ju prarniloT. J daily except H*uy» ^ Holidays PROSVETA j * __glasilo slovenske narodne podporne jednote ' Uradniški In upravnilkl prostori: 1607 South Lawndale Ave Office oi Publication M67 South Lawndale Avt Tal*phone, Rockwell 4S04 .TEAR xxxvm Cona Usta )• $«.00 JfXEJ! lM>- th. pct-offlc, •t ChAo—o. IlllnoU. uad«r Um Act el Con«r«« of Mircfa t, 1*7« CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 7. OKTOBRA (OCT. 7). 1946 lubaoriptlMi SS.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 194 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for tf section 1103. Act of Oct $, 1917. authorised on June 4. 1916 ilijanske reparacije ižane na desetino zahtev itirim drŽavam bo plačala le g,000,000; albanija ni dobila nic Viharne debate V reparacijski komisiji Pifis, 5. okt. - Reparacijska sija mirovne konference je jedno generozna napram , kateri je prizadevanje A-it in Anglije zelo olajšala icijsko breme. Štirim za-tim državam — Rusiji, iviji, Grčiji in Abesiniji — le $325,000,000 vojne line, kar je manj kot de-zahtevanih reparacij po državah, ki so na mirov-|konferenci predložile račun za t milijarde in pol dolarjev, inija, ki je zahtevala od čez milijardo dolarjev odškodnine, ni dobila nič. ovanje glede Albanije je bi-et za, deset proti. Rusija »takoj naznanila, da se s tem [ljučkom ne zadovolji in da vprašanje odprla na konfe-zunanjih ministrov Ame-, Anglije, Francije in Rusije, ido imeli končno besedo , o predloženih mirovnih po-Rusija bo zahtevala mero za Albanijo kot za lijo. rovna konferenca še ni vi-i tako viharne seje kot je bikova seja reparacijske koza italijansko vojno od-lo. Tudi na nobeni seji ikem vprašanju ni bilo talcih debat. Od predstavni- f-f . f, M vzhodnega bloka so leteli JMmŠklll IMUStri] da so to "politTČhe ", "politično računstvo" ln Lična igra". i drastično znižanje italijan-reparacij se je najbolj bo-i Amerika. Njen zastopnik v acijski komisiji je stavil og, da se Jugoslaviji prizna *W000, končno pa je bil predlog, da Jugoslavija i Grčija dobita enako vsoto — najbrže sto milijonov do- Novanski delegat Milan je dejal, da bo jugoslo-vlada odklonila take re-clJp; rekel je, da se ne bo v°ljila l manj kot $400,000,-Jugoslavija je predložila «za $1,300.000,000. Ameriki Kital, da igra "politično »Ni je reparacijska kon-ca Priznala $25,000,000, Ru-£ /e P^j sto milijonov do- zastopnik v repara-,lSiji je dejal, da je bi-" V|ja že dovolj odško-ker j,- dobila velik kos pntkega" ozemlja - slo-Pr.morje in Istrijo, ka-Italija po prvi svetovni . a 'b,»a kot imperialistično ' »voj VRt,/p v vojno na * ^vezn.kov. ^nuelski je sarkastič-d* Je to "lopa hvalež- ' 8trani vpadnih sil na-;uf*l«viji M velike žr-m ,e doju,nesla v vojni. letalska 7*«* ubila 39 oseb .^Pbenvjiie V m Novofundlandi k "»Jvečji letalski nezgo-Potila v tukajšnji * izgubilo med katerimi i " ">ke in otroci, s. a , American £ Airhnes. je treščilo v ^_ visok hrib in eks-^ stvarni so bila » 1] "troci v starosti I ' " njihove matere in ^*Mer posadka. Ubi- « M* na poti k svojim Pred ► j; dni )* V isti Okolici ^jjenj« 27 os*b v le- Jugoslovanski delegat pa je dejal, da se Amerika zdaj brez dvoma maščuje nad Jugoslavijo vsled letalskega incidenta. Amerika si je prej tudi prizadevala, da bi znižala ogrske in finske reparacije Rusiji za eno tretjino, toda ni uspela. S tem je bilo delo vseh komisij zaključeno in prihodnji teden se prično plenarne seje mirovne konference, ki se zaključi 15. okt. Potem bodo vse mirovne pogodbe predložene svetu zunanjih ministrov Francije, Anglije, Amerike in Rusije, ki bodo imeli končno besedo. Ker bo pred ministrski svet prišlo tudi več nerešenih vprašanj, predvsem pa tržaško vprašanje, bo vzelo še več tednov predno bo prišlo do podpisa mirovnih pogodb. Ruski zunanji minister Vjače-slav Molotov se je v petek podal z letalom v Moskvo na posvetovanje. Po njegovi vrnitvi v Pariz se bo izvedelo, da-li se Molotov udeleži jesenskega zasedanja zbornice Združenih narodov, ki se prične proti koncu oktobra v New Yorku. Skupno nadziranje Zavezniške oblasti i dosegle sporazum Berlin. 5.V)kt.—Predstavniki štirih zavezniških okupacijskih con so se sporazumeli, da bodo skupno pregledovali in nadzirali vse nemške vojne Industrije v vseh štirih conah. Sporazum je porušil sumničenja, da se v ne katerih conah izdelava vojno o-rožje. Dogovor za skupno nadzorstvo nemških vojnih industrij je bil dosežen po daljših prizadevanjih od strani posameznih zavezniških oblasti v okupirani Nemčiji. Sporazum je podpisal general G. S. Lukačenko, sovjetski vojaški podgovemer v Berlinu. Pregledovalne skupine, ki bodo zastopale vse Štiri zavezniške sile, bodo pričele svoje delo prihodnji mesec. Inšpekcija vsake tovarne se bo ponovila periodično, kadar koli bodo predstavniki treh velesil tako želeli. Sporazum med okupacijskimi oblastmi za nadziranje nemških industrij je odstranil kritiko, ki sc je često slišala zlasti proti ruskim oblastem, ker se je širila domneva, da v sovjetski coni nemške industrije producirajo vojno orožje. Slične obdolžltve so prihajale proti ameriškim ln britskim oblastem, da se v njihovih conah izdeluje vojno o rožje. Skupni dogovor, ki je bil dosežen med velesilami, bo nudil priliko, da se doženejo dejstva o sedanji produkciji v nemških tovarnah. Stepinac trdi, da je nedolžen Napad na Darwinov nauk o razvoju Zagreb. 5. okt. — Nadškof A-lojzij Stepinac, ki se zagovarja pred sodiščem na obtožbo kola-boracije s sovražnikom in zlo-činstva proti vladi,4je mahal z rokami in s prstom kazal na sodnike in izjavil: "Kakor se komunisti borijo za materialistične teorije, tako imamo ani pravico boriti se za krščanstvo." Stepinac je bil med svojim govorom večkrat prekinjen od strani poslušalcev. Ko je v svojo obrambo rekel, da je "častno izvrševal svoje dolžnosti," so poslušalci bušnili v smeh, slišali so se jezni ugovori in nekdo mu je odgovoril: "Da, izvrševal si dolžnosti ustašev!" Dalje je Stepinac rekel: "Vi zahtevate našo lojalnost, mi pa zahtevamo pravice." Poslušalci v sodni dvorani so ga izvižgali in vpili: "Ti jih ne zaslužiš." Ko je Stepinac rekel, da vlada v šolah uči teorijo, "da se je človek razvil iz opice," mu je tožilec odgovoril: "Ti in vsi reakcionar-ji po svetu to trdijo, Darwin pa ni nikdar tega rekel." Stepinac je ostro obsodil Tito-vov lado, da terorizira cerkev in da "ni noben katoliški, škof aH duhovnik varen za svoje življenje podnevi ali ponoči. Vi govorite o svobodi vere v Jugoslaviji in hočete prikazati, da je ta svoboda večja kot kjer koli, povem pa vam, da je veliko število duhovnikov bilo ubitih. Lahko bi jih zaprli, ni pa jih bilo treba ubiti. Ljudatvo vam ne bo nikdar-žaga odpustilo, kajti na svetu ni bilo še nikdar večjega škandala. Ne le, da nima cerkev v Jugoslaviji svobode, ampak bo v kratkem uničena." Ko je nadškof nehal, je ameriški škof Joseph P. Hurley, papežev nuncij, vatal ln ae Stepln-cu priklonil. Hurley prisostvuje obravnavi kot papežev opazovalec. Tožilec je očital Stepincu, da se hoče prikazati za mučeni-ka kot Jezus pred Pilotom. Dalje mu je očital, da je upal na vojno med Rusijo in njenimi za* veznicami, kar bi rešilo Stepin-ca in njegove pajdaše. Byrnesov pilot ni dobil driavljanstva Washington. D. C. — Stotnik Vojeslav N. Skakič, osebni pilot državnega tajnika Byrnesa in trije drugi jugoslovanski letalci, ki alužijo v ameriški armadi kot čaatniki, niso dobili državljanskih pravic, za katere so vprašali, ker ao atopill v ameriško armado v tujini, ne v Ameriki. Ostali trije ao poročnik Miloš M. Jelič, poročnik Živko T Mfiloj-kovič in leta laki častnik Dejon D. Radič. Palestina postala "policijska driava" Jeruzalem, Palestins. — Zastopnik močne judovske agenci-je je Izjavil, da ao Angleži apre-menlli Palestino v "policijsko državo." Policija izvaja pravcati teror proti židovskim prebivalcem. Dr. Walter Eytan, u-radnlk te agencije, je rekel, da so ga britske oblaatl silile, naj ovadi vse židovske prebivalce, ki sodelujejo v židovskem gibanju proti angleški oblasti. Ameriška legija zavrgla bonus San Francisco, Csltf. — Ameriška legija je na avoji letni konvenciji zavrgla predlog za bonus veteranom druge svetovne vojne, izrekla pa ae je za znižanje dohodninakega davka veteranom ln za takojšnjo 1*-plačitev bondov odpuščenim vojakom Sprejela je resolucijo, ki odobrava ameriško zunanjo politiko ln obeoja jugoalovanako vlado z zahtevo, naj se uatavi ves material, ki je namenjen Jugoslaviji. _ ' K la nove i v Wisconstnu bodo ob tarter Madison. Wla. — Državni pravdnik John E Martin je naznanil. da bo podvzel akcijo za preklic dovoljenja organizacije Knights of the Ku Klux Klan v Wisconstnu To bo storil na zahtevo Chariesa E Broughtona. urednika dnevnika Sheboygan Press Klukaovci ao dobili dr-žavno dovoljenje leta 1925. • BYRNES NE VIDI NEVARNOSTI ZA NOVO VOJNO Državni tajnik se stri-nja s Stalinom pravica »za vse narode Parla. 5. okt. — Državni tajnik Byrnes je rekel da banketu A-meriškega kluba, da "ni nobene nevarnosti za takojšnjo vojno," s čemer je podprl 6talinovo izjavo. Izrazil je upanje, da bo Stalinova slična izjava "ustavila neosnovane obdolžitve, da kateri koli narod skuša obkrožiti Rusijo in da Amerika grozi z atomsko bombo Sovjetaki zvezi." Dalje je Byrnes rekel, da "A-merika nasprotuje prizadevanjem kontrole Nemčije, da bi zopet ogražala mir, niti ne maramo, da bi Nemčija postala žoga med vzhodom in zapadom za do. sego sile." Dostavil je, da "bi bilo nesmiselno zanikati resnost konflikta v mnenjih med zavezniki. Zanikanje resnoati konfliktov ne bo rešilo spornih vprašanj niti ne bo pomagalo doseči trajen mir. Prav tako je nesmiselno pretiravati konflikt med zavezniki." Byrnes je naglasil, "da ne verjame, da al kateri koli odgovoren državnik žali vojne, kajti svet je imel dovoli vojne. Ampak če hočemo odvrniti vojno, moramo na la obeoditl vojno, temveč moramo obsoditi stvari, ki vodijo v vojno. Pariti moramo, da na bomo Saaajali seme bodoče vojne. Naša obramba mora biti obramba pravice in svobode, obramba političnih in ekonomskih pravic ne samo za par privilegiranih ljudi aH narodov, temveč za vse ljudi in vse narode." Državni tajnik je urgiral velesile, naj sprejmejo njegov načrt za kontrolo Nemčije za dobo 40 let, ki je dobil zelo malo odziva. "Amerika ae je naučila iz preteklih vojn, da živimo v enem svetu in da se ne more izolirati od drugih narodov," Je izjavil Byrnes. Dalje je izjavil, da bodo ameriške okupacijake čete ostale v Nemčiji toliko časa, dokler bo okupacija Nemčije potrebna. Amerika želi, da postane Nemčija demokratična država, ki pa mora ostati razorožena. Grška reakcija spet na konju Kraljevali v "novi" vladi Atene. Grčija. 5. okt. — Grška vlada je naznanila, da ao njene čete zavzele 220 utrdb, ki ao jih držali uporniki v severnem delu Macedonije. Ministretvo za tisk, ki ima v svojih rokah cenzuro vesti, je izjavilo, da ao vladne čete ujele "veliko število" rebe-lev. Kraljevaški premier Tsaldaris je vzpostavil svoj prejšnji kabl* net, ker mu ni u*»i>elo pridobiti opozicijakih voditeljev, da bi ae-stavili koalicijsko vlado. Premier je rekel, da ni izgubil upanja v razširjanje vlada, v kateri bi sodelovale liberalna atranke. Dtmitri Partaalidae, vodja grške knmuniattfne stranke, je izjavil. da bazira politika sedanje grške vlade na pričakovanju vojne med anglosaškimi narodi in Rusijo. "Grška politika ln 'navzočnost britakih čet na grškem ozemlju sta aprememla Grčijo v anti-balkansko in anti-sovjetsko baso, kar je povzročilo, da Grčija ni dobila pravičnih zahtev z ozirom' na revizijo mej," je naglasil Partaslides Domače vesti Nov grob v Kanaaau Arma, Kans —Dne 25. sept. je v Chicagu umrl John Čreplnšek, star 66 let, doma od Nove Cerkva pri Celju, Štajersko.' Zsčss no se je nahajal pri otrokih v Chicagu, kjer je po kratki bolezni umrl v bolnišnici. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Kansas, v Cockerill, kjer je živel dolgo let. Pogreb mu Je o-skrbel Slovenski pogrebni zadružni zavod v Frontenacu. Zapušča ženo, tri hčere in tri sinove—Štirje Izmed otrok živa v Chicagu. Bil je član društva 434 SNPJ. la Clevelanda Cleveland.—V bolnišnici Mt. Sinai se nahaja Čevljar Andrew Ogrin iz Collinwooda. Podvreči se je moral operaciji.—Pokojni Anton Kleven, ki ae je zgrudil mrtev na tla pri A. Lužarju, je bil doma s Koroškega in je bil poznan kot "Korošec".—Iz bolnišnice, kjer je arečno prestal operacijo, se Je vrnil Steve Parson na svoj dom v Coliinwoodu. Išče brata Chicago.—Sorodniki v staram kraju bi radi izvedeli sa Franka Kovačiča, po domače Rihlerjev it Komerja pri Št. Rupertu, Dolenjsko. Zanj hi rada izvedela njegova sestra Francka. Naj sa ji zglasi, sli pa piše na naslov: Frances Prsh, 22IS S. Wood st„ Chicago, 111. Se vrnil la bolnišnica Hudson, Wyo. — John Plntar, znani doplanlk Proavate, je bil par tednov v bolnišnici v Len-derju, zdaj pa sa sopet nshaja doma. Išče strica Cleveland. - Marija Pr*W U Podsmreke pri Ljubljani hI rada zvedela za svoja dva strica, ln sicer Johna Franka in Antona Mačka. John Frank sa ja pred vojno nahajal na A08 Market at., Waukegan, 111. Zglaalta ae naj na naalov: John Pirc, 530 E. 123. at., Cleveland, Ohio. Churchill zopet govoril za zedinjenje Evrope Temu vpraianju pripravljen posvetiti preostale dni Blackpool, Anglija. — Bivši angleški premier Wlnaton Churchill je na konvenciji konaerva-tivne stranke zopet propagirsl ustsnovitev evropske federacije. Dejal je, da je temu vpraianju pripravljen posvetiti preostale dni svojega življenja. ChUrchlll je šele zadnja čase postal zagovornik združenja K-vrope, Prvič je prišel na dan s to idejo pred nekaj tedni v Švici, kjer je govoril pred profesorji univerzo v Curihu. Splošno se smatra, da bi Churchill rad združil Evropo proti Ruaijl. Na konvenciji konservativne stranke je dejal: "Vae, kar bi bilo potrebno, Je to, da bi aa 250,-000,000 Evropcev nekega jutra zdramilo in da bi pričeli govoriti, da žele biti srečni, avobod-ni in prosperni in da bodo glasovali za one stranke, ki bodo delovale za Združene drftave Evrope." V mestih se obeta vec mesa Vlada podvzame nove korake za------- razdelitev zalog Waahlngton. — Zvezna vlada bo skozi OPA podvzcla nove korake za bolj pravično razdelitev mesnih zalog. Kot se poroča iz vladnih krogov, dela OPA na tem, da pride več mesa v ona mesta, kjer je veliko pomanjkanje, ali pa mesa sploh nI na trgu. V mnogih mestih so sicer velike zaloge mesa, ki pa je v rokah špekulantov, hotelirjev ln re-stavraterjev, kakor seveda tudi klavnlškega trusta, ki meso namenoma drži od trga. Da-11 bo vlada foftirala to meso na trg, bo razvidno v bližnji bodočnosti. Vladni krogi pravijo, ako bi se zdaj odpravila kontrola cen mesu, bi cene poskočile najmanj 30%, kar hI lahko Imelo usodne posledice za vse gospodsrstvo. Veliki inflaciji bi sledil neizbežen polom. OPA je restavraterjem dovolila zvišanje cen za 15%. To se tiče samo mesnih jedil; cene za vsa druga jedila oatanejo stare. s tem je OPA spremenila svoj prejšnji ukrep, ki je prepovedoval vsako zvišanje cen v restavracijah, Prizadevanje za obnovo informacij Waahlngton. D. c. — Richard Patterson, ameriški poalanik v Belgradu, je dobil navodila od ameriške vlade, da se pogaja z jugoalovanako vlado za ponovno odprtje ameriškega informacijskega urada v Belgradu. Urad je bil pred nekaj dnevi zaprt na zahtevo jugoslovanske vlade, k»r je razširjal protijugoalovan-sko propagando. Velike zaloge mesa v Chicagu C«s46 milijonov * vUhUdi™^Th! Chicago, S. okt. — Uradna' u-gotovltev kaže, da je v čikaškth ledenicah nakopičenega čez 45,-000,000 funtov Svežega mesa, medtem ko ao vae mesnice domala popolnoma prašna. Uradni viri trdijo, da zaloge mess vaekakor presegajo omenjeno število funtov mesa. Natančne zaloge meaa je težko ugotoviti, kajti klavnlŠkl baroni, ki kontrolirajo meani trg, niso obvezani, da bi razkrili količino svojih zalog. Z gotovoatjo se pa ve, da Je skupns zsloga mesa v čiksških ledenicah večja kot 45 milijonov funtov, Ne državni niti federalni zakoni ne morejo prisiliti mesarskih magnatov, da bi poalall meso na trg. V vaakem slučaju, kjer je reporter člkaškega dnevnika Sun skušal dognati količino mesa v zalogah, se je pozneje Izkazalo, da je bilo razkritje prenizko, kajti v vsaki hladilnici j« nakopičenega mnogo več meaa nego se je prvotno mislilo. Cikaški župan Edward Kel ly, ki se točasno mudi na "oddihu" v Eagel Riverju, Wis., je Iz razi! upunje, da bo federalna vlada poaegla v zadevno aituacl jo in preiskala čikaške zaloge mesa. Pomanjkanje meaa je najbolj občutno med delavakimi družinami, kajti v mesnicah se ga ne dobi, dočim ga imajo hoteli in lestavracije dovolj na razpolago. V Chicagu je prizadetih na milijone ljudi. Razne delavake organizacije ao že pod vzele ko-take, da poženejo vladne orga ne v akcijo, na drugi atrani se klavnlŠkl baroni muzajo in na da I ju jejo a svojo "sedečo stav ko." Razstrelba olja ubila tri osebe Mareua Hook, Pa. — Tri osebe so bile ubite in čez 100 ranjenih v eksploziji, ki je naatala pri drutbl Sun Oil Co., kjer je bilo za 13 milijonov dolarjev letalskega gazolina. Ognjegaaeem se Je poarečilo pogasiti ogenj po štirih urah gašenja Rasatrelba Je bila tako ailna, da se je čutila Ift milj daleč. DELAVSKE VESTI IZ RAZNIH KRAJEV DEŽELE Stavkovni val se Uri po raznih mestih stavka filmskih delavcev Atlantic City, N. J. — Delegacija rudarake unije UMW je na 39. konvenciji sklenila, da poviša plačo predsedniku Johnu L. Lewisu ln da njemu na Čast proglasi en dan v letu kot rudarski praznik. Lewis, ki je star 66 let, ae nahaja v bolnišnici po operaciji na slepiču. Delegacija Is West Vlr-ginije je predložile resolucijo, da se poviša predsednikova plača s 25 na 50 tlaoč dolarjev latno, sorszmerno pa naj se svlšsjo plače tudi ostalih uradnikov. Vseh delegatov na konvenciji je 2,800. Med drugimi ja konvencijo pozdravil tudi William Green, predsednik ADF, ki Je star 73 let. UMW se je vrnila pod okrilje ADF preteklo Stmo. Hollywood, Calif. — Po velikih izgredih, ki so nastali valed jurisdikcljske stsvke pred filmskimi ateljeji, so se rasmere nekoliko ublažila. Stavkarji ao or-ganlslrsni v uniji Screen Actors Gulldu, ki Ja včlanjen v ADF, prav tako tudi nasprotna unija. Unija se je odločila, da pošlje 10 znanih fllmakih Igralcev v Chicago, kjar bodo skuiaH isravnstl spor med stavkarji ln lastniki filmske industrija. Chicago. — Stavka tiskarjev teHfc) tnorda preprečila, ako se pogajanja med delavci ln laatnl-VI tiskarn ugodno saključljo. Vnijski kontrakt Je potekal dna 3. oktobra. Tiskarji sahtevajo tri dolsrje plsče na uro in rasne druge koncesije. Stavka pri podjetjih družbe VWCA se nsdsljuje. Delavci, ki so uposlenl v stsvnovanjsklh hotelih te drulbe, so organlslranl v CIO. Nadaljuje se tudi stsvka železniških delavcev družbe Aurora & Elgin Railroad, ki prevaža okrog 25,000 oseb Iz čikaških predmestij dnevno. New York. — Okrog 30 uradnikov šestih unij, ki ao pridružene CIO, je ustanovilo "poseben odbor," katerega namen Je, da se bori "proti komunlatlčnl kontroli ln vplivu" v unijah CIO. Odbor bo v nekaj dneh podal izjavo glede zunanje politike, ki bo v nasprotju a stališče m CIO. Glavni činitelj tega gibanja je Jack Altman, pod-preiihedmk unije prodajalnilktti ualužbencev. Belvllle, III. — Unija International Chemical Workers A.F. L., ki šteje 1,250 članov, Je vložila tožbo proti družbi Monsanto Chemical Co. za odškodnino v vsoti $ 1,000,000. Unija trdi, da Mi toliko njeni člani Izgubili za časa stavke, ker družba ni hotela privoliti v kolektivna pogajanja. Stavka ae Je pričela 17. julija Delavci zahtevajo 12c poviška na uro, Columbua. O. — Člani unije transportnih delavcev CIO, ki stavkajo za povišanje mezde, ao dali 60 avtomobilov na razpolago osebam, ki niao imele prevoznih sredstev, da bi šla na delo in s dela Unljski uradniki ao naznanili, da bo vosnlna brezplačna. Unija zahteva 30c po-viška na uro. Brzoparnik Normandie prodan za $161,680 Washington, D. C. — Bivši francoski brzoparnik Normandie, ki Je bil največji na svetu, je bil prodan ra $161,680, stal pa ja $60,000,000. Kupila ga ja družba Llpaett, ki ga bo porabila za staro ftelasje Parnik Ja bil poškodovan v poiaru 0. februarja 1942 v newyorSki lukl. fROSVETA PROSVETA. THE ENLIGHTENMENT Tiatn ^ m lastnima slovenske narodne podporni dri«T« (liTtn m late. MMm pel leta. H M m M Mu m CMssps ln gfcaMao Cook Co^ 97M sa celo leto. 11.71 sa pol letaj m lacaeaMtvo IMS. Subscription t* trn teat for tke United Štelo« (i Chicago n RJI p« iflnOT po dogovoru.—Rokopisi iiflllf te •a ae vračajo. Rokopifll literarno tmUm (črtica, 114.) sa vsaeje pošiljatelju la v »lučaju, č» |a psflaAO Advertising rates on sad unaolkilad articles eriU not be pteya» paama. ate. will ba br ar tete silk a PROS VETA 9SI7-M So. Lawndale Avow Chicago 29, niUote Daturr v oklepaju na primer (October 31, 1046), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam j« s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo prsvočssno, ds se vam list ne ustavi K nuernberški obravnavi Star pregovor pravi, da pride dan plačila za vsako stvar, za vsak zločin. Deloma je to resnica, toda samo deloma, kajti mnoco zločincev uide kazni v tej ali drugih deželah. Posebno pa taki, ki ae razumejo na zakonite rope, ali pa znajo uiti skozi luknje zakonov. Po porazu nacljske Nemčije je prilel dan plačila tudi za nekatere nacije, še bolj pa za Nemčijo, ki leži strta in pohojena na »11-čen način kot je Hitler teptal po okupiranih deželah. Besedi "nekatere nacije" rabimo namenoma, kajti mnogim nacijem se še ni skrivil las, in to posebno v zapadnih okupacijskih conah in v Avstriji. Rusija je v svoji coni nacije menda precej počistila in visoke kriminalce likvidirala, malim ščurkom pa dala priliko, da se spokore. Vse drugače pa je na primer v ameriški okupacijski coni, kjer so naciji zopet pričeli dvigati glavo, kakor je zadnje dni poročal Iz Nemčije Ed Johnson v Chicago Sunu. Toda te vrstice ae bodo nanašale na zgodovinski nuernberški proces, kjer je skoraj leto dni sedelo na zatožni klopi 21 največjih nacijskih kriminalcev. Kakšna je bila kazen, ki so jo prejeli, je čltateljem že znano. , tondeuek. tokiom it« plotovi na&ilfL naMtbbi PO KONVENCIJI Eveleth, Mina. — Konvencija je za nami, razprave po konvencije P9 se nadaljujejo. Kadar se skupaj, snidemo na seji ali kje drugje, se pogovarjamo kako je bilo in kako bi moralo biti. Seve, povsod ae napravijo napake, tod* nekateri jih najdejo, če jih prav ni. Naš odbor se je trudil*. da bi vtem ustregel, toda vsem še ni nikdar nihče ustregel. V zadnjem dopisu pred konvencijo aem omenila, da bom prodajala trošne listke v kuhinji na pikniku v Eveleth parili, in res so mnogi delegati prišli in kupili od mene, tako da sem jih prodala za lepo vsoto. Neki delegat iz Penne je vprašal: "Ali si ti tista, ki se je priporočala, naj kupimo trošne listke od tebe?" Potrdila sem mu, nakar je dejal: "Mislil sem, da ste tukajšnje ženske podobne Indijankam." Vprašala sem ga zakaj je tako mislil in če nismo "fejst" dekleta, nakar je pritrdil, da smo, zato se nam čudi. Z mnogimi amo postali kar domači že prvi dan. V pondeljek zjutraj se je pričela konvencija. Zanimivo Je bilo poslušati, kako so se dele-gatji pozdravljali v slovenskem jeziku. Naj omenim, da je bilo mnogo delegatov iz Penne, kajti kogar koli tem vprašala odkod je, je skoraj vsak odgovoril, da je iz omenjene drŽave. Penn-sylvanska skupina lahko doseže, kar hoče, ker je tako velika. Spoznala sem se s sestrama Vidmar in Cerv iz Penne. Obe sta prijazni ženski. Ob večerih pa smo se zabavali v dvorani SNPJ in tudi petja ni manjkalo. Posebno lepo je bilo v petek zvečer, 16. avgusta, ko so Clevelandčani pf*v lepo peli. ![' konvencija je bila šola zame, Marsikdo je bil presenečen, ker je sodišče oprostilo tri izmed 22 obtožencev, sedem pa kaznovalo samo z zaporom, nekatere samo na detet do dvajaet let, kar je za tako kriminalftvo kot so ga počenjali naciji sigurno mila kazen. Marsikdo se na primer Čudi, da je von Papen ušel vaaki kazni, kajti bil je brez dvoma važno Hitlerjevo orodje v politiki nemške oborožene ekspanzije—poleg Ribbentropa sigurno najbolj lisjaški nacijski diplomat. To v svojem pravoreku priznava tudi sodišče, toda pravi, da ga je oprostilo vsled tega, ker obtožnica ni krila takih diplomatskih aktivno-1 kajti udeležila sem se je prvič, sti kot jih jg .iogšU Papen, ki je Hitlerjevi ekspanziji 1*. postiljal Ljggnvenčni predsednik je bil tla kot lisjalkl diplomat. precej strog in hlterf Za bese- Gledt tegi nemškega junkerja bo gotovo tudi med juriati le <*0 »e jih je vedno priglasilo ve-mnogo spora, da-li Je sodišče pravilno ravnalo, ker |a je Izpustilo J1*0- zbornica P« Je odglasova-brea vsake kazni. Obtožnica Je bila sigurno dovolj elastična. Am-L*' « ** }!,ta in tsko ni'° pek lisjak je uiel tudi Js te zanjke. Isto velja tudi za SchachU, l lm*H °"tali prilike podati svoja kajti malokdo Je dal toliko nacijskemu režimu kot on. če kdo, pripopčila. Seveda, če bi pa Je bil Schacht Uata oaeba, ki Je imela največ zaslug pri zgradnji ™te11 v»l govoriti, bi trajala nacijskega gospodarstva, ki Je omogočilo Hitlerju oboroževanje konvencija najmanj 14 dni. bi in agreaivno vojno car pa ni vse če delegat govori, Ampak kot v Papenovem In Fritschetovem primeru, tako se Je *"?več ^ Ar, " » T i.to večina sodišča tudi v Schachtovem slučaju strinjala, da on nima 8"/*' J;™;*" J®V ' TT takih grehov na sebi kot ostali obtoženci. Schachta je menda J ™ ^Z f Ju En^E*™ rešilo to, ker se je let. 1937 spri . Hitlerjem In ostavll svojo alui- .m« bo, deal jo je pozneje zopet Sprejel. Vičlna sodišča mu Je tudi verjela, da je bil proti Hitlerjevi agresivni vojni. Na kakšne do-'imeU na dnevnem redu plače kaze se je opirala, nam nI znano. Argumenti ruskega sodnika Nlklčenka, ki Je podal manjšinsko izjavo, so vsekakor zelo trdni.. . .... . -u Možno vsekakor Je, da Je v Schachtovem primeru Igralo vlogo tu-1*0 »Pai-zDuau se Je 8eie» di ^rprašanje^ako sodišče njega obsodi, tedaj "dene •na^Jcrivd^ kaj nI napravilo. Predsednik tudi vse nemške industrijce, sploh vse nemške civilne strokovnja-|°P?*°r.11 ' ke in profesloniste, ki so bodisi radi all neradi sodelovali s Hitlerjem. Enakega mnenja kot ruski sodnik Nikičenko je bil tudi ameriški prosekutor in član vrhovnega zveznega sodišča Jackaon. Schacht in von Papen bi morala biti tudi po njegovem mnenju med obsojenci. * pe mu je dejal: "Brat, tisto smo že reHli pred pol ure, kje si pa btf?M No, morda se je domislil, da je tedaj spal. Delegacija je želela kaj ukreniti sa stare člane, toda brez zviAanja aaesmenta, pa nI šlo. Zelo ao mi ugajali mladi glavni odborniki, ki tako lepo govore elovanlčino. Srečala sem tudi Milana Medvelka, pomožnega urednika Prosvete. Sestra Am Toda kar nas bolj zanima ln kar je važnejše za svetovno politiko In mednarodno pravo, je obravnava sama: postavitev najvišjih funkcionarjev neke države, v tem primeru Nemčije, pred sodišče pod obtožbo, da so z Insceniranjom napadalne vojne ln s svojimi vojnimi krlmlnalatvl zakrivili zločin proti vaemu človeštvu. S tem Je bil v zgodovini človeške družbe napravljen nov prece-1 brotlch mi Je dejala, da me ča dent, ustvarjen nov mednarodni zakon, ki pravi, da Je napadalna I ^ M hodniku. On je zelo pri-vojna zločin in da so kazni podvrženi tudi poedlni visoki državniki, ki kršijo ta zakon. Ta precedent je iiredno velikega ln dalekosežnega pomena. Do zdaj je vojna peljala za zločin le v moralnih ln etičnih nazorih. na katere ae pa vlaokl državniki in vladarji nlao nikdar ozirali. I pa videli 10. avgusta zvečer pr In da se niso ozirali, je bil gotovo vzrok tudi v tem, ker ni bilo | večerji v hotelu. Naša predsed-nobenega mednarodnega zakona, ki bi dejal, da je vojna zločin proti človeštvu ln da morajo tisti, ki zagrele ta zločin, priti pred sodišče in dajati odgovor tudi pred žandarjem, ne samo pred— Bogom . i. Zgodilo ae je prvič v krvavi zgodovini, da Je bil na tem proceeu v Nuernbergu napravljen juridtčni precedent, ki poatevlje napadalno vojno izven zakona. Toda motil bi ae, kdor bi mislil, da bo U precedent sam na aebl napravil konec vojnam. aH iz vlsoklhlvila luknjo sredi slamnika, ki Je militariatov in državnikov napravil paclflate. Nič takega se ne I bil nov Hvala lepa glavnim bo zgodilo* Saj je vsaka država polna zakonov tn vsako meato I odbornikom sa prijaznost' ali okraj Ima svoje ječe, prav tako tvezne ln driavne vlade In y nedeljo je bil čas odhoda te Ječe so navadno vedno polne ali celo prenatrpane z onimi greš-1 iR ntkat« i i so se odpeljali z av ntki. ki ao krilil zakone. tomofcll. drugi i avtobusi, veči Poleg tega precedent, bodo potrebna le marsikatere druge po-1 na pa i vlakom. Delegacijo litičae spremembe prodno bo svet varen pred vojno Lahko pa zopet spremila na postajo mest igre veliko vlogo v borbi za odpravo vojne. Prva potrebe je. da na godba in zaigrala v slovo vojna postane zločin v mišljenju slehernega človeka, ln sicer ne "MoJe 4ekle je le mlado majhen, marveč največji zločin Ta koncept je treba prenesti Čeravno Je deževalo, se Je zbra tudi na vso narodno ln medasrodno politiko To je sploh kardl-1 lo veliko občinstva na kolodvoru nalna potreba, kajti dokler ne bo vojna tabu (prepovedana) tudi in ae poslovilo od delegacije v državni ln svetovni politiki, toliko čaaa Je malo upanja na mir- Seveda, marsikatero oko Je bilo no sožitje narodov. I ramo. Neka delegatlnja mi Jazen ln sva se pogovorarja kot da bi ae že dolgo poznala. Hva la lepa za prijaznost! Z glavnimi odborniki smo se niča nas je predstavila. Nisem vedela, ds bo treba spregovoriti nekaj besed, zato sem se ustra lila, ker nisem vajena kaj take ga. Nekemu glavnemu od borni ku pa se je prepetila nesreča Dektričnu Jarnlca mu je napra dejala, da je bila že na osmih konvencijah, a na nobeni ni bilo godbe, ki bi ae poslovila od delegacije. Vlak ae je pričel pomikati in godci so zaigrali zadnji komiki v slovo. Mahanja in pozdravljanja ni bilo konca. Spomnila sem se na tisti čas, ko sem se odpeljala Iz Ljubljane v Ameriko. V" Enakopravnosti sem čitala, da je bila ta konvencija ena najbolj treznih v zgodovini SNPJ. Delegat je so se lepo in dostojno obnaiali. Nikjer jih ni bilo videti v opitem stanju, kar je lepo slišati za nas vse. S tem so pokazali, da smo Slovenci olikan narod. ( Nekaj delegatov mi je dejalo, da smo tukaj zelo pobožni. Vprašala sem jih po čem se pozna, eden pa mi je odgovoril, da po cerkvah, ki so na vsakem vogalu. Dejal je tudi, da je šel pogledat slovensko cerkev, ki se mu je znptraj videla zelo lepa. Torej 80 se nekateri delegati zanimali za vse. Vsem so tudi ugajala šolska poslopja. Pokazala sem skupini delegatov tudi gasilno poslopje. V njem delajo tudi Slovenci, med njimi tudi Fsank Rozinka, ki jim je razkazal težka tovorna vozila, vodne cevi itd. Naše mesto je bilo po konvenciji nekam prazno, toda spomini na prijazne goste ne bodo pozabljeni. Dne 1. septembra pa sem se udeležila konvencije Jugoslovanskega kluba v Chisholmu. To je politična organizacija. Skončali smo v enem dnevu. Zborovanja amo se udeležili delegati in delegatinje iz vseh naselbin naše Minnesote. Zvečer smo imeli večerjo in lep program. Bili smo lepo .postrežem. Hvala lepa za prijaznosti Sedaj pa zaključujem in pozdravljam vse delegate in delegatinje, kakor tudi glavne odbornike in goste! i Josephine Fran tar, tajnica 130 SNPJ. VOJNI IN KONVENCIJI Detroit, Mich.—Zopet je veliko govorjenja 0 vojni. Naša dolžnost je, da' stojimo noč in dan na straži, da nas reakcija zopet ne poteghe v tretjo sve-ovno vojno. Nobena vojna ni ala, tretja pa bi uničila ves svet. V prvi svetovni vojni je bilo razdejanje velikansko, v drugi neprimerno večje, v tretji pa ne t>i ostal kamen na kamnu in vsa velika mesta bi bila porušena, prebivalstvo pa pobito, kajti bo-evali se ne bi z navadnimi bombami, temveč z atomskimi bombami, s katerimi bi uničili vse življenje na zemlji. Tisti, ki danes govore o vojni, bi radi ponovno svet vrgli v krvavi me-tež, zato sploh niso normalni. Kdor misli, da bi atomske bombe padale samo na Jugoslavijo ln Rusijo ter ubile Tita in Stalina, je nekaj narobe z njim. Vsakemu, ki si kaj takega želi, bi morali odvzeti vsako funkcijo, ki jo morda vrši v družbi, ter ga napraviti nelkodljlvega. Dol z onimi, ki hočejo vojno, to naj bo geslo slehernega človeka od danes naprej! Moj zadnji dopis se je tikal konvencije, toda nisem hotela preveč obširno pisati, to pa zato, ker sem mislila, da bo mnogo delegatov pisalo o svojih vtisih. Ker pa do sedaj ni bilo dosti pisanja o konvenciji, zato želim poročati še nekaj svojih vtiaov. V prvi vrsti hočem omeniti, kako sva se seznanili z mrs. F. Sterle. Z njo sva se dopisovali še pred konvencijo. Namreč ko je bilo naznanjeno v Pro-sveti, da sem izgubila v vojni svojega sina, mi je pisala pismo in izrazila globoko sožalje. Pismo je poslala na tajnico našega društva, katera mi ga je izročila. Mrs. Sterle, pri kateri sem stanovala začasa konvencije, je tudi izgubila syia, ki je padel nekje v Nemčgi. Po činu je bil poročnik. Domov je zadnjič prišel, ko se je udeležil pogreba svojega očeta, nato pa je bil poslan preko morja in se ni nikdar več povrnil. Videla sem njegovo sliko, ki kaže mladeniča zelo lepe postave. Njegova mati mi je pravica, da je bil popularen športnik in šampijon v "hockeyju". Torej, ker je vedela, koliko trpi mati, če izgubi sina, mi je pisala sožalno pismo in priložila suhega rožmarina v znak simpatije. Tako sva se seznani li-, ne da bi se osebno poznali. Pred konvencijo pa sem ji pisala pismo in vprašala za sobo. Takoj mi je odgovorila in povabila naj gotovo pridem. Zahvaljujem se ji prav lepo, kakor tudi za postrežbo, ki sem je bila deležna ves čas. Neki večer sem ostala doma in sva pričela govoriti o najinih sinovih in obe sva začeli jokati. Na konvenčni priredbi v Hip-podromu so sedele na odru med programom tri evelethske Slovenke, matere, katerih sinovi so padli na bojnih poljanah; ena izmed teh je izgubila dva sinova, edina otroka, ki ju je imela, zato je zanjo še toliko huje kot za nas. Jaz sem dobila vsaj enega nazaj. £adnje čase slišimo prepej kritike, čel, da je delegacija glasovala za previsoke plače glavnim odbornikom. Ne mislim zagovarjati glavnih odbornikov, izražam samo svoje mnenje, namreč da plače niso pretirane, kajti ne smemo pozabiti, da morajo glavni odborniki biti vedno dobro oblečeni, poleg tega pa ni vsakdo sposoben za tako odgovorno delo. Po mojem mnenju so plače celo majhne, če jih primerjajo s plačami delavcev, ki so jih imeli v času vojne. Marsikateri delavec je zaslužil več kot naši glavni odborniki. Res je draginja za vsakega enaka, a tega niso krivi glavni odborniki. Prav tako je res, da je naša organizacija delavska, oziroma da je njeno članstvo delavskega razreda, toda pri vsaki organizaciji je delavstvo v večini. Tudi unijski voditelji imajo dobre plače. Ali ste že kdaj čltali, kako velike plače imajo predsedniki velikih korporacij? In kdo jim je nagrmadil denarja, če ne delavci? Vzlic temu pa jim niso ljudje nič nevolčljlvi. Žalostno je, da nI mogla dele- Z avtomobilom po Ameriki Piše "Big" Tony Tomšič, Oakland, Cal. (Nadaljevanje) Prvi dan našega prihoda v Sharon smo ae dolgo zamudili pri Novakovih, kamor sta prišla tudi mr. jn mrs. Gorence in naju še isti večer vzela na svoj dom. Torej amo imeli kar dva domova v Sharonu: pri Gorencevih smo imeli lepo stanovanje in zajtrk, na večerjo smo šli pa k Novakovim. Obiskali smo na farmi tudi staro grčo Antona Valentinčiča. On se večkrat oglasi v Prosveti; zgleda, da bo nam še dolgo poročal novice iz Sharona. Drugi dan smo se peljali v Warren, Ohio, na obisk k Johnu Petrichu. Sicer si nismo bili znani, ali poznali smo sina, ki je nas obiskal v Californiji, ko je služil Strica Sama. Razumljivo, da so bili veseli našega obiska in postregli z vsemi dobrotami. Tudi sin je prišel domov z dela, potem smo bili pa kar domači. Mimo grede smo se oglasili še pri družini Žitnik v Nilesu, Ohio, ki je nas povabila pismeno. Že večkrat sem se izrazil, da je še veliko dobrih in prijaznih ljudi na tem svetu. Zenica je nama postregla z vsemi dobrotami in ji je bilo žal, da nisva ostala pri njih vsaj za par dni. Tisti'dan smo imeli za šoferja mrs. Gorence, kar je bilo naši mami ustreženo, ker se ji ni bilo treba bati za Toneta, da bi pogledal preveč globoko V kozarec. Ha, ha, ha! Isti večer smo obiskali še Toneta Bogolina. Z nami so se peljali Gorencevi in Novakovi. On vodi grocerijo fn mesnico v Sharonu. Tudi fin dečko;, bil je tudi delegat na 13. konvenciji. Oba sta zelo družabna; Če bt tU zapisal da nag niso pogostili, ne bi poročal reenice. Pred odhodom mi je izročil $8. En dolar Proletarcu v podporo, $7 pa za ponovitev naročnine Enakopravnosti. Drugi dan sem vstal zgodaj zjutraj in napisal dopis za Pro-sveto ter nekaj kartic. "Urad" sem si uredil na cesti pred Go-renčevo hišo. Ko sem bil gotov s pisanjem, smo šli obiskat Joeva Cvelbarja. Poznal ga nisem, ali njegov prijazni nasmeh te naredi domačega. Povedal sem mu, da nameravava drugi dan odpotovati v Cleveland, on pa mi je dejal, da tudi name rava v Cleveland. Dogovorili smo se, da skupaj potujemo v slovensko metropolo. Tako se je tudi zgodilo. Postregel je nam z vsemi dobrotami, potem pa smo odšli, da si uredimo vse za na pot. {Tisto popoldne smo. se držali kar pri Novakovih in se pogovarjali o tem in onem. tudi Skvetertr (broodomako družine) so ae pojavili tudi v Kanadi, le hidl um velike pomanjkanje stanovanj, so se breedom neeeltli v prasne vladno poslopje. Ampak ao bih hitro aretirani. M da so aaeUno prestopili vladno svoji no. gacija več narediti za stare člane in članice. Resnica pa je, če ne daš nekaj notri, tudi ven nimaš kaj vzeti. Ako bi zvilali asesment za nekaj centov, se ne bi posamezniku nič poznalo, poznalo pa se bi, 6e bi imeli sklad, iz katerega bi lahko po- tem črpali podporo za stare in onemogle člane. Torej če hoče- mo imeti sklad, iz katerega bi črpali na stara leta, ga moramo najprvo ustvariti. Kjer nI nič. le vojna ne more vzeti, ao rekli. Mi nimamo takega aklada, iz katerega bi lahko črpali za eno ali drugo stvar. Vsi ti skladi, kateri aedaj obetajajo, komaj zadostujejo v svrhe, za katere ao bili določeni- Vsej tako so tol mačili glavni uradniki In jaz jim rada verujem. Nekateri ao mnenja, da pri ta- ki bratski organizaciji ne bi sme- li tako vladko plačati uradnike Kje pa Je bratstvo* ' Ča jaz kaj vem, ga Je Jako malo ali pe nič. Naša jednota opravlja svoj posel na biznilkl podlagi Sicer pa Je bolje, da ne grem kopat pregloboko, ker bi ae dopis za vlekel kot ae Je zadnjič. Katkriae Kraiaa. koncertina ni molčala. Na več« tisnili mize skupaj m naredi" njih eno dolgo. Mrs. Novak ii mrs. Gorence sta prinesli pollc m druge dobrote, da je zgledal kot zadnja večerja. Ker se ni nc ben gostov domislil, da bi nr* budU "Železnega" muzika^ sem ga pa jaz nadomestil z mc jo miss koncertino. Večkrat n pride na misel, kako je bilo lui no med prijaznimi Sharončan žal mi je, da smo tako oddalj« ni. Če bi bilo malo bližje, h se večkrat videli. Drugi dan sta prišla Cvelba in žena. Dali smo se slikati i s težavo poslovili se od prijazn Novakove in Gorenčeve družini Ker se je v njegovem avtu vo zil njegov bratranec z družine je Jože sedel v naš avto. Ča je hitro tekel, ker Jože je ko rajžna duša. Njegova žena ji vozila naprej, jaz pa za njo. 0 11. uri dopoldne smo bili že slovenski metropoli na E. 77 si i^ St. Clair ave. On je osts pri svojih sorodnikih, jaz in ma ma sva se pa peljala na Nor wood rd. k našemu prijatelj Joevu Menartu. On ima tu< vsak dan nedeljo, kot jaz, zat mi je bil večkrat za kažipota. Ker niso imeli prostora za na ju, sva se peljala k družini Joh Zaverl na 6528 Metta ave., kje sva dobila začasno stanovanje. Zvečer sta šli mrs. Zavrl ii moja žena na "bingo partyja in John pa v Narodni dom. Ke . je, bilo vroče, se je zelo prilegli stati pri bari in močiti suha gr la. DrugI dan smo se pa peljal n. piknik, katerega so priredili jugoslovanska društva na vrti Slovenskega društvenega dom na Recher ave., Euclid, Ohio. Ko smo se vozili po St. Clai ave., je nepričakovano nekd zakričal tik mojega avta: "Kan pa greš, 'Big' Tony brez ma« le?" Bila sta naša prijatelja i Clevelanda, Urška in Jack Tut tin. Ker je bila velika gnjeci avtomobilov, ni bilo mogoče u staviti. Ona dva sta se odpe Ijala, kamor sta bila namenjena midva pa na piknik. Dospeč m vrt Društvenega doma, se mi y zdelo, da se nahajam v moj rojstni domovini, ker je bilo vse povsod slišati slovenski jezik Bilo je vroče in težko priti d< bare. Vse se je drenjalo, kjei se je prodsjslo hladno pivo. Naša mama in njen Brat Koc jan sta dobila sedeže prav pred odrom, jaz sem se pa držal tam kjer je bila velika gnjeca-pr bari! Nekaj časa nisem ime nobene zabave in sem kar gle dal okoli sebe, če bi kateregi spoznal. Kmalu pride k met Louis Kunstelj in mi ponud steklenico piva. On prihaja ot Um kot naša mama. Nate tt* spoznate Andrew Bozich in Jan kovich. Slednji je prodajal tro šne listke. Neto naletim na Ter bovca, urednika Nove Terbižana, J. Pimsts, Mary v dič, tajnico št. 450 Ludvild Medvešk« in več drugih katerd imen si nisem zspomn.l O« Frank Barb.č je bil tudi ust Cas je bežal pred nam. kot b g. kio podil. Kmalu naUkarji tisto novo P^ 0 beer," potem sm* P- P* ™ bair.• O programu***^ poročali. Pred odhodom z ^ ™ ie Mary TXxHc ustav;ls u me )€ M*/L M»w»terim »vdjin povila še nekater^ ;; prijateljem m . 1 -V svtu." jt *>n. Vpc^li rtw jf. * ^ Ko «m P"- koncertne K ni nikomur "!*<»« ^ O t«m pikniku, J. Anton J.nkev.,h,v P^ »KS^ls; Igrsl zadnj. meet again " (Dalj* P" fly Electro Rtirtyt 00M S and COOKS „.. jjust rsgh? OKTOBRA 1946 PROSVETA lovenske državnosti Kmetje v Vojvodini prodajajo tudi svobodne presežke žita državi *&«r Mm OLAVNA KUHARICA IN UMIVALKA STEKLENIC nI to ll mm nobena pooobnoet t mojim avtomatičnim električnim iiodilnikom. Jedila ao vodno In VSELEJ okusni, tor MUoo)o po obod« Jo lahko in hitro akontano. Da, tHko kuklnjako dalo |o od pravllono ako kukalo a oloklrlko. No io, da ao vaM obodi avtomatu no kuka ni do porioktnoatl. tomvo* tudi m aitooMa dola, dršatt kuhinjo "ablp-ak#P*" ao odpravljona. To pa kov )o oMtfriton IlodUnlk broa plamonoo, nI dima In no aa-dukloott ZogvtnlaU. alMM in *to-dilnlk aam, ao rodno avotll In Mati. Lonci ki ponve oatanolo kot oglodalo Moti lo logiodalo luH no tI , ,. In povrini doli ao m mi ti alilo. Globoki lonoc v oloktrlt-Mm itodllnlku Jo umlvalnUka poaobnoat ... vi pripravita troa obod v vollkom loncu broa. da bi rabili drugo posodo, tamo mislita al, kako kllro ste opravili v kuhi* nil. ko Imato aamo ono poaodo aa umlvatll Kuhanlo s oloklrlko )o ludi po coni. .. stane lo S&00 moaotno m povprečno ttka/hko dni lino aa Im-hanlo i elektilko. Paslto M novo električno ilodllniko pel vaiom trgovcu aU pa v blUnll Edloon prodajalni. VpraAaJto aa PROST nailn inalaliranla olnklrltalh Ho-dtlnlkov v Cklcafu. COMMONWEALTH EDISON COMPANY Minn iiesmi, zdaj slovenske, zdaj sihnke. zdaj makedonske Domačini ao jih navdušeno sprejemali in jim neprestano vzklikali, saj jim bodo mladinci zgradili progo, po kateri bodo odvažali bosanski premog in dovažali vojvodinako pšenico v Boano Brčanl razu mejo novi čas In nočejo zaostajati: obljubili so, da bodo sami zgradili 3 km proge in se v veli kem številu prijavljajo v delovne edinice. Po nekaj dneh bivanja v Brč-kem so nam kakor tudi beograjskim medicincem dodelili mesta v zdravstveni službi. Tovariši Iz slovenske skupine so bili po-slani na teren, jaz pa sem po terenu pregledoval nekatere brigade. Tako aem imel v času svojega bivanja v Bosni priliko spoznati razmere v bolnišnici in na terenu. Iz Brčkega v Tuzlo smo potovali s kamioni, ki oskrbujejo vso prometno službo na terenu. Pokrajina, po kateri smo poto vsll, je zelo lepa. In nekoliko spominja na dolenjsko gričevje. Približno 20 km od Save se prič ne dvigati cesta v serpentinah na Mnjevlco, odkoder se zopet polagoma spušča proti Tuzli Tuzla %ama Ima lepo prirodno lego in le nekoliko večja od Brčkega Mesto je bilo osvobojeno še v jeseni 1944. v vojni pa n utrpelo mnogo škode. Iz Tuzle drži ozkotirna železnica preko Do bo) a do Slavonakega Broda Proti tu/lanskemu premogovnemu bazenu pa vodi samo pomol na železnica z jakp majhno zmogljivostjo. Nova mladinski proga, ki bo normalnotirna. bo tekla v bližini mesta in dalje proti Banovičem. kjer so glavn Jwemocovnikl. V Tuzli kot središču HI. sek torja Mladinske proge, je sklenil sanitetaki odsek ustanoviti posebno bolnišnico za mladince. Ko sem prišel tjs, se Je bolnlšni-l ca šele pripravljala za sprejem bolnikov, saj tedaj še ni bilo delovnih brigad na tem odseku. Bolnišnica je nastanjena v o-snovni šoli, ki je novejša in dokaj lepa zgradba. Šola je obdržala polovico poslopja, z julijem pa bo bolnišnica verjetno prevzela vso zgradbo. Ves medicinski material, bolniške postelje in drugo je od UNRRA-e. Bolnišnica ima svoj interni in ginekološki oddelek ter malo kirurgijo z operacijsko sobo. Za bolnike z nalezljivimi boleznimi ima ločene sobe. Ob prihodu se bolniki temeljito okopljejo pod prahi s toplo vodo, obleka pa se prepari v vodnih parah pri 160 stop. Celzija. Za mojega bivanja so tu delali dva zdravnika in 4 medicinci, od katerih pa sta se dva bavila z upravnimi posli, oleg tega smo imeli še 3 šolane bolničarke in več pomožnega o-sebja.,. I Naš glavni namen je bil, da nudimo vsakemu bolnemu mladincu,.vso rpožno zdravniško o-skrbo. In mislim, da smo to v polni meri dosegli. Na področju Tuzle Je delalo v maju in juniju 10 delovnih brigad s približno 3000 mladinci. Z julijem se številčno stanje poveča, ker bodo zdaj glavna £ela na tuzlanskem odseku. Bolnike sta pošiljali k nam dve ambulanti, ki sta bili na terenu. Na področju vsalto ambulante je bilo pet brigad, ki so pošiljale bolnike v ambulante, v nujnih primerih pa tudi naravnost v bolnišnico v Tuzli. Prevoz bolnikov so oskrbovali kamioni; če pa je bil potreben hiter prevoz, nam je dala okrožna bolnišnica svoj sanitetni avto. Kakor rečeno, se je mladinska bolnišnica šele polagoma izpopolnjevala, zato smo bili delno navezani na civilno in vojno zdravstvo v Tuzli, ki sta nam v vsakem pogledu radi pomagali. Povprečno je ležalo v naši bolnišnici po 20 bolnikov. Večinoma so bili lahki primeri, da so se po nekaj dneh zdravljenja in odmora že lahko vrnili na delo Imeli smo nekaj primerov pljučnic, ki so tudi razmeroma hitro ozdraveli in nekaj malarij verjetno prinešenih zdoma, saj se uvaja po vseh brigadah sistema tična profilaksa z atebrinom. Izmed infekcijskih bolezni niamo imeli niti enega primera ugotovljenega tifusa niti pegavice, pač mladinec, ki je obolel, je imel vse možnosti zdravljenja do popolnega okrevanja. Izvršeno je bilo tudi profilaktično cepljenje proti tifusu, da bi se preprečile epidemije te nevarne infekcijske bolezni. Uspehi niso izostali. 'Civilne in vojaške oblasti so popolnoma razumele veliki doprinos mladincev k obnovi domovine in so znatno olajšale delo sanitete. Zato so popolnoma neosnovane skrbi onih naših mladincev, ki se morda bojijo na delo v Bosno, češ da so tam slabe zdravstvene razmere. Zato sem prepričan, da bo slovenska mladina poslala julija častno število svojih brigad na delo za Mladinsko progo Brčko-Banovi-či, kjer se kuje bratstvo delovne mladine vseh narodov Jugoslavije. Vid Grošelj, abs. medicinec. mali ogl JANITORTnRf, to work from 12 PM l0 J- St SUPERINTENDENT Dearborn pa dvoje ošpic, ki pa za mladince iz Slovenije ne pomenijo nevarnosti, ker pri nas vsi že kot otroci prebole to bolezen in kasneje niso več sprejemljivi zanjo, — Vse bolnike, kjer je bil najmanjši sum na turberkulozo, smo pošiljali na rentgenski pregled v okrožno bolnišnico, ugotovljenih pa je bilo le nekaj primerov lažje, nenevarne tuberkuloze. Jas-ng je, da pri tako velikem številu mladincev tu pa tam kdo zboli; gotovo pa je, da je bilo število naših bolnikov razmeroma majhno in da so vsi v kratkem času ozdraveli, razen onih, ki so že prišli na delo s kako kronično boleznijo. Kdor je bil slabše telesne konstitucije irj je kazalo, da morda ne bo kos delu na progi, je prišel pred komisijo, ki je bila enkrat na teden, in je bil odpuščen domov. Poleg mladinske bolnišnice v Tuzli je še mladinska bolnišnica v Brčkem, namreč za I. in II. sektor proge. Tudi ta ima 100 postelj, imela je pa mnogo več bolnikov, ker je bilo maja in junija težišče dela na njenem področju. Bolnišnica ima specialista kirurga iH internista, še dva zdravnika: in več absolventov medicine. Razdeljena je na kirurški oddelek, kjer so vršili tudi večje operacije, na interni oddelek in oddelek za kožne in spolne bolezni. Poleg tega je še ločen infekcijski oddelek. Konec maja je dobila bolnišnica tudi svoj rentgentski aparat. Hrana je v obeh bolnišnicah okusna in radostna. Na terenu deluje še pet ambulant, ki ima vsaka okrog 20 postelj in sprejema lažje bolnike iz brigad. Ambulante vodijo zdravniki ali pa absolventi medicine, ki skrbijo za zdravstvene in higienske prilike v podrejenih brigadah. Poleg tega je po brigadah stalno potovala anti-skabična ekipa, da je uspešno pobijala garje, ki so bile med vsemi boleznimi med mladinci še najbolj razširjene. Vendar se je tudi tu videlo, da so one edinice, ki so najbolj pazile na o-sebno čistočo, imele jako malo tega obolenja. Kljub spočetka jako težavni organizaciji sanitete na tako pro-sranem terenu lahko rečemo, da je popolnoma uspela. Uspehi so vidni po ugodnih zdravstvenih prilikah med mladinci. Vsak TISKARNA S.N.P.J. -sprejem« vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, Knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAHNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: snpj printery US7 SI S. Lawndale Avenue . . Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4004 Skupina 24 otrok je odšla iz počitniške kolonije v Tacnu Tacen.—V sredo 31. julija se je prva skupina 24 otrok v starosti od 4. do 14. leta poslovila od počitniškega doma v Tacnu. Preden je prva skupina otrok odšla, so se vsi tehtali. Pokazalo se je, da so se vsi popravili, nekateri so se zredili kar za 4 kg. Ob slovesu je močno jokala dvanajstletna Pepca. Ko je ženam terena Št. IJeter povedala, da ji je umrla mama, je tovarišica Varlpva izjavila, da je pripravljena plačati zanjo polovico mesečne vzdrževalnine v domu. "Za ostalo polovico pa bodo skrbele žene terena Šent Peter", se oglasi druga tovori šica. Ko je dekletce slišalo, da ostane še en mesec v koloniji, so se solze na mah posušile. Vsi otroci so odhajali iz kolonije prav težko, saj so se tukaj počutili kakor doma. P. L. 537 S. couple Take care of small hoteli Janitor and Maid Living quarters and good wi dale hotel 1659 W Monro, St SPLOŠNA HIŠNA DI Dobra plača Svojo sobo za ono, ki ljubi otroke ter za splošno pomoč SHELDRAKE 0204 MOČNA ŽENSKA za pomoč pri delnem invalu Lahka hišna dela Stanovanje in plača GRACELAND 1676 OPERATOI Experienced CORDWELT PLAIN-MERROW BUND STITCH HEMM High Piece Work Rates Can earn $50.00 per week Steady employment No Lay-offs ROLEY POL( MFG. CO. 213 W. Institute Plscs 1 Blbck North of Chicago at Fr 7th Floor Slovene Records IQ-lach records 79c COD, plus postage B-001 RlaMlspp, polka Veaela vdova, polka B-002 Zidana Marala, Zeleni hribi, val« Toni Omerto Orchestra C-411 polka 1, polka ralcek V merzo Or Prlljubljema polka . Po polj sv s sO sprahaj« Kuaar's Or iala, val. rchestra C-1120 Beer Barrel polka Helena polka — Emilia polka Sula'a Musette Orchestra V-28025 Po jezeru blix Triglava "" Ohr, ohura M btf® L V-28026 Jurij TBenko vzemi Lenko Pobič »em star šele 18 let V-28027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-2S028 Mlinar, narod, pesem Vsi so prihajali Mirko JelaČln, tenor 12-in. records 91.25 COD, plua poetage V-78001 Zlata poroka, Del 1. Zlata poroka, Del 2. V-78002 Kadra imajo vsi Joieti god Botrinja, Christening party "Adria" in Hojer Trio Writ« for free catalogue of all new SLOVENE RECORDINGS P A L A ND ECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5,11L ALI GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOSTI Telefon kompanlja Ima takih prilik HIŠNICE (JANITRESSEB) Takoj od saiotka plača 72 H tj uro, po treh mesecih 77tyc na I In po šestih mesecih po I2tt| uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V V^ DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do) *" ura. ponoči » Oglasilo se pri ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY v uposlovalnom uradu u itd v pritličju 309 W. I WASHINGTON V Prosveti so dnevne s* ne ln delavske veatL Ali čltate vsak dan* naroČite si dnevnik prosveti Po sklepu 11. redne konvencije se lahko naroči na list Prosvetofc prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov is ene družine k eol n«roe nlnL List Proevete stana sa vsa enako, sa člane ali nečlane 11.00 s eno letno naročnino. Kar pa člani še plačajo pri asesmeniu $1.20 « tednik, so jim to prišteje k naročnini. Torej sedej ni vzroka. rte da )a list predrag sa člane SNPJ. List Prosvete je vaša lastnini a gotovo Je v vsaki drušlnl nekdo, ki bi rad čltal lUt vsak dan. Pojaanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs bitma SNPJ, ali če se preseli ptpč od družine in bo zahtevsl sam ii« tednik, bode moral tla« član Iz dotične družine, ki j« tako slctrp™ naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravndtvu ln obenem doplačati dotično'vsoto listu Prosvets Akn trg« ™ Akn trgi stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto naro( Cena listu Pros veta Jat Za Zdruš. države ln Kanado lt.00 1 tednik in________4J0 t tednika In_______I.M 3 tednike ln_________2.40 4 tednike In______1 JO I tednikov In______nič Za Evropo je Za Chicago ln okolico J« 1 tednik ln ............— 2 tednika in ............... 3 tednike ln — 4 tednike in - 5 tednikov in ....... $1.00 n _ ii 3J 1.3 Iapolnlte spodnji kupon, priložite potrebno J^j^j! Money Order v pismu ln si naročite Prosveto. list. ki Ja »M " PROSVETA SNPJ. 2027 Bo. Lawndale Ave. Chicago 22. I1L 1. ■go sa. tu. Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosv.io vsote I bM____________________ čl. druitvs *» Naslov------------------------ Ustavite tednik ln ga pripittte k moji naročalal članov moje družlaet Al ^ruilVS 1 ČL druim ČL druit»« w ČL druitvs H. ČL dni**« * Driavs Nov gtar aaročnlk □ T