Ameriška Domovi ima
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGOAG6 ONLY
NO. 80
fi tcfAi^nrr
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, APRIL 23, 1953
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
LETO Lin — VOL. Lm
Protikomunistični odloki vladnega odbora so prišli pravočasno pred ameriško ljudstvo
poslušanju sirenskih glasov iz Moskve in ob opazovanju njenih mirovnih gest, ne sme svet pozabiti nepreklicnih ciljev in smotrov komunizma. — Cilji ostanejo isti, metode se lahko spreminjajo.
TE DNI smo objavili odloke stvi, ki so ji na razpolago: s silo, zaključke, do kaerih je prišel subverzijo in zvijačo. Zdaj, ko
Poseben vladni preiskovalni od glede ameriške komunistič-110 partije. Ta odbor je nespor-P'° ugotovil, da je partija organizacija komunistične akcije, ki ie Podpirana po Sovjetski zvezi *n katere smoter je nasilno strmoglavljenje ameriške vlade, ki naj boi nadomeščena z diktaturo sovjetske hegemonije. v Tozadevne ugotovitve so prišle v pravem času, ker sicer bi niegnili biti mnogi hipnotizirani To sirenskih glasovh, ki ,se sliši-1° zadnje dni iz Moskve.
Družba kriminalnih zarotnikov
Kdor koli ima količkaj zdraho pamet, je moral že zdavnaj Ugotoviti, da komunistična stranka ni resnična politična stranka, temveč tajna organizacija in kriminalna zarotniška družba, slična italijanski Mafiji ali ameriškemu Ku Kluks Klanu, in ki je T°d vodstvom Moskve. To je go-N imenovani vladni odbor nad Vsak dvom ugotovil po dveletni Natančni preiskavi ter odredil, da Se ima komun, partija registri-rati pri justičnem departmentu, 2 motivacijo, da je partija internacionalna revolucionarna orga-mzacija.
Registracija komunistov
Na osnovi McCarranovega za-0na se miorajo vsi komunisti j’egistirati kot posamezniki. Prav am se morajo registrirati ko-frontne organizacije in Njihovi uradniki, ne pa navadni ani. yse ,rcjege organizacije 0rajo predložiti pregled svoje-finančnega stanja in svoje i,ropagande. Komuniistoim so da-Prepovedane vse vladne služ-
be
e> izdaje potnih listov in zapo-ev v tovarnah za narodno ob-raimibo.
^ Komun, voditelji so izjavili, Se ne bodo nikoli pokorili tem yjaam in snujejo priziv na o, Ilsca, kar je njihova pravica, v 0raj gotovo je, da bo ta slu-s l.ymonio prišel pred vrhovno ^če, zato ni pričakovati do1-Qličnega odloka pred letom dni.
Kčevanje nekdanjih vrhov
Je r °dbor je ugotovil, da ■y6 v0rnun. partija icrodje Mosk-ze vse od leta 1919, odkar je jIlaa Ustanovljena in organizira-v. , Kred odbiqrom so pričali in ^ ah neizpodbitne tozadevne p aze bivši komunisti, kakor — izm^ainin	bi je bil eden
^ ecf ustanovnikov partije, — m°^s Nudenz, bivši urednik Dai-
bri v°rkerja, in Herbert Phil'
i ’ ie vstopil v partijo kot FBI agent, da bi tam nr.a Potrebne informacije, kar 36 tu*i storil.
^ Stalinom ni umrl komuni-N i,	imperializem
fctv liC°^ Se ne sme Prezreti dej-a’. da je ictsnova komunistične
So?6 in
ij. ,er — uničenje kapitalizma Njegovih metod z vsemi sred-
so na vidiku možnosti, da se u-tegne v doglednem času doseči s Sovjeti j o te ali one vrste sporazum, se teh resnic ne sme pozabiti. Gofovo je namreč eno: S Stalinovo smrtjo ni umrl tudi sovjetski imperialistični komunizem, niti ni spremenil svojih smotrov!
Isti cilji — drugačne metode
ičie se je res zgodila sprememba v Kremlju, se je zgodila iz enega ali obeh izmed dveh vzrokov: iz naziranja, da hi se isti smotri lahko hitreje dosegli z drugačnimi metodami, to je, da bodo minctvne geste pripomogle do razsula severnoatlantske obrambne organizaije (NATO) ter povzročile depresijo v Združenih državah, ali pa spoznanje lastne šibkosti od strani kremeljskih diktatorjev, in strah, da bi se imperij, ki ga je ustvaril Stalin, razsul, če bi se moral pomeriti' v oboroženem spopadu s svobodnim svetom.
Pakistanska vlada priznava svetovno vodstvo Zdr. držav
S Sovjetsko zvezo nima Pakistan ničesar skupnega, je dejal njegov ministrski predsednik.
KARACHI, Pakistan. — Mohamed Ali, novi ministrski predsednik Pakistana, je'v ponedeljek strnil svojo vlado idb svetovno vodstvo Združenih držav. -— “Mi nimamo pač ničesar skupnega s Sovjetskia zvezo”, je dejal.
V razgovoru s časnikarji je Ali izrazil svoje upanje še za tesnejše odnošaje z Zdr. državami
Armadi ni bilo nikoli ukazano, da ne sme izvojevaii zmage
Tako je izjavil pred senatnim odborom gen. J. Lawton Collins, načelnik generalnega štaba.
WASHINGTON. — Gen. J. Lawton Collins, načelnik' generalnega štaba, je v ponedeljek izjavil, da ni bila armadi v Koreji nikoli rečeno, da ne sme zmagati v korejski vojni.
Tozadevno vprašanje mu je zastavila Margaret Chase Smith, članica senatnega odbora, ki preiskuje obtožbe oz. izjave generala Van Fleeta, ki je rekel, da je bilo v 22 mesecih, ko je on poveljeval ameriški osmi armadi v Koreji, tam često pomanjkanje streliva.
Mrs. Smith je vprašala gen. Collinsa, če je bilo armadi res kdaj naročeno, da ne sme izvo-jevati vojaške zmage v Koreji ali pognati Kitajcev preko reke Jalu v Mandžurijo'.
“Takih naročil ali ukazov ni bilo nikoli,” je lodgovoril general Collins.
Kardinal Speiiman je ustoličil afriškega škofa
BAY ST. LOUIS, Miss. — Most Rev. Joseph Bowers, ki je zamorskega plemena, je bil dne >22. aprila instaliran za katoliškega škofa v Accri, Afrika. — Slovesno instalacijo je izvršil kardinal Spellman, nadškof new-yorški. Slovesnosti, ki je bila prva te vrste v Ameriki, so priso-stvovvali katoliški odličnjaki z vsega sveta.
-----o-----
Osvobojeni Angleži na potu domov
MOSKVA. — Od tukaj je v ponedeljek odletelo angleško vojaško transportno letala, s katerim potujejo v Berlin in od tam v Londpin neki irski duhovnik in šest drugih Angležev, ki so jih imeli korejski komunisti ujete, pa so jih s posredovanjem Moskve izpustili.
------o----
Ponesrečeni rudarji
WATTESCHIED. Nemčija. — Rudniški uradniki so izgubili vse ujanje, da bi mogli še rešiti sedem rudarjev, ki jih je zalotila nesreča v soboto 3,000 čevljev globoko pod zemljo.
•**>•#* fr.

TRPLJENJE UJETNIKOV
NA FORSIRANIH POHODIH
Iz ujetništva vrnivši se vojaki pripovedujejo o trpljenju in brutalnosti na dolgih pohodih preko korejskega pogorja, na katerih so vojaki umirali v stotinah.
Zapadni tisk o zmagi jugoslovanskih kmetov
NEW YORK. — Tukaj je prišlo do izraza prepričanje, da ju-goslov. komunistična vlada ne bo več s silo izvajala kolektivizacije kmetijstva. Zaipadna javnost je to vest sprejela z velikim ve-iseljem. List “The New York Times” jo komentira takole:
“Novica, da je režim maršala Tita priznal poraz napram kmetom, poraz svojih naporov, da bi kolektiviziral jugoslov. kmetije, pomeni mejnik v povojni zgodovini te dežele. Namesto, da bi po sovjetskem zgledu tudi v Jugoslaviji organiziraM kmetijstvo, bodo poslej poudarjali svobodno kmetijsko zadružništvo. Trmasta upornost jugoslov. kmetov je zmagala nad vsiljevanjem, pritiskanjem in prepričevanjem v 'korist kolektivizacije.
Jugoslovanski kmetje niso nič drugačni kot so kmetje v drugih
ter poudaril potrebo po enem j vzhodno-evropskih deželah ali
i 4- . v -4-1 r\ .-v i .-vi v « -i—. X 1	__ _C*i   !  1 _ * „ _ » ^ r-» C n*-, w-i 1 ' I ’ r.
njen fundamentalni


Vremensfo
prerok
pravi:
lo v ^ bef°ma oblačno in top-’ *akor tudi ponoči.
milijicnu ton ameriške pšenice za njegovo deželo. Rekel je, da “spada Pakistan k svobodnemu svetu, vi, Amerikanci pa se morate zavedati, da je padel plašč svetovnega vodstva na vaša ramena.”
Nato je priporočil previdnost v ocenjevanju sovjetskih mirovnih overtur ter izrazil svojo pripravljenost za razgovore o obrambnih zvezah proti komunizmu taka s Srednim vzhodom kakor z Indijo.
Vprašan, če je v Pakistanu kaj komunistične nevarnosti, je odgovoril: “To je kočljivo vprašanje. Če rečem, da, to ni res; če rečem ne, pa ne dobim ameriške podpore.”
-----o-----
106 let stara žena
v Toledu umrla
TOLEDO, O. — Tukaj je umrla, stara 106 let, Miss Kate Can-ning, doma iz Irske in po poklicu bolnčarka. Preteklo je polnih 60 let, preden je ugotovila, da ni državljanka, kar se je zgodilo, ko je zaprosila za starost-nio penzijo. Pa je šla, čeprav ji je bilo že 100 let, in je položila prisego lojalnosti ter postala državljanka.
Angleška letalonosilka
na potu v Ameriko
PORTSMOUTH, Anglija. — V ponedeljek je jcdplovila od tukaj v Ameriko angleška letalonosilka Perseus.
pa v Sovjetski zvezi sami. Tam je minilo pet let hudega boja, v katerem je šlo v izgubo veliko
kmetskega kapitala in celo življenj, preden je zmagala kolektivizacija. Po satelitskih deželah vzhodne Evrope se borba nadaljuje, stalinistični režimi pritiskajo po naročilih '' Moskve. — Vsak mesec aretirajo več kulakov, kaznuj ejja več kmetov, razpošiljajo več propagandnih spisov, da bi ukrotili upornost, pa vendar večina kmetov odklanja vstop vkolektive. Mnogi satelitski binokrati morajo biti že siti nevšeonega boja in se zgražajo nad silnimi žrtvami, ki jih zahteva. Toda Zapotocky, Bierut, Rakosi in njihovi tovariši nimajo izbire. Oni namreč ne vladajo neodvisnim državam, ampak so lutke, ki se premikajo pač |ta-kc< kakor v Kremlju potegnejo vrvice.
Vsekakor kmetska zmaga v Jugoslaviji ne bo ostala neopažena drugod po vzhodni Evropi.— Ta zgled bo dal novih moči u-pornikom povsod in jim bo vlil nove odločnosti.”
KRIŽ MIRU — Salvador Dali, svetovnoznani umetnik, je narisal tale “Križ miru” kot odgovor demokratičnega Zahoda komunističnemu “Golobu miru,” ki ga je naslikal znani rdeči slikar Pablo Picasso. Dali je nadomestil motiv goloba z duhovno mislijo. Po Daliju je mir enak molitvi združeni z bratstvom in duhovno močjo. To misel kaže tudi njegova slika, na kateri so k molitvi sklenjene roke povezane v obliki križa. V spodnjem desnem kotu je upodobljen Picassov golob.
FREEDOM VILLAGE, Koreja. — Tukaj je malo upanja za povratek onih Amerikancev in drugih vojakov Združenih narodov, ki jih pogrešajo iz zgodnjih dni korejske vojne, preden so Kitajci stopili vanjo. Glede teh vlada splošna bojazen, da so za vselej izgubljeni.
Rekordi izkazujejo, da ni bil vrnjen še noben zavezniški vojak, ki je bil zajet pred jesenjo leta 1950.
Večina onih ranjenih in bolnih ujetnikov, ki so bili doslej vrnjeni oz. izmenjani, je bila zajeta od Kitajcev v zimah 1. 1950 in 1951.
Bolni in ranjeni zavezniški vojaki, ki se vračajo iz ujetništva, pripovedujejo trpke zgodbe o smrtnih pohodih, gladu in boleznih, ki so pomorile najmanj 876 Amerikancev in Južnokorejcev v komunističnem ujetništvu.
Amerikanci so povedali o najmanj treh forsiranih pohodih, tekom katerih je pomrlo 156 A-merikancev in 200 Južncjkorej-cev. Neki turški vojak, ki se je vrnil iz ujetništva, je povedal, da je samo v njegovem taborišču umrlo od pomanjkanja okoli 100 Amerikancev.
Vrnivši se ujetniki so v torek povedali, da je ostalo v taboriščih še mnogo ranjenih in bolnih tovarišev, katerih zdravstveno stanje je mnogo slabše od stanja onih, ki se vračajo, pa mnogi teh niso niti v bolnišnicah.
V kongresu v Washingtonu bodo uvedli preiskavo o 550 zavezniških ujetnikih, ki so pomrli tekom forsiranih maršev in brutalnega postopanja. Nekateri poslanci svetujejo preiskavo, v kateri bi nastopili kot priče vrniv-si se ujetniki.
Nek ameriški vojak, ki se je vrnil iz ujetništva, je povedal o forsiranem, 300 milj dolgem pohodu leta 1951, na katerem je pomrlo 411 zavezniških vojakov od 700. “Bilo nas je 700, ko sma pričeli pohod, ostalo nas je pa še 289, ko je bil pohod končan,” je rekel Pvt. William G. Moreland iz Atlante, Ga.
Moreland je dejal, da je slišal, da so bili na mesec dni trajajočem maršu nekateri ranjenci pahnjeni z visokih pečin v svojo smrt. Poudaril je, da je to slišal, dočim sam tega ni videl.
Korporal Orville Mullins iz Kentuckyja, je povedal, da je v avgustu leta 1951 preživel tak forsiran pohod.
Prvi zavezniški ujetniki, ki so se vrnili v ponedeljek, sc. povedali, da se je po otvoritvi pogajanj za premirje postopanje z ujetniki izboljšalo. Mullins jej dejal, da od 162 ujetnikov, ki so pričeli svoj forsiran pohod severne od Pyinigyanga, jih je na potu umrla 101.
“Na potu .smo srečali dva jee-pa s sovjetskimi vojaki. Ti so nas ustavili ter hoteli opijaniti naše stražnike, da bi nas postre-Ijali”, je rekel Mullins.
“Dočim nismo razumeli njihovega jezika, smo vendar razumeli znamenja sovjetskih vojakov, ki so hoteli pregovoiriti naše stražnike, da bi nas postrel-jali,” je rekel Mullins.
Podobno zgodbo je povedal Pfc. Roger Herndon iz Jacksonville, Fla., ki je dejal, da so. pri-
čeli forsiran marš v strupenem mrazu v novembru 1950. Od 100 ujetnikov, ki so se podali na ta pohod, jih je ostalo pri življenju 60. Herndon, ki so mu osem dni preden se je podal na ta pohod, kitajski zdravniki odrezali ranjeno roko, je dejal, da so korakali devet dna v silnem mrazu iz kraja Kuno prekq severnokorejskega goirovja.
“Ni nam bilo dovoljeno, da bi se ustavili niti za opravo telesnih potreb”, je rekel. “Kdor se je ustavil in zaostal, je moral sam sebi pripisati usodo, ki se ji je izpostavil. Neke noči so nas 17 zaprli v malo sobo. Ko sem se drugo jutro zbudili, sem videl, da sva samo dva ostala živa”.
ISovi grobovi
Joseph Kravanis
V	Doctors bolnišnici, kjer je bil samo pet dni, je umrl v sredo Joseph Kravanis, stanujoč na 3711 Euclid Ave. Bil je sin Marta in Barbare (naj. Soldat) Kra-vascanec z E. 149. St. Rojen je bil v Slovanu, Pa., pred 35 leti, odkoder je prišla družina v Cleveland pred 18. leti. Poleg svojih staršev zapušča še sledeče brate in sestre: Marian Burn-hardt v Defiance, O., Kathryn Norsic, Helen Marie Vaccariello, Ann Schrink, John, Albert in Lillian Davis. Pogreb bo v soboto ob 9. uri v cerkev sv. Pavla in od tam na pokopališče. Pogreb oskrbuje GrdinicV pogrebni zavod na E. 62. St.
Paul Miller
V	St. Alexis bolnišnici je umrl v sredo zjutraj Paul Miller (Mi-Ijevic), rojen v Bankovcu na Hr-vatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Stanoval je ina 1423 E. 32. St. Pogreb bo v soboto popoldne ob 1. uri iz Gr-dinovega pogrebnega zaveda na E. 62. St.
NAJNOVEJŠE VESTI
PANMUNJON, Koreja. — Komunisti so obljubili, da bodo oprostili več kot 605 zavezniških bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov, kolikor so jih originalno obljubili izpustiti oz. zamenjati. Dalje so povedali, da bodo jutri1 izpustili 40 Amerikancev, 4 Angleže, 4 Turke, enega Holandca, enega Kanadca in 50 Južnokorejcev.
WASHINGTON. — Zbornica poslancev je sprejela prvo a-propriacijsko predlogo ter odbila 61 odstotkov od vsote, ki je bila predlagana za 23 federalni agencij
COLUMBUS. — Ohijski senat je odglasoval, da bo zahteval zaporne kazni za voznike avtomobilov, ki vozijo v pijanem stanju.
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je apeliral na kongress, naj dovoli tekom prihodnjih dveh let dodatnim 240,000 priseljencem vstop v deželo.
CLEVELAND. — Bratovščina železničarjev je snoči določila, da poteče v soboto ob 6. zjutraj novi rok njihovega, enkrat že odloženega štrajka pri Nickel Plate in NKP Wheeling & Lake Erie diviziji-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Trideseti dan—
V	petek ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida. sv. maša za pok. sestro Olgo Pclnikvar na 30. dan njene smrti.
Prva obletnica—
V	nedeljo ob desetih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jim Jeraja v spomin prve obletnice njegove smrti.
Naznanilo—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida majo ob priliki 40-urne pobožnosti uro molitve v petek, soboto in v nedeljo od 6. da 7. ure zvečer, v četrtek pa ob navadnem času Odbor vabi k čim večji udeležbi.
Važna seja—
Redna četrtletna seja Zveze slov. društev Naj sv. Imena bo v nedeljo 26. aprila ob 2:30 popoldne pri fari Marije Vnebovzete na Holmes Ave. člani vseh društev so vljudno vabljeni, da se seje udeleže.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v petek 24. aprila, med 6. in 8. uro v sobi št. 4 šole sv. Vida.
Šesta obletnica—
V	soboto ob sedmih boi v cerkvi sv. Kristine na E. 222 St. sv. maša za pok. Elizabeto Sirk v spomin šeste obletnice njene smrti.
Druga obletnica—
V	soboto ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Hočevar z Bliss Ave. v spomin druge obletnice njene smrti. Šestindvajseta obletnica—
V	soboto ob 8:15 bo v cekvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Jos. Klemenčiča v spomin 26. obletnice njegove smrti.
Asesment—
Vsa društva, ki zborujejo v SND na St. Clair Ave., bodo pobirala asesment v petek 24. aprila.
Božja pot odprta—
V	nedeljo 3. maja ob štirih popoldne bo nadsbqf Hoban slovesno otvioril božjo pot Lurške Matere božje na Chardon Rd. in Euclid Ave.
Carniola Tent No. 1288 T.M.—
V	petek bodo v spodnji dvorani SND pobirali asesment, v nedeljo 26. t. m. bo pa redna mesečna seja, katere naj se članstvo polnoštevilno udelež.
Osma obletnica—
V	soboto ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johan Možic v spomin 8. obletnice njegove smrti.
Rusi prevzeli ministrstva v Latviji
STOCKHOLM, švedska. — Radio v Rigi, glavnem mestu Latvije, je naznanil popolno iz-premembo v ministrstvih dežele, kjer so vse latvijske ministre nadomestili Rusi.
Rus je postal glavni poveljnik vseh policijskih sil v deželi in Rusi so prevzeli v svoje roke še pet nadaljnh ministrstev.
Papež prosi starše, naj podpirajo vzgojo otrok
VATIKAN. — Papež Pij XII. je apeliral na katoličane, naj pomagajo, kolikor morejo, duhovnikom pri vzgoji in izobrazbi mladine.
Papež je govoril v šoli Don Bo-sca, kjer je apeliral na starše, naj pomagajo po svojih miočeh pri izobraževanju mladine.

Amerbška Domovbma
—/V.'V« ■	mo vii -
mm.
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 80 Thurs, April 23, 1953
Dink:
Dva velika cilja
Obljubljena dežela za nas Sovence je združena Slovenija, nad katero bo sijalo solnce prave svobode.
O njej sanja Slovenec v domovini, ki ga tlači komunistična peta — o njej sanjajo Slovenci na Primorskem in Koroškem, ki jih tlači tujec — o njej sanjajo Slovenci, ki jih je pregnal komunizem z doma in ki so raztreseni po vsem svetu — o njej sanjajo slovenski staronaseljenci in izlivajo svoje domotožje v domače pesmi. Ko umirajo v tujini, jim v zadnjih zdihljajih ustne mrmrajo vero v Boga in imena slovenskih rojstnih krajev. Ta ljubezen je vsakemu Slovencu lastna, tako velikim možem, kakor škofu Frideriku Baragu, ki so mu zadnje besede v življenju bile imena slovenskih krajev v domovini, kjer se je rodil in delal, kakor preprostemu delavcu, ki mu žulji na rokah splahne, ko leže v grob.
Zdi se, da je glas domovine tako močan, da se je zrasel s krvjo in dušo in da mu je najvišji izraz v tradicionalni zvestobi do vere v Boga in pa v slovenski pesmi, ki vre še iz grl slovenskih potomcev v tujini, ki materine besede ne govore več. Prava svoboda more namreč razveseljevati narode le tam, kjer vlada resnica, pravica in ljubezen božja.
Slovenski narod ima med vsemi slovanskimi narodi naj-starejše pismene dokaze svojega jezika in vere — to so slavni brižinski spomeniki iz desetega stoletja. Tudi vsi po znejši spomeniki slovenske besede iz 12. stol. in 14. stol. po veliki večini oblikujejo molitve, izpovedi vere v troedinega Boga. Rojstvo slovenske knjige v dobi protestantizma že označuje boj za pravo vero. Zvestobo do katoliške vere je slovenski narod takrat izpričal. — Zdi se, da je vsa globina stoletij prežeta z lučjo lepote slov. besede in vere v Boga, ki je bila prižgana z brižinskimi spomeniki in zdi se kakor, da je Bog z milostjo zvestobe pravi veri nagradil slovenski narod — prav radi tega, ker je s prvo pisano besedo zajel Njegovo resnico in ljubezen.
Komunizem je v času druge svetovne vojne hotel zbrisati vso to veličino slovenske vere tako izpričano po najimenitnejših kulturnih spomenikih vse slovenske zgodovine, tako dokazano z zmagami slovenskega naroda nad vsemi zmotami, ki so ga v preteklosti hotele odtrgati od prave katoliške vere. S krvjo je hotel uničiti vse bogastvo slovenskega naroda, da ustvari polje za Antikrista.
Toda kakor prerok je med Sovenci vstal škof dr. Gregorij Rožman, ki resnici ni dal, da bi pod valovi komunizma utonila. — Brižinski spomeniki, Čedadski, Celovški, Stiski, zmage nad protestantizmom, vsa zvestoba naroda do Boga, vse delo velikih Slovencev za kraljestvo božje: Slomšek, Baraga, Mahnič in drugi, se zdi, da so vstvarili lestev med slovenskim narodom in nebdškim očetom. In to lestev je komunizem hotel razdreti, da bi narod utonil v temo. Škof Gregorij Rožman pa je po božji dobroti kakor gigant v svojih človeških rokah držal to lestev in klical v dobi največje nevarnosti za ves obstoj slovenskega naroda k Bogu za pomoč da ta lestev resnice, pravice in ljubezni božje ne bi padla, da jo sile teme ne bi razdrle, da ne bi zginila luč, ki iz oavnih stoletij sveti slovenskemu narodu. Spregovoril je z dušo slovenskega naroda v svojem pastirskem pismu, da je razplamenel ogenj stoletij, ogenj zvestobe do izročil preteklosti — do nebeškega Očeta.
y*0 ocenda dobo, v kateri je slovenski narod pod škofom Rožmanom vojeval in zmagal v boju za zvestobo Bogu, v boju za resnico, kot najbolj usodno, odločilno dobo slovenskega naroda.
Božja ljubezen ni dala, da bi naš narod v svoji ljubezni do resnice, ostal razočaran in Previdnosti se imamo zahvaliti, da je škof Rožman begunec v tujini, da tu zvest cilju, ki ga je zgodovina postavila narodu, skrbi, da resnica ne bi propadla. Zemlja v domovini se suši, razpoke zevajo vedno večje ker jo resnica ne moči dovolj. Stiska sili ljudem v duše, nn lazkraja, ker je, tam premalo zakramentov Resnice ki bi tolažili in napajali. Veliki napori škofa Rožmana, da vzgoji duhovnike v slovenskem semenišču v Argentini so tisto veliko-delo, ki naj Resnici ohrani življenje med narodom. Ko bo dozorel čas, bodo duhovniki, učitelji resnice, po božji dobroti zopet preorali rodno zemljo, da bo rodila obilen sad, pregnali stisko in zmedo duš, da bo v blagoslovu zakramentov zopet rastel slovenski rod.
■ omagati našemu sivolasemu vladiki Rožmanu v vzdrževanju slovenskega semenišča v Argentini je resnično svet /Hijensko važen cilj zamejskih Slovencev.
Zgodovinski spomeniki, ki dokazujejo obstoj slovenske besede in vere in z njima seveda naroda pa ne izžarevajo le luči v globino, ampak tudi v širino slovenskega naroda, v zemljo, na kateri je slovenski narod živel. Z bolestjo v srcu človek bere potek naše zgodovne ki nam je skrčila življen-ski prostor od 72,000 km. kv. na 23,000 km kv., kjer slovenski narod danes se živi. Zdi se kakor, da najdavnejši spo-menikj osvetljujejo koncentrično slovensko zemljo kajti tako brižinski, kakor naslednji čedadski kulturni spomenik sta nastala na robu ozemlja, na katerem je takrat slovenski narod živel.
(Dalje prihodnjič.)
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI
CLEVELAND
Gostuvanje — kak od sobote dele pravimo — Mr. i Mrs. Fr. Korenovo je po dugšem presledki opet zbralo naš slovenski narod v Clevelandi k veselomi obslužavanji začetka zakonsko-ga stana. Lepo je bilo v cerkvi sv. Vida, kde je Father V. Tomc poročo mladi par, i veselo večer na gostuvanji, kde so Goli-narova botra s pomoč j ov Mrs. Markolija, Jula Raščan, obe materi od novoporočencov i Mary Koren pripravili dobro večerjo. Mlajši svet je imeo priliko se zavrteti, starejši so pa baro podpirali. Vsi so se veselili z mladim parom i vsi so novoporočen-coma želeli vso srečo i blagoslov v življenji.
, Na pristavi bi lehko pravili lepomi novomi domi šteroga sta kupila Mr. i Mrs. Louis Čiček na Chardonski cesti pri Clevelandi. V nedeljo je njihov mlajši sinko bio pri sv. firmi i sta-rišje so povabili kume i botrice i prijatele k slavnostnomi obedi. Firmanski kuma je bio Mr. Steve Markolia. Dosta nedužno-ga veselja so imela deca, znji-mi so se pa veselili tudi odrasli. Mrs. čiček se je postavila kak skrbna gospodinja i prvovrstna kuharica.
V lendarske gorice odpotuje iz Clevelanda Mr. John Jagerič meseca majuša. V tre j bregaj imajo Jageričovi gorice, zato si je odločo za gorice tri tijedne. Kakpa tudi Bogojine ne neha kre kraja. Mr. Jagerič ima ešče živo mater.
Popis, kak so Nemčovi bežali iz Jugoslavije i se rešili, de se
nadaljevao v prišestnij Novinaj.
CHICAGO
Obisk. Mrs. Barbara Stager je prišla iz Clevelanda gledat Šte-vana Žabčiča. Oba sta od veselja jokala, kda sta se po dugšem časi opet videla. Par dni po torn snidenji so Števan v nezavest spadnoli i le poredkoma nekel-ko prepoznaijo ljudi. “Kak je Bog dober, ka me je posla k brati ešče v pravom časi”, so pravili Bara, štera imajo tudi betežnega moža. Števan so si že ne več drugo želeli, kak ka bi jij Bog čim prle k sebi vzeo. Naj se ga Vsemogočni usmili.
Naraščaj so dobili v družini Mr. in Mrs. Rowland. Sina ima-Jjo. Mati je Cecilija Antolin. Mrs. Verona Antolin so tak sed-mokrat mamica. Čestitamo.
Poroka. Miss Lucille Markow-ski i Fred E. Glavach se poročita prišestno soboto 25. aprila v cerkvi sv. Romana bb 10 zaj.-tra s sv. mešov. Naše iskrene čestitke!
V stari kraj ideta Ignac i Gi-zella Hozijan. Prišestno nedeljo 26. aprila,de Giza zadnjikrat pred odhodom na seji Društva sv. Ane, kde je ona tajnica. Članice i člani društva jima pripravljajo malo južinoj pri šte-roj mo jima želeli srečno pot. Vse članice i člani so vabljeni k seji i južini. Oba potnika v stari kraj ta radiva postregla, če bi što želo svojim domačin kaj sporočiti. N jeva ta po Prek-murji potovala z -avtobilom i tak lehko dosta opravita i po-gledneta. Tak v nedeljo na svidenje v dvorani sv. Števana.
Antonija Denša
k|a povzdignete. Radi tega želimo, da še večkrat pridete med nas.
Velikonočne slovesnosti smoi zaključili z adoracijo Kolumbovih vitezov na Kolumbovo nedeljo, — na belo nedeljo ob 8. uri zvečer. Kljub silni plohi in nalivu se je cerkev napolnila veči-nomo z moškimi in osem duhovnikov je pristopilo k altarju. Lepa pobožnost je marsikoga ganila do sloilz.
Hvala Bogu, torej Bridgeport živi, živi kulturno, društveno in pred vsem pa versko.
Na kraju dopisa se zahvaljujem vsem, ki so me v času bolezni obiskali na domu.
Lepe pozdrave vsem čitate-Ijem A., D. po širnem svetu.
A. Lagoja.
Za r©jsigii im
fiulturna ftronika
Cleveland, O. — “Danes praznuje dobro poznana svoj 67.
'rojstni dan.” Kot vsako nedeljo življenja zanima še za višje du-
Ob razstavi slikarja Božidarja Kramolca
Mladi slovenski slikar B. Kramolc, ki že nekaj let živi in dela ter se bori za svoje ideale v Torontu v Kanadi kot novonaseljenec, se bo bližnjo soboto v celoti kot grafik prvič' predstavil naši javniqsti v Clevelandu.
Kdor izmed novih je v novi domovini ohranil še toliko idealizma in evropskega pozitivizma, da se poleg trudapolnega dnevnega pehanja tega prozaičnega
tako sem tudi zadnjo sedel in poslušal slovensko radio oddajo. Nenadno sem zaslišal ime Frances Rupert. Bil sem iznenaden, prav tako tudi moja soproga.
Res, ta spored mi je prav všeč. Veliko petja, ki ga imam jaz posebno rad, je na njem. Zato mislim, da je prav, če obiskujemo one trgovce, ki pomagajo to slovensko radio oddajo vzdrževati.
Prisrčna zahvala tvrdki Fr. Černe in seveda tudi gdč. Ančki Traven za voščila k rojstnemu dnevu moje žene. Poslušajte slovenski spored na postaji WJW vsako nedeljo ob 11:30 dopoldne!
France Rupert. -------o-----—
Kosteerf zbora “Triglav”
L#f #€7D f ret PA
rnrfGA km a
Zopet sem malo v zamudi. Bolezen me je potipala za dobra dva tedna. Vrgla me je v posteljo takat, ko sem si najmanj želel in mi iztrgala pero z rok, ko bi ga najrajše vrtel. Bio/gu bodi potoženo.
Toda dogodki, o katerih mislim danes pisati niso zaradi zamude prav nič zastareli. Tako živo so se v spomin vtisnili, da jih bodo pomnili dolge mesece in morda še četo leta.
Misijon smo imeli v naši fari. Prav zaprav celo dva: angleškega in slovenskega. Angleškega nam je pridigoval mlad jezuitski pater, profesor na sosedni fair fieldski univerzi g. Filip D. Mo-riarty, slovenskega pa sam naš prevzvišeni dr. Gregorij Rožman.
O misijonu ni potreba veliko pisati, ker se da samo z eno besedo povedati. Udeležba pri prvih pridigah ni bila slaba: vendar pa bi človek rekel, da je bila pod pričakovanjem. Slabo vreme nam je marsikaj pokvarilo. Zato pa je bil zaključek nad vse pričakovanje. Dve nedelji zaporedoma se je cerkev napolnila do zadnjega konca s samimi “velikonočniki.” P r e v z višeni škof je daroval za zaključek an-
so po udeležbi vernikov in po zunanjem sijaju posekale vse, kar smo djoislej poznali. Za velikonočno procesijo je prišlo toliko ljudi, da jih je skoraj polovica morala ostati izven cerkve, v veži, na stopnišču in na cesti pred cerkvijo. Kaj takega, sv. Križ ne pomni.
Vse važnejše cerkvene slovesnosti je opravil naš prevzvišeni nadpastir. On je blagoslovil velikonočna jedila na velikonočno soboto. On je vodil vstajenjsk ) procesijo in podelil slovesni blagoslov na vel. nočno nedeljo ploi-poildne. Naša cerkev je poleg stolnice bila edina izmed tristo, petdeset župnih cerkva v naši škofiji deležna tako1 visoke odlike, da jo je škof povzdignil z svojo navzočnjcistjo. Ni čuda, če je med sveto križkimi verniki vladalo veliko veselje in navdušenje.
Prevzvišeni škof je ostal med nami še nekaj dni po praznikih. Vedno smo ga videli nasmejanega in dobre volje, le škoda, da je bil preveč zaposlen in ni mogel več svojega časa posvetiti bridgeportskim družinam in po-edincem.
Prepričani pa smo, da je njemu
gleškega misijona in teden dni j pri nas ugajalo, tako v cerkvi za tem za zaključek slovenskega misijona, je med sv, mašo samo obhajal in obhajal. Dolge vrste moških in žensk so se vrstile pred icbhajilno mizo. Razveseljivo pa se mora povdariti, da moški za ženskami niso v ničemur zaostajali.
Naš prevzvišeni škof je moral pri nas neprestanloi spovedovati.
Sam je priznal, da je pričakoval mnogo spovedi, a to, kar je doživel, je preseglo vse njegovo pričakovanje.
kakor v župnišču in da bo za to prišel drugič še k nam, kakor v domačo hišo. Za ta Vaš obisk prevzvišeni škof se prav lepo zahvaljujejo domača gg. duhovnika in tako tudi vsi farani fare Sv. Križa.
Pri tej priliki se moramo zahvaliti tudi dragim gostom iz New Yorka, ki so nas za praznike zopet obiskali, med njimi še prav posebno Rev. dr. Alojzij Kuharju in Rev. Inccent Ferjanu, ker s svoj o navzočnostjo pri
Cleveland, O. — Ni več daleč do 3. maja, ko bo “Triglav” podal svoj letni koncert. Pevo-voidja Tone Šubelj se vedno poi-trudi, da so sporedi nastopov zborov, ki jih on uči, lepi in pisani. Gotovo bo tudi “Triglavov” nastop zadovoljil vse ljubitelje slovenske pesmi.
Tokrat je Tone izbral same domače slovenske pesmi za obhajanje žegnanjske nedelje. Spomin jaim se še, kako je bilo doma. Od daleč so prišli ljudje, poseb no dekleta in fantje, k cerkvi, ki je praznovala god svojega patro-na. Po maši so ostali v tistem kraju in zavili v kako gostilno, kjer so plesali in se veselili po: mili volji. V starem kraju v onih dneh ni bilo toliko priložnosti za zabavo, kot jo je tukaj. Ob žeg-nanju se je vedno razlegala vesela pesem po vasi.
Zapeli bomo tudi pri nas 3. maja. Koncert se začne ob 4. uri pop. v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave.
Po koncertu pojdefno na okrepčilo vsi čez cesto, kjer stoji naš Slovenski dom na 6818 Denison Ave. Malo čudno se sliši, da imamo svojo prireditev kar na dveh krajih. No, kaj hočemo1. Kdor je bil kdaj pri nas, ve, da imamo dosti projstora za svatbe in veselice: Za prireditve, kot je koncert, pa naša dvoraina, ni posebno primerna, tako poj demo torej gostovat preko ceste.
Zbor “Triglav” je bil vedno cenjen v slovenskih naselbinah. Na njegovih koncertih je bilo ponavadi tudi veliko rojakov in rojakinj z Vzhodne strani mesta, kakor so tudi Triglavani radi zahajali tja.
“Triglav” ima le en koncert v letu in sicer običajno v maju. Na koncert pa povabimo vse. Pridite v velikem številu in pomagajte naporu Triglavanov za ohranitev slovenske pesmi.
Marsikdo se izgovarja, da se ho zgubil, če gre na Westside. Mi se ne, kadar gremo na East-side tja na St. Glair Ave. ali pa^
hovne vrednote in da še sam do-prinaša svoj delež k bogatenju človeške kulture — tedaj je za te kraje nedvomno redek ter obču-
malnih razmer dvakrat naporna. Vset iste tihe borbe, iskanja ih tipanja ima danes Kramolc že za sabo.
Ko motrimo njegove krajine podajane v raznih razpoloženjih, nato figuralne kompozicije, nam še prvi bežen pogled da razumeti, da imamo opravka z nespornim grafičnim talentom. Zanimivo in prav poučno je zasledovati njegovo vstrajnost in zagrizen umetniške naiPQr v reševanju vseh mogočih problemov sodobne kompozicije, v čemer prav do zadnjih odtenkov uveljavlja svojo voljo.
Svoje znanje je razvil v tehnikah kot v suhi igli, ujedanki m linorezu.
Prvotno ga je zanimala figuralna kompozicija, a drugotno krajina v impresivnostnem razpoloženju, v katerem se zrcali v ražnjih stopnjah ter v mehkih in toplih tonih lirične narave-
Tak je v krajinah: Glenwater, Faser River, Kamloops Lake ter Abandoned Road (Jasper Park).
dioivanja vreden primer, ki upra- ®e ve^ sprostitve pa je dal v mo
tivih stare hiše (Avstrija) ih
vičeno zasluži veliko pozornost. To tembolj od naše strani ker je tak redek primer vstrajnega idealista — Bic|žo Kramolc — na še gore list.
Ko sem po sedmih letih .zopet v pismenih stikih z njim, me je presenetila njegova žilava vstraj most in duševna 'razgibanost, polna mladostnega zagona v težnjah umetniškega izžarevanja.
V	njegovi ipredstavljajoči grafični zbirki se manifestirajo zanimivi rezultati borbe oblikovanja lastnega izraza v različnih ioidtenkih.
V	luči njegove razstave hočem podati nekaj svojih misli, ki naj pomagajo k lažjemu razumevanju Kramolčeve umetnosti in jio približajo naši javnosti.
Božidarja Kramolca osebno dobro poznam še iz tistih žalostnih časov iz Ljubljane, ko so grabežljivo šarili lakomni tujci po naši zemlji. Ko so; meje Slovenije hermetično zaprli, so se na pobudo Kramolca začeli zbirati mladi in talentirani umetniški kandidati v mojem ateljeju v Kioleziji.
Kramolc je bil med prvimi, ki mi je zaupno prinesel pokazat svoje številne perorisbe z največjo naglostjo delane. Bile so krajine kakor tudi figuralne kompozicije in številni pretresljivi, dramatični prziori z koncentracijskega taboršča v Gonarsu. Bilo je očividno, da si je dal Kramolc mnogo truda, kajti njegov duh je bil nemiren, kot je še danes. Iskal je samega sebe.
Vprašal me je, kako naj se glede bodočega poklica odloči. Takrat je namreč študiral arhitekturo pri prof. Vurniku. Povedal sem mu svoje mnenje. Danes po sedmih letih se v njegovih delih retrospektivne grafične razstave potrjuje dejstvo, da se I v mladem možu takrat nisem zmotil
Kot je navadno začetna pot mladega umetnika najnapornejša pot, bi se moglo reči o Kra-molčevi, da je bila zaradi nenor-
vozi poulična, ki jo opazite, ko* pride iz mesta W. 28. St. in Detroit Ave. Tako mislim, da ne bo imel nobeden težave najti pot do nas.
Za zabavo in ples bo igral John Grabnerjev orkester. Na svidenje!	Anna Jesenko.
BETONSKI STOLP SO PREPELJALI
Ponavadi se takale stvari dogajajo pri nas v Ameriki. Tokrat je bila pa na Angleškem. V bližini Betforda sa gradili letali-
Tudi pobožnosti velikega tedna oltarju cerkvene slovesnosti ja-
karn drugam. Tisti, ki greste sjšče. Blizu 100 čevljev visick be-poulično, vzemite “Denison Ridge” v mestu in se pripeljete
do nas. To je čisto enostavno, kajne? Z avto pa se peljete po Lafce Shore Boulevardu do W. 28, nato levo po Fulton do Denison in na desno do' W. 69. St. To je pa cesta, koder
Graz (Avstrija), bo v širokih zSmahih podaja stvarnost predmetov iz 1. 1951. V svoji figuralni kompoziciji “Lamasabactami” se je povzpel dioi naj večje svobode ustvarjanja, kjer prikaže višek dramatičnega prizora z osrednjo figuro Kristusa in izrazom gibanja naravnih elementov v pretresljivo dogajanje, želeti bi bilo, da bi ta isti motiv obravnaval ponovno v večjem formatu — v olju na platnu.
Mnogo znanja in toplote h°-tranjega izraza predstavljata oba njegova lastna portreta, a kot linorez, ki je še bolj izrazit, v podobi eksotične dame. Zanimive so tudi kompozicije ženskih T' gur, toida so^ nekoliko manj prepričljive.
Naj novejša dela letošnjega datuma kažejo motivi v linorezih Stalagmiti in Stalaktiti, Afriški zaščitniki in na zadnje Babilonski stolp. Vsi ti štirje linorezi pre' tresljivo kažejo Kramolčev drzen nagel skok v abstrakcijo, iz trde in robate stvarnosti v čisto nov slog sproščenicisti duha vizije in imaginarnega podajanja v novo polje upodabljajoče P°' ezije muzike, kjer govori umetnik bliže srcu z novimi, abj straktni stiliziranimi elementi in preprostejšm i z r a z n inh sredstvi, kjer izpelje ^ načinu izražanja umetniške g°' vorice neskončno. S tem je Kramolc pretrgal v podajanju vsako; zvezo tradicionalnega načina starih šol in se trdno oklenil mlajše ekstremne smeri imaig1' nairizma.
žal da nima Kramolc v sestavu svoj e zbirke nekaj risb iz Gonarsa za lažjo ponazoritev svojega razvoja. Dela razstavljena v Clevelandu ga označujejo kol izrazitega grafika, v čigar okviru je našel svojo pot, kjer si v največji sproščenicisti daje duška svoji dejavnosti.
Oznaka njegovega dela v zadnji stopnji razvoja je 'v jedru poudarek trdnosti gradnje predmeta in vnašanje stiliziranih dekorativnih elementov v komp0' žici j o. Igra luči in sence je dosegla v zvezi z novimi elementi v Kramolčevi grafiki povsem n0vr subtilnejši izraz. Njegova izrazna meč se kaže predvsem v svobodni kompozciji, ki jo obravnava dvodimenzionalno s prividona tretje dimenzije.
Kramolc nam je sicer s številčno skromna, a po vsebini bogato zbirko dal razumeti, da je na najboljši poti, da se razvije v visoko nadpovprečnega umetnika, ki nam ima v bodočnosti ae mnogo povedati s posredovanj ek)
tonski stolp jim je stal na poti. j novih lepot ne sama v grafieU1 Preračunali so, da bi bilo zelo črno-beli tehniki, marveč tudi v
drago, če bi ga morali podreti in nato postaviti drugega. Zato so ga v temeljih presekali in ga na valjih trkljali stran. Za niti eno miljo dolgo pat so rabili štirinajst dni.
slikah v olju.
V resnici zasluži čimveč naŠe pozornosti, zato se poskušajm0 približati njegovim delom ter g3 po možnosti podprimo
France GorŠ0,
Issued Every Thursday
for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFF 1LIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications to
OBZOR PUBLISHING COMPANY
Frank R. Staut,
830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
Publisher
Junaški napori in žrtve slovenske Amerikanke kro-nani z uspehom; sedem fet looena slovenska družina zopei združena v ameriški svobodi
Reunited after seven years, the Mulej family looks over an old photograph album Sunday during their first day together here. From left, Josephine, 12; Helen, 16; Leopold Mulej, their father, who was held by the Communists is. Yugoslavia, and Mrs. Mulej, who obtained his release.
Sentinel phots*
^Sobota,
11. aprila, je bila za Ijanskih komunističnih ječah in
Josephine Mulej, 5H N. 27. zaporih, in po sedmih letih ne-^ * * * * v Milwaukee, za njenega’j umicirnih žrtev in naporov nje-^a Le,^ in za njuni dve gove zveste žene, da ga reši iz teh tr|er ^‘e^6no Jožico, dan j ječ ter vrne hčerkama očeta na ran mfai nad komunističnim ti-1 svicibodnih ameriških tleh, je na-^.^stvom in najsrečnejši dan v lldonjenost usode in ameriških trm- Zlvlieniu- P° potih letih oblasti končno kronala te napo-t^leiija mioža in očeta v ljub

RADO STAUT
lrektor slovenske radio v Milwaukee, Wis.
ure
prvo in ^ijsko
Poslušajte
najstarejšo slovensko oddajo na osrednjem zapadu
Ameriško-
Sloveusko
v Milwaukee
oddajano
ne^e^JO dopoldne od 11. Ure centra^ni čas (od 12. •Ure opoldne poletni, odn. v~nodni čas) preko postaj
WRJH
’'■Mot-c.)
WRJN-FH
(100.7 m.c.)
Ingram vodita in napovedujeta v slovenščini in M . angleščini u- m Mrs. Rado Staut

re in žrtve z uspehom: družina j e bila na ta dam zopet združena v svobodni Ameriki.
Zgodovina te ponovne združitve je zanimiva in se čita kot v romanu. Mrs. Mulej, v Bor ovij ah na Koroškem rojena Slovenka, je kot 12-letna deklica prišla leta 1923 s svojimi starši v’ Amerika Oče Simon, Chamber, je v Milwaukee nekaj časa vodil gostilno in nedolgo potem ustanovil lastno pivovamie ter jo preselil v Thereso, Wis., kjer jo je preoirganiziral v delniško družbo, kjer pivovarna operira še danes pod imenom Weber Brewing Co. Leta 1930. je hčerka šla z lečetom na obisk v staro domovino, kjer je prvikrat videla in se seznanila s svojim Leopoldom. Po povratku v Ameriko sta si pridno dopisovala in leta 1936. se je Josephine pomoivno vrnila v Jugoslavijo in se z Leopoldom poročila. Skupno sla potem.na Bledu ustanovila dobnoi uspevajoče lesno trgovino, ki je dpi leta 1946 — v desetih letih — narasla na vrednost 452,000 ameriškega denarja. To imetje so komunisti tega leta Mulejevim zaplenili in ga “podržavili.” Prisiliti so hoteli oba Mulejeva, da “prostovoljno” podpišeta predložene jima listine, s katerim “odstopata” državi svoje premoženje — brez odškodnine. Mrs. Mulej, kot ameriška državljanka, tega ni hotela storiti, in ker komunisti možu in hčerkama niso hoteli izdati dovoljenja za izselitev, se je 1. 1946 sama vrnila v Ameriko, da od tu nadaljuje boj za rešitev skupnega premoženja in za \OiSvciboditev svoje družine iz komunističnih krempljev. Po odhodu njegove žene so komunisti začeli izvajati pritisk na moža, da podpiše konfiskacijske listine. Ker niso uspeli, so ga leta 1948. pod pretvezo da “sabotira” pr,o,ti državi, zaprli, obe hčerki pa dali v zavod ped državno oskrbo. Mrs. Mulej je med tem dobila skromno službo v tukajšni okrajni bolnici kot bolniška pomočnica ter ves svoj-skromni zaslužek porabljala samio za reši-
tev svojih hčerk in moža iz Jugoslavije. S pomočjo ameriških oblasti se ji je končno posrečilo, da so komunisti leta 1951 obe hčerki končno le izpustili in jima dovolili, da sta prišli k materi v Ameriko, nikakor pa niso hoteli izpustiti moža, dokler ne “podari” državi svojega imetja. Ostal je vztrajen in prav tako •njegova žena, ki ni hotela odnehati s svojimi zahtevami pri ameriških oblastih, da hoče svojega moža. Ameriškemu poslaništvu v Beogradu je končno; uspelo dobiti od jugoslovanske vlade izjavo, da bo Muleja izpustila, ako pride kdo ponj in ga spremi čez mejo, ker je (o, ta komunistična nežnost in skrb!) preslab, da bi potoval sam. (Mr. Mulej je vsled trpljenja res zelo iosla-foel v ječi in si še sedaj ni opomogel od posledic.) Mrs. Mulej se je na to obvestilo lani pred Božičem takoj podala z letalom v Ljublj ano, šla naravnost k možu v ječo in ga iodpeljala iz nje. Ni pa šlo tako; gladko kot je računala. Jugoslovanske oblasti so dale možu samo dovoljenje za odhod čez mejo. Odpeljala sta se z ženo v Trst in od tam v Italijo, kjer je Leqpold moral čakati na formalnosti izdaje ameriške vize, dočim se je Mrs. Mulej na nasvet in zagotovilo tamkaj-šnega ameriškega konzula, da ji bo mož v kratkem gotovo lahko sledil, sama vrnila v Ameriko. V soboto, 11. aprila je končnioi prišel ta težko pričakovani dan za družino in združil štiri srečne, ljudi na svobodnih ameriških tleh. Sedaj čaka družina še na rešitev svoje vložene zahteve pri ameriški vladi za povrnitev škode za zaplenjeno premoženje, iz jugoslovanskega, v Ameriki naloženega fonda za povrnitev voj-
Dr. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luteransfvo in cerkvena reforma
med Slovenci
Prišlo je tudi do malih prepirov med Čehi in Štajerci. Dne 10 septembra je prišla vojska do Virovitice, kjer ji je primanjkovalo hrane, za katero je bil obljubil poskrbeti zagrebški škof Simon Erdel. Vsled jesen ski nalivov so izbruhnile še razne bolezni, tako da je umrlo 8000 peščev.
Iz Virovitice je poslal Kaci-janar Pavla Bakiča s tisoč konj iki k gradu Sopje, da ga iztrga iz rok Turkom, ki so ga bili pred več meseci ugrabili. Od 13. do 20. septembra je taborila vojska v Valpovu in se pripravljala, da udari na Osek in odvzame Turkom naj znamenitejše mesto na prehodni cesti iz Belgrade na Ogrsko. Ako je bil utrjeni Osek v oblasti kri-stljanov, potem je bilo tudi prodiranje Turkov proti zapadni Slavoniji ustavljeno.
Pa tudi Turki med tem niso mirovali. Smederevski paša Mehmedbeg Jahija-Ogli je prišel še za časa Oseku na pomoč in dobil tudi od bosenskega paše 5.000 vojakov za pomnoži-tev posadke. Uredil je obrambo mesta tako, da Kacijanar ni-
ne škode ameriškim državlja-
nom. Vztrajni in hrabri ženi čestitke na njenih prizadevanjih
in na uspehu, rešenemu sloven-
skemu trpinu pa najboljše želje
v novem življenju na svobodnih ameriških tleh in — dobrodošel med nami.
ti misliti ni mogel na redno obleganje, Mehmedbeg pa ni hotel 'sprejeti odločilne bitke na odprtem polju..
(Dalje prihodnjič)
Ženske dobijo delo
ŽENSKE
Mlade ali srednje starosti. Lahko delo v tovarni. Plača od ure. Takoj.
THE WM. A. HOWE CO.
1625 E. 31 St.
Molki dobijo delo
Delavci za tovarno
Menjajoči šift, 5 dni v tednu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina.
FERRO G0RP.
4150 E. 56 St.
(južno od Harvard)
(81)
DIEMAKERS ,Za srednje in velike dies
TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Mi bi radi tudi govorili z
MACHINISTS
Splošno hišno delo
Mlada sposobna ženska dolbi delo za čiščenje in likanje za 2 dni v tednu. Kličite SKyline 1-0229.	(81)
Visoka plača od ure in čas in pol za .nad urno delo ter dvojna plača ob ne-Ideljah. Dobri delovni pogoji in doda-(82) tek za življenske stroške.
Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W
Hišno delo
Zanesljiva ženska dobi delo za kuhati in za lahko hišno delo. Lep dom. Naj višja plača. Mala družina. Kličite WY 1-5593 za setanek.	(81)
MALI OGLASI
Naprodaj
Nova zidana hiša, Colonial, 6 sob, dvojna garaža, dovoz na 1840 Beverly Hills Drive, med Euclid Ave., in Chardon Rd. $22,800. Odprto v nedeljo od do 6. Tudi zidane bungalows na 24420 Glenbrook Blvd. in 1977 Idlehurst Dr. Cena $23,800 vsaka.
ROBICH CONSTRUCTION CO. RE 1-6230
(81)
A
K
l-
Mother remembered,
the operator will help you
“My mother is a heart patient. She also has a hard time
remembering names and phone numbers,” Mrs. M-.Beloit,’
wrote to your telephone company recently. “So, we’ve often told her, if she ever becomes ill and is alone, to remember to lift the receiver and ask the operator to send a doctor or ambulance.
“One evening recently while my husband and I were at church, a long-distance call informed Mother that my brother was dying. Naturally the news shocked her terribly. She realized she needed help, but couldn’t recall our neighbor’s name or number. Then she remembered: ‘the operator will help you!’
“The operator swiftly located our neighbor and called her for Mother. Will you please tell the operator on duty how grateful we are for her patience and'her prompt and kindly help to Mother?”
n
One case, typical, of many that are happening all the time. Such prompt and understanding aid in time of need makes the value of telephone service almost priceless.
• Operator Mrs. Dorothy Rhode and Service Assistant Mrs. Madeline Saladino, of the Beloit staff, know now how much their gracious efforts were appreciated. Being a good citizen, a good neighbor, a good Samaritan—this is what thousands of phone folks add, gladly, to capable workmanship to create the unique and priceless protection that is Telephone Service.
WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
Working always to serve Wisconsin better
A
152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu.
MURRAY OHIO MFC. 00.
1115 E. 152 St.
(82)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je enostanovanjska hiša s tremi spalnicami, dvema garažama, plinsko gretje, v okolici E. 124 St. in St. Clair Ave. Cena $10,950. Kličite MU 1-6945.	(80)
Obvestilo članstvu Car-niolaTentšt. 1288 LM.
V petke 24. aprila se pobira asesment v spodnji dvorani S. N. D. V nedeljo 26., se vrši redna mesečna seja in se po-zivlje članstvo, da se udeleži. Prosi s^, plačujte redno svoje asesmente, ker je v vašo korist, v slučaju bolezni ali nesreče.
Pozdravljeni1,
JOHN TAVČAR, taj.
Pohištvo naprodaj
Pohištvo za jedilno sobo, 5 stolov, miza in bufet v maho-gonskem lesu, v dobrem stanju. Tudi drugo pohištvo kakor omare in hranilnik za obleko. Na 1415 E. 51 St., ali kličite EX 1-9423.	—(80)
NAPRODAJ
ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE
v poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste.
Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli.
- Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila.
Z gore j stanovanje 4 sob — neobvezno.
Idealna priložnost za dobro kupčijo!
NAPRODAJ
V bližini cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. hiša s 6 sobami, klet. Samo $6800.
KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030
(81)
Molki dobijo delo
TAPC0
ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A
THE TEAM
TOOLMAKERS
Experimental work building jigs and fixtures
„----!I»?S
TOOLROOM
TURRET LATHE OPERATORS
ENGINE LATHE OPERATORS
MILLING MACHINE OPERATORS
SHAPER
OPERATORS
UNIVERSAL
GRINDERS
SURFACE
GRINDERS
TOOL AND CUTTER GRINDERS
Pridružite se k Tapco Team DANES
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji . . . Varnost
M


Employment uradne ure: Pondeljek, sreda, petek 8 zj- do 5 pop. Torek in četrtek 8 zj. do 9 zv. Soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop.
ali kličite
W. S. OLIVER za sestanek
Prosimo prinesite izkaz državljanstva
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
:(86);
Sobe se odda
Odda se 4 sobe za odrasle. Oglasite se na 955 E. 69 St.
— (80)
Assemblers
NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers Gas Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”. Začetnr plača od ure je okrog $1.74 vstevši dodatka za življenske potrebščine.
DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki.
Oglasite se v našem Employment uradu 8 zj. do 7 zv. dnevno izvzemši nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plant)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
(81)
V Euclidu
Proda se hiša s 7 sobami; 4 spalnice, plinska kurjava, 2 stranišča, 'zaprt porč, 2 garaži, sadno drevje, lot 50 x 156. Prazno v 2 mesecih. 834 E. 239 St.
-(82)
MALI OGLASI
Naprodaj
Lastnik prodaja zidan bungalow, 6 sob, blizu E. 200 in Lake Shore Blvd. Blizu javne in katoliške šole in transportacije.
Kličite RE 1-7361.	(81)
Razbežali so se kakor otroci vsevprek k posameznim, drevesom, v zatišja, na sedeže h grmom, da jih ne bi nihče prehitel in jim zasedel že prej izbranega mesta.
Tuje bilo kakih štiridest lagodnih klopi, izpraznjenih po lanskih novomaštnikih, ki zdaj že delujejo kot kaplani po raz-sežni škofiji in se nikdar več ne vrnejo sem. Ta mesta je treba zasesti in jih braniti pred vsiljivci, ki se bodo sklicevali na to, da so jim klopi predniki zapustili, da so že pred počitnicami sem hodili. Toda vse je zgolj dim: šele danes se vsakdo pravomočno polasti za vse leto svojega kotička in šele z današnjim dnem začenši mora biti njegova poset spoštovana
Stara drevesa so prizanesljivo gledala na te mladostne tekme in se spominjala, koliko kodravih glav se je pod njimi že izmenjalo. Kolikokrat so že slišala vso fundamentalko, dogmatiko, moralko, koliko vzdihov se je zlilo s šelestom njih listov, koliko solz ovlažilo steptana tla na njihovih koreninah . . .!”
Včasih pride h kateremu izmed njih morda še sivolas duhovnik, z glavo, slonjeno k zemlji; ustavi se pod drevesom, se zravna, ozre se navzgor v krono in reče: “Tu pod tem-le drevesom sem posedal cela štiri leta,” ter se zamisli . . . oči upre v tla . . . ogleduje drevesno skorjo, v kateri so se že davno zarasle začetnice njegovega imena, ki so bile priča njegove posesti — zdaj pa se belijo v njej tuje, nove črke . . .
Da, vrt se je napolnil s krikom, smehom in vriskom, listje se je odelo z najprelestnejŠimi jesenskimi barvami, pritajena sončna luč in toplota je vse ožarjala s svojim sijajem, vrt je sprejemal, objemal in pritiskal na srce . . .
Le en bogoslovec ni podlegel čaru pobratenja, temu vsesplošnemu veselijli. Ni se ga oprijelo navdušenje in ni čutil blaženosti, ki se je v tem trenutku širila po semeniškem vrtu. Taval je sam zase po travnati poti, kot bi bil gluh in slep, po-
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA IN BRATA
Jos. Dolenc Jr.
ki je preminul 22. aprila 1950, rojen 6. avgusta 1910
Vse prekmalu v cvetu življenja, preljubljeni odšel si Ti od nas, tri leta so že potekla, kar Te več med nami ni, ker že v grobu mirno počivaš.
Žalujoči:
SOPROGA in OTROCI SESTRE in BRATJE
Cleveland, Ohio, 23. aprila 1953.
greznjen zgolj v lastne misli in preudarjanja. Še je čutil, kako strašno je Bog pokoril njegovo ošabnost, pokoril za vedno, tako da nikdar več ne dvigne v njegovem srcu svoje zapeljive glave. .
Odpadli, orumeneli listi šuštijo pod njegovimi nogami, suha travnata stebelca brstijo pod njegovimi koraki, toda on sliši le sebe, kako o binkoštih v brezskrbnem smehu odgovarja svoji materi: “Tako, mamica, pogodiva se: če padem pri maturi, postanem duhovnik, če pa izdelam odlično, me pustite študirati medicino, kaj?” Mati mu je le z roko zažugala in odšla ven, oče pa mu ije pri mizi z veseljem podpisal listino, da mu dovoljuje podvreči se zrelostnemu izpitu.
Nemogoče je postalo resnica. Glej, neznatna črtica, bedasti, minus — menja smer njegovemu življenju. Kdo je to storil? Bog? Naklučje? Materina molitev? Nadzornik Mueller? Ah, na tem ni nič, glavno je, da se je to v resnici zgodilo, ga pretreslo in povzročilo v njem popoln duševni polom in mu popolnoma strlo duha. Iz sramu se cele počitnice ni premaknil z domačega praga, ljudem ni šel pred oči in z veseljem pozdravil trenutek, ko je mogel oditi v semenišče. Glavo bi si potresel s pepelom, v raševino bi se oblekel in se zaprl kam v pustinjo ter živel kakor spokornik! Kako vse to tlači, kako rad bi se komu odkril, spovedal, na koga se oprl vsaj zdaj na pragu novega življenja . .
“Kaj pa tako sam?” se je nenadoma oglasilo pred njim. Ho-loubek je dvignil glavo— in gospod spiritual se mu je zaupno smehljal.
“Ne pozna mnikogar,” se je Holoubek odkril in se nalahno in resno poklonil.
“Ni tukaj nobenega vaših sošolcev iz gimnazije?”
“Nobenega, prosim.” •
“Na kateri gimnaziji ste študirali?”
“V Plznu.”
“A seveda, od ondod gredo vsi v praško semenišče; in kaj pa je vas pripeljalo k nam?”
“Pri maturi sem padel,” je zašepetal Holoubek, zardel od sramote kakor roža in sklonil glavo tako globoko, da se je brada dotikale prs.
“I, glejte čudo, to je naklučje, vedite, tudi jaz sem padel, čeprav ne pri maturi; tedaj za mojih časov o njej ni bilo ne duha ne sluha, temveč pri filozofiji sem dobil dvojko iz matematike. Iz česa, prosim, pa ste zleteli vi?”
“Tudi iz matematike.”
“To vas je torej privedlo k nam, kaj? Brez te dvojke bi komajda prekoračili semeniški prag, ne?”
Gospod spiritual je v nasled-dnji pol uri slišal vso iskreno izpoved Holoubkovo.
“Tak vidite, tak vidite,” je gospod kimal z zglavo, “nedoum-na so pota božja. Malenkost, neznatna črtica, in zadostuje, da odloči smer vsega našega življenja. Upoštevajte to, prijatelj, vas Bog očitno kliče na pot duhovniškega življenja.”
Nato je sam vodil Holoubka po stezah semeniškega vrta, našel mu klop, mu izbral mesto, celo priporočil ga je starejšim teologom iz višjega letnika in ga z njimi seznanil. Ko je potem proti večeru zacingljal zvoček in klical bogoslovce k odhodu, Holoubbek mi bil več mračen, temveč se je smehljal. Led je bil prebit, v njegovi duši se je nekaj izravnalo, v tem
prelepem dnevu se je z nečem pomiril, česar niti sam ni vedel imenovati . .
“Kar Bog stori, vse prav stori,” je vdano ponavljal za gospodom spiritualom in se s tem ni več trapil. Nehal je mislit na preteklost, na to, kar je v duši in srcu gojil. Nehal je misliti na načrte, hrepenenja, ki jih je_ moral opustiti. Niti na bodočnost ni mislil, marveč je veis živel le sedanjosti, ki je bila nova, nenavadna; imela je svojo mičnost in svoje hibe, toda popolnoma je zadostovala, da je Holoubka zaposlila, zadržala. Kaj je bilo življenje na gimnaziji, kjer je bival z dvema, tremi študenti pri stari gospe Zamečnikovi, kjer se je sestajal samo s kopico sošolcev, proti razgibanemu življenju v semenišču, kjer je preko sto mladih, nadarjenih, zdravih in veselih ljudi živelo skupaj noč in dan!
Tu so se ustanavljali krogi in krožki, vzajemno so se zbliževali sorodni značaji, rodili so se načrti in sile, tako da je na videz enolično življenje bilo pusto zgolj v podlogi, na površju pa je cvetelo v raznobarvnih cvetovih, kakor vzorci na dragoceni preprogi. “Čitalniško besedo”, “Šahovski klub”, pevsko
društvo “Serafin”, kadilsko družino “Dim”, godbeni krožek “Kerubin”, ugankarje, politike, narodne gospodarstvenike, cvetličarje, znalcev tujih jezikov, nadobudne literate, vase zaprte, vesele, tihe, vihrave značaje — vse to si našel pod semeniško streho.
(Dalje prihodnjič)
The world is really not a had place* for
FLOWERS
g$row in it
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539
__ __________
—Združene države imajo v svojih zakladnicah okoli 20,000' ton zlata.
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Slovenske Plošče
ŠUBELJ - BANOVEC - JADRAN in druge v zalogi pri
NOVAK’S FURNITURE
5505 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Re-Nu Auto Body Co,
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender]*. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
ertXXXXTTT TXXXXJt xXX XIH XTX3
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega oroti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034

i
PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE!
THE MAY CO.’S BASEMENT
Prodajno slavje
Regularno 22.95
Rayon Gabardine Rayon Sharkskin
Obleke
1/2 GENA
Sedaj samo $11
Najrazličnejši kroji, raznovrstne tkanine. Rayon gabardini,, modno tkani in drugo blago po tej nizki ceni. Mere 10-18, 16JG24J4 in 38-44.
Razprodaja!
Zimskih
plaščev
no
Čistka visoko vrednih zimskih plaščev, 100% čista volna, velika izbira krojev, blaga in barv. Vrednost do $45. Prekinjene mere.
Ženske regularno $1 Microfilm
brezšivne NYLON NOGAVICE
Nekoliko nepravilne
Prekrasna vrednost v teh Microfilm brezšiv-nih nylon nogavicah. Nepopolnost ne bo škodovala nošnji. Vse željen© barve. Mere 81/2 do 10.
par
Ženske f.35 slovite nylon nogavice
15 denier, 51 gaugei full fa-shiongd nogavice. Nekoliko nepravilne, slovitega znam-	_Jfi.
ka, ki vam je priljubljen.
Mere 8i/2 do 10l/2.	Par
The May Co.’s Basement—Oddelek za nogavice
i«Šiške Ženske in dekliške 1.99 do 3.99 Cotton ali Terry Cloth BLUZE
Cotton bluze Dolgi rokavi, kratki rokavi. Nekatere nekoliko zamazane. Nekaj jih je iz rayon-crepa. Mere 32 do 38.
Terry Cloth Se perejo tako sveže in lepo. Novost za vaša športna oblačila. Rdeče in bele ali bele in modre.
Žal telefonskih naročil za te predmete ne sprejemamo The May Co.’s Basement—Športni oddelek
k
BELOKRANJSKI KLUB
vabi na
prvo spomladansko domačo zabavo
V SOBOTO 25. APRILA začetek ob 8 uri
V Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Novo poslopje št. 1
JOHN GRABNER GODBA
Varčujle...kupite ELEKTRIČNO!
Za vaš denar dohiti veš s popolnoma avtomatično ELEITitiill kuhinjsko pečjo
če preidete k današnji moderni ELEKTRIČNI kuhinjski peči, boste imeli v trenutku potrebno vročino za kuhanje . . . čisto in enakomerno vročino brez plamena z visoko učinkovite priprave.
M
čist
moderen
brez plemena
Odkrili boste tudi, da je kuhanje na popolnoma ELEKTRIČNI kuhinjski peči zelo lahkotno in da tudi začetnice dosežejo popolne uspehe.
Obiščite vašega prodajalca električnih priprav . . • izberite si vašo 1953 električno kuhinjsko peč sedaj
. . . pa vam bo pripravljanje jedil veselje, ne pa delo!
•	Čist—samo električne kuhinjske peči uporabljajo 100% čisto
vročino! • Brez plamena • Varčne—stroški samo nekaj penijev na dan
•	Ekonomične—stanejo manj kot katerekoli druge popolnoma
avtomatične kuhinjske peči • Lažja uporaba—enostavnejše
•	Hitre—nove naprave visoke hitrosti dajo za kuho potrebno
vročino v nekaj sekundah
•	Moderne—napravijo vašo kuhinjo bolj privlačno
• Enostavne—tudi začetnice dosežejo popolne uspehe že pri prvih poskusih
« Avtomatične—kuhajo jedi varno čeprav ste z doma
mwm *t YOUR SERVICE IN THE B E S T /lO C »Tl 0 H IN THE NATION*
"TEN O’CLOCK TUNES”
Mornings at 10—WICA and WGAR • Monday through Friday
Jos. Zolo in JSioovi
POGREBNI ZAVOD
S 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583
S	COLLINWOODSXE URAD
S	452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
S
S
•n
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.

ZELO ENOSTAVNO — Kaj bodo znanstveniki še p°' gruntali v bodoče, da nam olajšajo življenje? Po poročili1 York Research Laboratory v Stamford, Conn., ne bo treba gospodinjam imeti več strahu pred nepazljivimi obiskovalci-Vsakršen madež na preprogi bo zelo lahko in preprosto odstraniti z novim čistilnim sredstvom — glamorine.