se skupno teraso. Notranje in zunanje galerije. Kopališče 8e je odprlo &ST z dnem 1. j u u iju Jedna kopel za odrašene.....f. —,')0 „ „ otroke......„ —.'20 Gorka kopel...........„ — .SO „ „z douchi'm......„ 1. - Proti svedi meseca junija bode zavod električno razsvitljen z t; obočnimi in 20 žicn.nii svetilkami. Informacije dobivajo se v mesttiej pisarni gledališča Poljtheama na Korzu in sicer od 10 ure zjutraj do 1 ure popoludne in od 3 do 5 ure popoludne; tam se tudi vzpreje-majo naročila. Radi znižanja cen naročilom za obitelji, kakor tudi za gospode državne in mestne uradnike, so je ob miti do lastnika samega (Via del Pešce 2), s katerim se more govoriti vsaki dan od 9. do ll. uro prodpoludnem. 6—9 Nadzorstvo 3—5 Najboljša 24—40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna finega sukna Sigel-Imhof v Brnu. Za elegantno pomladno iu poletno moško obleko zadosti jo JI <»<1 It v dol- gosti !3'l0 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristno ovčjo volne volja: JOT gld. -l.ftO iz navadnB_j»e gld. 9.iz line Jffff" gld. I0.50 iz jnko line iKKr- gld. 19. IO iz "najfinejše Nadalje so v največji izberi: s svilo protkana grebenasta Hukna. blago za ogrtače, lodeu za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blflgo iz sukanca za moške in dečko, ki se sme prati, pristna piijuč-gilet-blaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dojpošiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko. Ql u/ 10 " 4 /o 11 11 * 1 ;i:i, „ a 4 mesi lisso 3' „ „ a 8 „ Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po su hein, rekah in morju, proti toći. na živenie vsih kombinacijah 6lavnica In reserva društva dne 31. daoembra I88.1 Glavnica društv.i pld 3.3O0.00O - Reservni fond o«, dobičkov » f>36.622U-. Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Živi enie lf»n.000*— Rezervn' fond za po ij.-tic 111 premikanja vrednostnih efemov ltil oO) — Premijna reaerva vsuli oddelnov . 7,342.780'tjt Reserva za škode » 267 601 - 24-12 V portfelju Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih Skupni znesek v: h škod pla eanih odi ln38 do 1883 gld 111.049.847'OT) Urad ravnateljstva: "Via Valdirivo, it,'J (v humiej hi? ) 1 astnik pol. družtvo „edinost". 1H.954.118 o. La Filiale della Banca Union TRIESTE 9' occupa di tutte le oporazioni di Banca e Cambio - Valute. a) Accetta eernm»e»ti in Conto c.orreiitc, (ibbonnmhi PER HANCONOTE: PER NAPOLEONI: 3° „ c. preuv di ft g ni preav.di 2 H II nuovo tasao d' intoreane prineipiera a decorrere sulle lettere di versamento in ircolaziono dal 1 e 8 Maržo 1890 a ae-eonda del relativo preavviso. In Banco giro abbuonando il 23/4°Io in" tereaae annuo aino a qualunqne aonimn ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista vorao cheque; Importi inaggiori preavviso avanti la Boraa. — Conferina dei versamenti in apposito libretto. Conteiji/ia per tutti i versamenti fatti a (jualsiasi ora d ntticio la valuta del me-desimo giorno. Jssumejjei propri correnthti l'incaaao di conti di piazza, di cambiali por Trieate, Vienna, liudapeut od altro principali cittži, rilascia loro assegni per queatc piazze, ed accorda loro la faeolta di domiciliare effetti preaao la sua casaa f'ranco d'ogni spesa per runi. b) S11 ncarica delVacqui*to e della rendit« di effetti pubblici, valute e diviao, nonehe delTincasao di aasegni, cambiali o coupons, verBo 1 Er°Io prov-vigione. c) Accorda ai propri coimn ittenfi la t'a-eolta di depositare effetti di qualsiasi apecie, e ne cura grafu l'incasso dei coupons alla Bcadenza. d) Vende le Lettere di pegno 4j£°|0 e 5°[0 della Banca Commerciale Vnghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4% deli1 i. r. pri v. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. 12—24 Trieste, 24 Febbrajo 1890. Stanovanja za tujce, Ja Aniil-i? kiiteri nameravajo v poletnem času v kakem prijetnem in zdravem kraju na deželi prehiti, ima podpisani na razpolaganje za primerne ceno. in sicer: 3 do 4 sobe, kuhinjo in »hrambo, s potrebno hišno opravo, — za jedno ali dve družini. — Dve sobi od teh nahajati se v novo-zidanem poslopji, od kodar je prav prijeten razgled v okolico. Vse to nahaja se v prijetnem, poleg državne (Tržaške) ceste ter blizu železnične postaje ležečem kraji. V neposrednem obližji so senčnata gozdna sprehajališča, sadni vrtovi i. dr. Latitnik : MIHAEL GOSTIŠA 3—2 v korenjem Logatci. novi izuajdeni prekomorski prašek pokončava: stenice, mole, bolhe, muhe, grilc, tičje in druge uši itd. itd. kratko rečeno vsaki mrčes, zaros tako čudovito nafflo, gotovo in tako čisto, da o nj h no ostane kar nobenega sledu. Človeku in sploh donmčim živalim pa Stupa ne škoduje nič. Italii se z nalašč pripravljenimi brizgalnicami. Ta prekomorski prah se dobiva v steklenicah po 15 kr., 25 kr., 50 kr., 1 gld., 1 gld. 25 kr. in 2 gld.. brizgalnica 30 kr. in sploh nur hitreje po pošti v zalogi pri 3—3 Albin Sličer-ju, trgovcu v Ljubljani, DunajMkM ceMta l»i*ojj U Ta fabrika izdeljuje po jako nizkih cenah orgije za cerkve in harmonije, krasno vglašene in solidne konstrukcije. Pogoji plačevanja so lahko prav ugodni. Kataloge in cenike dobiva se gratis. Ta zavod izdelal je v dobi 10. let blizu 300 orgelj, mej katerimi jo bilo do-ti prav velikih. 11— 0 To dokazuje nnjsijajnejše zmožnost zavoda in njegu rcelnoHt. F1LMAL&A c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh na 4-dnevni odkaz 2V/S 30-dnevni odkaz 2% , 2 V/o 3-mesečni , 2 V,0/,, ">- , «% , 6- r r — '/s /o Vrednostnim papirjem, glusečim na napoleono, kateri se nahajajo v okrogu pripozna se nove borostna tarifa na temelju odpovedi od 17 novembra, 21. novembra in 18 decembra. Okrožni oddel. V vredn, papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih brez obrosti Nakaznice zu Dunaj, Prago, 1'ešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Rožen. Grade«'. Hcrnianstadt, Inomost. Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kn])iija in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 11 pri odbitku l°/0(( provizije. P r e d 11 j m i. Na jamoevne listine pogoji po dogovoru, Z odprtjem kredita v Londona ali Parizu, Rer-linu ali v drugih mestih — provizija po po-godhi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovni itd. - po pogodbi. Trst. 17. februvarja isfto. 12 24 PAROPLOVNA DRUŽBA V VISU Serafina Topiča in drugov. Z dnem 30. junija 1890 otvori ho z avatro-ogerskitn patnikom 99 C« perijodiena tedenska linija inej Trstom, Konulo iu mej tema ležečimi pristanišči z naslednjim vo/.nim redom. r»OT TJA. Odhod iz Trsta n Pul.ia n Kamiže n Visa n Hvara „ Starega Orada „ lelše „ Bola n .Splita n Visa . Velaluke vsak potek « « aaboto nedeljo 1'rlliod ob 11.00 predp v Pulj vsnki petek ob 1* 5.30 pop. „ Kuinižo vsuko suboto n n 9.00 predp „ Vis n „ D 11.00 n n Hvar „ „ n n 0.30 pop. n Stari Grad ti „ n it 2.30 n n Jelšo „ „ n 4.30 „ n Bol „ 11 n n 5.30 TI n Split Vis „ n tt n 4.00 zjutraj „ 11 nedeljo „ n 7.00 n n Velaluko „ „ n 9.30 predp. n Korčulo n n 11 5.00 pop. 8.30 zjutrnj 10. !5 predp. 0.15 pop 2.00 . 4 nO „ 5.15 w 8.00 n