28. štev. V Ljubljani, v četrtek 10. marca 1881. Letnik IX. Inaeratl se sprejemajo in velja ristopna vrsta: i kr., ue se tiska 1 krat, 12 •> 11 ti u -i >> - n ^ II W II II $ II Pri večkratnem tiskanji •• cena primerno zmanjša. Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekacedinija na Dunajski cesti It. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen lisi za slovenski uril Po poiti preiemir veli« : £a ceio ieto . 10 gi. — kr. ta poiieta 6 ., — ,, ta četrt leta . . •> ,, ¿0 „ V administraciji velja: Za ceio leto . , 8 ari. 40 kr la poi leta . . i 20 „ ca četrt ieta 'i ., 10 „ V Ljubljani ua a o m Došiliso velja 60 kr. več na leto. VredniStvo je Rečne ulice št. 5. izhaja po trikrat na teden «^j.v^ četrtek in HonotfV ¿jvtf" sicer v torek, Lienbacherjev šolski predlog pa gospodska zbornica in vlada. Z Dunaja 6. marca. Gospodska zbornica bode te dni obravnavala Lienbacherjev šolski predlog. Dotične seje bodo jako važne, ne zarad predloga sa-mega, ki ga je poslanec Beer imenoval skle-dico leče, ampak zavoljo posledic, ki jih ima ta predlog za vlado in konservativno večino državnega zbora, kakor bom dokazal pozneje. Zato sta bila pa že k prvi seji 5. t. m., ko se je imel obravnavati ta predlog, prišla nadškof Solnograški in kardinal Schwarzenberg iz Praga. Liberalci bi silno radi vidili, da bi go-spodska zbornica zavrgla od poslancev sklenjeno postavo in njihovi listi to skoraj vsaki dan povdarjajo in priporočajo. Pa težko se bode godilo tako, kakor si oni želš. Vstavo-verna stranka ima v gospodski zbornici sicer še zmerom večino, vendar pa so se konservativna, srednja in liberalna stranka dogovorile, da bodo v komisijo, ki bode pretresala dotični predlog, volili 9 liberalcev, 3 ude konservativne in 3 srednje stranke. Srednja stranka pod vodstvom kneza Ri-harda Metternicba se hoče glede znižanja šolstva pridružiti konservativni stranki, ki sta ji na čelu knez Karl Schwarzenberg in grof Franc Falkenhayn. Ta stranka namreč previdi, da je tako skrčenje za kmtčko ljudstvo potrebno, in da so dotične želje opravičene. Pripravljena bi bila celo še privoliti, da naj se tudi šolsko nadzorništvo zopet izroči duhov- ščini, tega pa nikakor neče privoliti, da bi imeli deželni zbori pravico, glede šolstva delati kake premembe. Gospodje srednje Btranke so še zmerom strogi centralisti, ki menijo, da je najbolje , ako so vse pravice in vse oblasti zedinjene v eni roki in sicer v središču na Dunaji, in imajo dežele kolikor mogoče malo govoriti in določevati. Pa menda tudi dobrohotna skrb za liberalno manjšino državne zbornice jim navdihuje ta strah pred deželnimi zbori. Ako namreč državna postava deželnim zborom prepušča pravico skrčiti šolstvo po potrebah dotičnih dežel, si tudi liberalni zbori ne bodo več upali upirati se takemu skrčenju, ker se ne bodo mogli več izgovarjati, kakor doslej, da tega državna šolska poBtava ne pripušča. Ako bi se pa vendar le še upirali, prišli bi pri kmečkemu ljudstvu ob vso veljavo in vse zaupanje, ker ono odločno zahteva , naj se dolžnost v šolo hoditi neboliko skrči. Vsled tega bi se kaj lahko primerilo, da bi morali liberalni poslanci, ki so v državnem zboru tako odločno oporekali Lienbacherjevemu predlogu, v deželnih zborih glasovati za skrčenje šolstva, ako se nečejo zameriti svojim volilcem. Saj si iz tega vzroka liberalni poslanec Poš iz Šta-jarskega še v državnem zboru ni upal glasovati zoper Lienbacherjev predlog, ker je vedel, da bi ga kmetje potem gotovo nikdar več ne volili za svojega poslanca, ako bi hotel zagovarjati 8letno obiskovanje šol. Da bi toraj ti liberalni gospodje ne prišli v to tako ne-neprijetno zadrego, skuša srednja stranka, go-spodske zbornice Lienbacherjev predlog tako prenarediti, da bi bilo vstreženo željam krneč-kega prebivalstva, ob enem pa tudi pomagano liberalnim poslancem. Ako pa gospodska zbornica deželnim zborom odvzame pravico, ktero jim je hotela podeliti zbornica poslancev, potem bode s tako premembo jako slabo ustregla večini državne zbornice. Ravno to avtonomistično načelo, da naj imajo v šolskih zadevah prvo besedo deželni zbori, napravilo je poslance gališke, slovenske, dalmatinske, bukovinske, in tudi češke pa tirolske, da so glasovali za Lienbacherjev predlog, ki njihovih dežel prav nič ne zadeva. Ako toraj gospodBka zbornica to načelo zavrže, češki in gališki poslanci ne bodo po nobeni ceni hoteli glasovati za predlog, kteremu bi primanjkavala ta bistvena avtonomistična podlaga. Ali tudi vladi bi gospodska zbornica s tako premembo šolskega predloga jako malo ustregla, ampak jo spravila, kakor sem že v začetku omenjal, z večino državnega zbora vred v veliko nevarnost. Ta postava bi bila namreč jako dobrotna za nemške kronovine, ki so se v zadnjem času tolikanj pritoževale o prevelikih bremenih, ki jih bodo morale nositi vsled novega zemljišuega in hišnega davka. Poslanci teh dežel so naravnost rekli, da bodo prevzeli nova bremena, ako Be znižajo stroški, ki jih jim prizadeva šolstvo. Kmečki poslanec Oberndorfer je bil o priliki šolske obravnave izračunil, da bi imela samo njegova občina vsako leto okoli 6000 gld. dobička, ako bi otroci namestu 8 let 6 let v šolo hodili. Razun tega bi občine tudi mnogo pri- Amerikanska pisma. IX. St. Josef 16. februarija 1881. Predragi prijatelj! Danes ti pišem s sv. Jožefa, v Minnesoti, kjer bivam nekoliko dni ob opravilih pri sorodnikih. Kaj več o tem mestu in tudi o drugem doboš od mene brž, ko bode končan mojega potovanja popis, kterega tu uadaljujem. Vozili smo se še celo popoldne 28. avgu-sta p. 1. skozi Canado, ktera je zelo obljudena, toda mi smo se peljali večidel] le po nezmernih planjavah, toraj o tej deželi ne morem nič zdatnega povedati. Pripada angležki kraljici, vendar so prebivalci njeni večinoma Francozi. Klima njena je slovela za najmilejšo vse severne Amerike, pa temu baje ni tako, kajti vkljub prizadevanju in vabljenju vseh njenih agentov le malo ljudi izpotuje tjekaj, da, prebivalci Canade raje zapuščajo bvoj kraj in be selijo Ežm v Minnesoto, ktera je skoro najro-dovitneja izmed vseh zedinjenih držav, kar pričajo najbolj statistična poročila o pridelkih in ljudsko številjenje minolega leta. Bilo je okolo šeste ure zvečer, ko pridemo do vode. Kakor je bilo videti, je tukaj konec železnice, menil sem, da bodemo morali pre-sesti se, toda predelili bo vlak na dva kosa in potisnili vse skupaj, vlak in nas, v vodo, ne, na zelo majhno ladijo; jaz aem stal na ktacu zadnjega voza, tako da je bil konec ladije, ktera je brez vse ograje, komaj en meter od mene oddaljen. Tu me je pri vsem pogumu malo mraz stresel, kajti ko bi se ladija na sprednjem koucu prizdignila nekaj čevljev, imeli bi mi lepo priložnost z ladije zvoziti se v jezero, ktero meji Canado in Michigansko državo. Vozili smo se morda kakih deset minut Čez to jezero, ktero tudi mrgoli malih in velikih ladij in parnikov. Ko pridemo h kraju, zavozijo naš vlak zopet na suho, in kmalo na to nam konduktčr naznani, da smo v Detroit u. To mesto je zelo važno zavoljo svoje kupčije s sadjem, česar sem se tudi sam prepričal. Ni je prodajalnice, da ne bi imela sadja, b kterim kupčuje „wholesale and retail", in kterega razpostavlja pred prodajaluico toliko, da bi se iahko otroci skrivali med posodo, pa vendar nihče ne zmakne ne [ene jabolke. V Ljubljani bi pobalini kaj hitro praznili polne posode, in tudi magistrat ne bi kaj tacega trpel, a tu je to vse drugače. Bili smo v Detroitu kake tri ure, ktere so nam kaj dobro došle: prvič, da smo se umili, kajti tu postane človek po dolgi vožnji pri odprtem oknu od prahu tako črn, ko da bi bil z dimnika in saj prišel, zato imajo pa tudi VBi kolodvori prostore za umivanje; drugič pa, da smo si svoje želodce pošteno okrepčali. Tu moram omeniti nekaj, kar se po drugih deželah ne nahaja, in kar je dokaz, da hočejo Amerikanci tudi pri vsaki najmanjši reči imeti svojo posebnost; tako n. pr. stane večerja 30 centov ali okolo 80 soldov vašega denarja, ktere pa plačaš, če sneš 12 porcij in vse, kar je na mizi, ali pa le majhen krožnik juhe, vse eno je; tu imaš kar hočeš, če ti je všeč, snej vse to, in še enkrat naroči, ali pa pusti vse skupaj, plačati je treba, če Be le k mizi vsedeš. — In ljudje se pri vsem tem prav dobro razumijo. če pa prideš dopoldne pivo pit, dobiš prigrižljej ali „Gabelfrühstück" zastonj, tam na mizi so jedila, zberi si, kar ti je všeč, nihče ne bo nobenega plačila za to od tebe zahteval. Bilo jo okolo devete ure zvečer, ko se branile pri zidanji novih šolkih poslopij, pri učiteljih itd. Po sprejemu Lienbacherjevega predloga bi se to zgodilo, zato so rekli poslanci dotičnih dežel, da se ne bodo upirali zemljišnemu in hišnemu davku, ako zamorejo svojim ljudem vsaj glede šolstva pridobiti za-željena polajšanja. Ako pa gospodska zbornica zopet zavrže, kar je zbornica poslancev tem deželam na korist sklenila, potem skoraj gotovo ne bo mogoče teh poslancev pripraviti, da bi glasovali za novi zemljišni in hišni davek. Ako je tedaj vladi na tem kaj ležeče, da njeni predlogi o hišnem in zemljišnem davku obveljajo, potem se bo morala z vso odločnostjo v gospodski zbornici potegniti za Lien-bacherjev predlog. V ta namen ne bode zadostovalo samo reči, da se vlada temu predlogu ne upira, ampak ona bo morala na vso moč delati, da bode ta predlog obveljal, ker bi sicer zgubila vse zaupanje pri kmečkem prebivalstvu, in ob enem tudi spodkopala zaupanje do večine državnega zbora. Vsakdo, komur je za porazumljenje narodov mar, mora toraj želeti, da se vlada v tem oziru odloči, preden bode prepozno, in zavoljo tako malenkostne reči kakor je predlog Lienbacherjev, same sebe ob enem pa tudi sedanje večine ne spravi v pogubo, ter popolnoma ne uniči upanja, ki ga je prebivalstvo stavilo v sedanjo vlado in v večino državnega zbora. Inicijativa in Slovenci! Beseda „inicijativa" pomeni tisto lastnost, s ktero si človek sam kaj izmisli in dovrši, ali če si že stvari ni sam izmislil, da vsaj iz vršitev te misli sam prične, da ga ni treba k vsaki stvari vedno dregati ter s silo pri morati. Narodi, ki niso še popolnoma razviti, imajo navadno kakor nedorasel človek sploh malo te lastnosti; oni so malomarni, dremajoči. Treba jim je povsod priganjačev in voditeljev , ker sami prave poti ne najdejo, ali pa so preboječi, da bi kako stvar pričeli. Med take žalibog s premajhno inicijativo obdarovane narode spadamo tudi mi Slovenci. Pri nas je dobre svete dajati prazno delo, nihče se ne zmeni zanje, nobeden noče prvi začeti, da bi se kaka stvar tudi dejansko izvršila, časnikarstvo ima lepo nalogo malomarno ali nevedoče ljudstvo buditi, na delo klicati ter ga vnemati. Časnikar vendar svojo dolžnost stori, ako stvar pojasnuje in pravi položaj vedno kaže, ter potem dostavlja svoje svete, kako in kaj naj bi se delalo, da se kak blagor pridobi ali kaka škoda odvrne. Ne more pa se od časuikarja zahtevati, da bi bil vse ob enem: časnikar, vojskovodja, podvzetnik; da bi on podvzetje založil; da bi on po deželi hodil in podpise nabiral za kako peticijo, da bi on vsakemu posebej branil pred soduijo jezikovno ravnopravnost, da bi on vse potrebne knjige spisaval, jih zakladal, potem pa jih še raznašal in ljudem ponujal. Pri nas pa skoraj tako kaže, da bi morali časnikarji vse sami storiti ; kajti sto in.sto dobrih svetov se je po naših časnikih priobčilo, pa kdo sejezme-uil zanje, kdo jih je izvršil? ali izvrševati tudi le poskušal? In vendar so bili nasveti stavljeni v koristi celote naroda, nikakor pa ne v korist Časnikarjev. Kolikokrat so že časniki naglašali korist in potrebo posojilnic po deželi, in vendar je ni moč take posojilnice na noge spraviti, ker tisti, kterim so okoljšine ugodne ter imajo tudi pomočke v rokah, malomarno gledajo ter čakajo, kdo bode začel. To bodi le izgled, kako pri nas beseda svet nič ne izda. Beseda je in ostane le glas vpijočega v puščavi, dobri sveti so le bob ob steno. Na Kranjskem menda bodo časniki zastonj pisali o posojilnicah ; pred jih ne bo, dokler se ljudem ne bode kak jud tako rekoč vsilil ter vboge potem do belih kosti zglodal. Ravno taka je z narodnim jezikom po šolah in uradnijah. Minister Pražak je sam rekel, da zato nemškega uradovanja ne odpravi, ker ni nobenih pritožb zoper to iz Slovenskega. Mi smo našim bralcem reč dosti jasno razložili v članku: „Sami smo krivi", pa že prej vsaj kakih Btokrat; rekli smo v omenjenem članku, naj se naši rojaki potegnejo za narodni jezik v uradnijah, naj ob enem spišejo in odpošljejo pritožbe na državni zbor, da minister ne bo mogel reči, da ni nobenih pritožb zoper nemško uradovanje. Mislil bi človek , da na tako jasen migljej, kakor ga nam je dal minister Pražak, bodo vse mesta in trgi slovenski hi I teli ter podpisavali prošnje za slovensko ura dovanje? Kaj še! Še mezinca ne ganejo! Pri nas ni inicijative. Pri čehih je to vse drugače. Na migljej iz Prage oglasi se |kar na stotine čeških mest in občin, ter z jednim glasom za- podamo zopet na kolodvor, kjer je vse polno popotnikov pričakovalo vlakov, kajti imeli so oditi trije ob enem na razne kraje. Tu najdeš kaj izvrstno podobo amerikanskega življenja; tu vidiš zamorce poleg belih paradirati s svojimi črnimi „ladyes", tam sedi ošaben Yankee na tleh v največem prahu hlastno požirajoč resnične in lažnjive časniške novice; tu se dere zopet nekak agent ali kaj nad vozačem, ker mu je škrinjo odrgnil, tam pa mali dečki z naj-večim krikom prodajajo časnike, še čisto mokre — „en cent vsak, gospoda", — itd. Kmalo na to smo posedli zopet po vozovih ; naš vlak je imel veliko popotnikov. Sicer pa vkljub temu, da železnice dveh treh vozničnih družb od enega in do istega kraja vozijo, so vendar vlaki zmeraj popoluoma polni; v prvi vrsti so Amerikanci, kteri se vozijo od kraja do kraja le zato, da si pobijajo dolgi čas; potem agenti, kterih tu vse mrgoli, potem evropejski izseljenci, kteri delajo že precej veliko, omenjenja vredno število potujočega ob činstva. Drdrali smo iz Detroita z navadno na-glostjo. Zunaj mesta je mnogo tovarn, ktere tudi ponoči delajo; iz dimnikov nekterih go- rel je plin, na daleč okolico razsvetljevajoč. Toda tamna noč zagrnila je vse s svojim krilom, tako da mi ni bilo moč ogledovati okolice ; naslonil sem se toraj nazaj na klop in kmalo trdno zaspal. Ko 8e drugo jutro zbudim, Ibilo je solnce že precej visoko na nebu; pogledam skozi okno in pred seboj vidim veliko Michigansko jezero, kterega je pa tukaj le majhen del videti, vendar toliko, da čez-nj suhe zemlje ni videti. Daleč pod pozorjem videti so bili precej veliki jadralniki, bolj v obližji pak parniki, kakor so navadni po naših amerikanskih rekah, namreč da imajo zadej kolo, ktero jih goni in je od 12 do 18 čevljev široko. Te ladije imajo svojo prednost zato, ker plavajo komaj dva čevlja globoko, in so spodej plošnate, toraj ne obtičijo tako uaglo v pesku; za reke kakor nalašč. Jezero nam je zgiuilo izpred oči, kmalo smo se peljali memo tovarn, pozneje med hišami in po živahnih ulicah; kjer ie zvonec našega urno dirjajočega vlaka zvonil: „iz poti!" — in kmalo nato se je vstavil vlak na kolo- I dvoru me3ta — Cbicago. O tem mestu prihodnjič več. A. Obreza. htevajo svoje pravice. Še ni dolgo, kar je „Politik" svetovala, naj se češke občine oglasijo v zadevi pražkega vseučilišča, ter naj povdarjajo pravico češkega naroda do te visoke šole. V malo dneh se je oglasilo že mnogo čeških občin, med njimi Praga sama, in ni dvoma, da bo število teh občin narastlo, kakor prejšnjekrate o takih prilikah, na stotine. Pri nas pa bi bilo treba, da bi časnikar, kedar je s Bvojim delom gotov, sam spisal peticijo, potem jo na svoje stroške tiskati dal, potem romarsko palico v roke vzel ter na svoje stroške podpise nabiral! Najdejo se še tako mogočni in bedasti ljudje pri nas, ki mislijo, da so že s tem dovršili kako slavno patriotično delo in prinesli ueznanBko žrtvo za domovino, ako dajo kaki prošnji svoj žlahtni in dragoceni podpis! Utrujeni in razburjeni od take „težke" in „nevarne" (I) domovinske žrtve, se bahajo potem v krčmi: ,.ne vem, kaj spet za eno neumnost podpisujejo, pa jaz sem se vendar podpisal (revež!), saj obesili me menda za to ne hodo. Nekaj mora vendar človek za narod storiti!" (Zares junaško!) Sto in stokrat smo že rekli, naj naši ljudje ne jemljejo nemških dopisov od uradnij, naj zahtevajo slovenske, ker to pravico jim cesarska vlada v roke daje. Le tako so nekdaj Lahi prisilili in pridobili ravnopravnost; tako delajo zdaj čehi, in ni dvomiti, da se jim bode enako dobro izšlo. Naj bi bilo pri nas enako delo, bi do-zoril tudi enaki sad. Naj bi bile iz začetka tudi kake sitnosti, pri kakem začetku jih pa ni? To se mora zavoljo pravičnosti ideje pretrpeti, slednjič bomo pa vendar premagali; Toda kaj tacega svetovati našim ljudem: „Kaj imam jaz od domovine? Čemu se bom jaz vojskoval ? Naj se taki vojskujejo, ki so za to!" tako in enako se bode govorilo. Kdo pa je .,za to"?" Morda le časnikar? Ali on edini bo vse narodne pravice branil in ubranil? Ali on piše edino le v svoji koristi, kadar za narodne tirjatve, za narodne pravice piše? Tudi uarodne šole bi mi lahko prej dosegli, ko bi se hoteli nekoliko zanje poganjati. Mi-nisterstvo in državni zbor bi morali bombardirati z vednimi prošnjami, naši poslanci bi morali na ves glas vpiti in če treba, tudi malo ropotati na Dunaji. Moralo bi več slovenskih mest, cela dežela vkup stopiti in ustanoviti na lastne stroške prvo slovensko gimnazijo. Tudi čehi so tako delali, a zdaj so s tem postopanjem prisilili, da je vlada na državne stroške prevzela tiste šole, ki so jih češke občine same ustanovile, in tako so zdaj občine žrtev rešene, imajo pa vendar narodne šole zagotovljene. Kdaj se bomo Slovenci vspeli do take kreposti in srčnosti? Kdaj, prašamo, bomo videli pri nas kaj „inicijative"? Brez tega ne upajmo nobenega vspeha. Brez tega bomo čez 20 in 50 let tam, kjer smo danes. V tarjanji in javkanji še ni nikoli nič prida sadu dozorelo, tudi pri nas se ga ne moremo nadejati, dokler ne bomo vstrajno delati začeli» Politični pregled. V Ljubljani 9. marca. Avstrijske deiele V gosposki zbornici imajo gruntno jvcenitev v pretresu. Baron Apfaltrern je ¡zagovarjal centralno komisijo. Baron Tinti je ¡namreč centralni komisiji krivičnost očital, ter i trdil, da je čehom in Kranjcem preveč ¡davka odpustila. Nemškutarska večina gospo-;ske zbornice bi toraj rada delo zavrgla, ali pa vsaj tako zasukala, da bi Slovani več pla- čevali! Tudi v šolskem vprašanji se goposka zbornica po robu postavlja. Ona hoče namreč Lienbacherjev predlog, naj se šolska dolžnost skrči na šest let, kteri predlog je bil v zbornici poslancev sprejet, zopet zavreči ter mu dati drugo podobo. Konservativni poslanci pa so nad tem raz-ljuteni, ter žugajo, vlado zapustiti v drugih vprašanjih, če ona ne bo pritiskala na gosposko zbornico, da šolsko postavo sprejme. Razdraženost zoper najnovejši Hiayrov ukaz, s kterim je slovenščina izključena iz cesarskih uradov, je v ljubljanskih političnih krogih velika, in mislimo, da tudi po deželi. Občno je mnenje, da morajo naši poslanci energično na noge stopiti. Mnogi mislijo, da bo treba to malo-arčno vlado popolnem popustiti in Btopiti v opozicijo. Tudi na Češkem raste nevolja zoper sedanjo vlado. Eni zahtevajo , naj češki poslanci odrečejo vladi budget, dokler ravuo-pravuosti ne izvede; drugi se zopet hudujejo, zakaj češki poslanci niso glasovali za občuo volilno pravico. Vitanje države. Irei postajalo vedno bolj predrzni in odkritosrčni. Irec Dillon je celo v angležki zbornici naravnost rekel: „Ko bi bil jaz najemnik na Irskem, jaz bi vsacega vstrelil, kdor bi me hote) iz moje hiše pregnati. Mi nimamo orožja, pa jaz bi želel, da bi ga imeli." Med Angleži in llojcrci seje sklenilo primirje. Sploh se sodi, da bodo Angleži z Bojerci mir sklenili in jim samostojnost pustili, ker se čedalje bolj množe glasovi iz ce lega izobraženega sveta, ki Angleže zmirjajo, da so vojsko z Bojerci lahkomišljeno pričeli, ter jim brez uzrokov hoteli vzeti svobodo. Posebno na Holandskem so simpatije za Bo jerce žive. nasvete večine davkarskega odseka, pri posebni obravnavi pa za imenovane dežele na-svetuje nekoliko polajšanj ter tudi češki in poljski klub naprosi, da bosta glasovala za to polajšanje. Tako se je toraj nevarnost odvrnila, ki je pretila desnici, in desnica bode tudi pri tej postavi zopet pokazala svojo edinost vzajemnost. Dunajski mestni očetje so sprevidili, da bi bilo jako čudno, ako bi ljudje , ki bi imeli po nasvetovani premembi volilnega reda volilno pravico za državni zbor, pa ne smeli voliti za mestni odbor, Oni hočejo biti toraj liberalni ter spremeniti mestni volilni red tako, da bo smel tudi za mestne volitve vsakdo voliti, ki bode plačeval vsaj 5 gld., pravega davka. Bomo videli, ali jih bodo posnemali tudi drugje, zlasti pa, ali bode tudi ljubljanski mestni odbor tako liberalen, da bode nasvetoval enako premembo tudi za Ljubljano. Nemčurski poslanci bodo gotovo molčali, ali prav bi bilo, da to premembo Bproži kak narodnjak. Sicer pa se smemo nadejati, da se bodo enake pre-membe nasvetovale za deželne zbore, ako se novi volilni red za državni zbor sprejme in potrdi, ker bi bilo zares čudno, da bi za manj važne in manjši zastope veljale ojstrejše in tesnejše določbe, kakor za največega in najvažnejšega, za državni zbor. Včeraj popoludne ob 3 uri je bil pogreb Brestelnov. Po končani cerkveni slovesnosti je lerbst pred cerkvijo preslavljal ranjkega, ki so ga potem odpeljali na veliko centralno pokopališče. Današnja „Politik" o njegovem ministrovanji sodi tako, kakor sem ga popisal za Slovenca. Čudno je toraj, da ga liberalci tolikanj preslavljajo. Mož je bil glede osobnega značaja pošten, in hvalisanje liberalnih listov se človeku skoraj zdi, kakor bi se oni sami čudili, da se je med množino grtinderjev in Izvirni dopisi. Z Dunaja, 7- marca. (Le v i čar j pa vlada in večina drž. zbora.— Pre memba volilnega reda za mesto du najsko. — Pogreb Brestelnov. — Gruša in Košar.) Levičarji zmerom pa zijo na priliko, kako bi zgubljeno oblast nazaj dobili, ter hodijo okoli, kukor rjoveč lev in iščejo požreti in raztrgati avtonomistično ve čino državnega zbora. Nedavno so skušali to doseči z zemljišnim davkom, ter so bili po vzročili po nemških deželah silno agitacijo zo per desnico. Komaj se je ta vihar nekoliko polegel, poprijeli so se hišnega davka, da bi z njim razdejali večino državnega zbora i vlado spravili v zadrego, ali jo celo prisili odstopiti. Tirolska dozdaj namreč ni imela nič hišnega davka, Soluograška in Dalmacija pa le majhnega ; po novi postavi bi se hišni da vek vpeljal tudi v teh deželah v enaki meri kakor drugod. Tirolci in Solnograjci so se to raj pri včerajšnji klubovi seji upirali, da ni kakor ne morejo glasovati za novo postavo ki njihovim volilcem naklada nova hremena in Štajarci so jim pritrkavali. Pametnejši so se izrazili Dalmatinci. Oni sprevidijo , da po samezne dežele ue smejo iu ne m rejo š. dalje ali morda celo za zmirom imeti posebnih prednost, zato pa novemu davku niso ugovar jali, ampak so rekli le željo, naj se hišni da vek tako razdeli, da ga revnejši ljudje ne bodo več plačevali kakor doslej, in da povikšanj zadene bolj premožnje in imenitne kroge, dveurui razpravi se je enoglasno sklenilo, se pri splošnji jutranji obravnavi glasuje Po da za napovedal seje, k