POKRAJINA ŽIVLJENJA JožeUdovič
Prečudina pokrajina življenja.
Tam, mnogo let proti jugu šumi j a jo studenci iz mahovitega molka.
Nadnje se nagiba drevo mladosti. V inočeh prihaja v ta kraj svetla senca ljubezni.
Nekoliko više
so modri in rožnati hribi
in na vrhovih
iskrivo upanje.
In m^nogo let proti zahodu je gozd, poln vsega neznanega, v njem morijo noči z zastrtimi obrazi.
O, naj nikoli
ne razodenem,
kaj sem doživel v njem.
Saipa prinaša do tod daljno šumenje slapov življenja.
Potem, onkraj zgorelih dni, je širna pustinja, zasoiple, bežeče živali, siprhnele sape na žejnih tleh.
Le tu in tam posvetijo iz brezbrižnih oblakov kakor neresnični dolgi snopi svetlobe na veneči obraz.
.   640