čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve letnik XXV november 1985 ■ w ■ v trzic NAČRTOVANJE CILJEV v________________-_______________J OB VSTOPU V NOVO SREDNJEROČNO OBDOBJE Iztekajo se zadnji meseci srednjeročnega planskega obdobja, ki nam bo zaradi vsebine in različnih dogajanj prav gotovo ostalo še dolgo v spominu. S tem, da bomo naslednje leto začeli novo srednjeročno plansko obdobje, ne bomo v vsakodnevnih dogajanjih zaznali kaj izjemno pretresljivega, problemi in naši napori reševati probleme nas bodo spremljali s podobno silovitostjo, življenje nas bo žalostilo in veselilo s celotno lestvico barv in odtenkov. Kljub povedanemu je zelo koristno za nas, delavce Peka, da pregledamo, kako uspešno oziroma neuspešno smo se vedli v danem prostoru, kako smo gospodarili z družbenim premoženjem, itd. Ugotovitve so dragocena dodatna informacija za načrtovanje našega dela v naslednjih letih. Res je, iz obračunskega obdobja v obdobje smo ugotavljali težave in napake in popravljali, kar se je dalo. Še posebno v začetku obdobja nas je pestilo pomanjkanje deviz za nakup potrebnih materialov, sredi obdobja smo občutili vso težo pomanjkanja zgornjih delov, oskrbovalne težave so vplivale na izpopolnjevanje sprejetih dobavnih obvez. Pravzaprav so naštete težave z večjo ah manjšo težo obremenjevale celotno preteklo srednjeročno obdobje. Zaradi nerešenega cenovnega področja, visoke stopnje inflacije je zelo težko oceniti dosežene rezultate. Marsikdaj smo v tako neopredeljenih in nepredvidljivih razmerah tehtali, katera izmed poslovnih odločitev je ugodnejša. Izjemno črnogledi ocenjevalci naj upoštevajo to resnico. Najbrže tudi ni na mestu pretirana hvala, čeprav so naši poslovni rezultati nadpopre-čni v naši sredini. So naša skupna last, dosežek celotnega Peka. Prav povezanost temeljnih organizacij in drugih delov delovne organizacije je osnova in prvi vzrok in najbrže pogoj za dosežene uspehe in za dobro delo v prihodnje. To je tudi prvi poudarek v skupnih temeljih za naše delo v obdobju 1986—1990. Druga zelo pomembna je opredelitev proizvajati kvalitetno, modno, usnjeno obutev za izvoz in za domače tržišče. Izvozu bo namenjen večinski delež proizvodnih parov, predvsem izvozu na zahodna tržišča. Za izdelavo kvalitetne obutve potrebujemo kvalitetne sestavne dele, orodja za izdelavo sestavnih delov, dobro oskrbovane stroje, stalno oskrbo z energijo. Z opredelitvijo proizvajati modno, kvalitetno obutev smo se zato opredelili tudi za ustrezno rast in razvoj omenjenih delov proizvodnega procesa Peka. S kvaliteto so prav gotovo tesno povezane naše delovne sposobnosti, znanja, inovativnosti. Brez nenehnega izpolnjevanja ne bomo sposobni slediti tehnološkim novostim v svetu, kaj šele da bi jih želeli dohiteti. Kvaliteta in tehnološki napredek sta tesno povezana s potrebnim obnavljanjem opreme in delovnega okolja. Z investicijskimi namerami, opredeljenimi v skupnih temeljih, postavljamo času, v katerem živimo, zelo zahtevna, hkrati pa nujna vlaganja. Tekoče obnavljanje opreme, zgraditev novih prostorov temeljne organizacije Obutev in skladiščnih prostorov na industrijski coni, vzporedno reševanje energetskih virov, razvoj orodjarne, prodajnih kapacitet, zaokrožitev kapacitet za izdelavo zgornjih delov, itd. so nekateri investicijski orehi, ki jih bomo trli v naslednjih petih letih. Naši skupni temelji bi bili brez poudarjene zahteve rasti v razvoju in sposobnostih v vseh sestavinah poslovnega procesa Peka kaj šibko zasnovani. Do znanja in izkušenj ne vodijo kraljevske poti, temveč so to poti odrekanja, dela, naporov. Pomembna slabost v dosedanjem poslovanju je tudi nedodelan in tehnološko zastarelo podprt informacijski sistem. V novo srednjeročno obdobje bomo vstopili z novim računalnikom, ki nam bo ob strokovnem ravnanju omogočal temeljito izboljšati nadzor nad poslovnim dogajanjem in s tem učinkovitejše odločanje. Na ta način bodo izpolnjeni osnovni pogoji za organizacije celovitega informacijskega sistema v delovni organizaciji. Naslednje srednjeročno plansko obdobje bo zagotovo zelo težko. Optimizem nam morajo krepiti nekatere osnove in prednosti, ki smo jih zgradili v dosedanjem poslovanju in odločnost izkoristiti še premnoge naše rezerve. Ko bomo obravnavali skupne temelje, je prav, da opozorimo tudi na možnosti, ki smo jih do sedaj zanemarjali oziroma spregledali. Član KPO Edvard Košnjek, dipl. inž. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in uredništvo. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Ob dnevu republike čestitamo z željo, da bi bilo tudi v bodoče vse naše delo usmerjeno v nadaljni materialni in kulturni napredek ter razvoj socialističnih samoupravnih odnosov v naši družbi. PLANIRAMO v____________________________________—✓ Na referendumu v decembru se bomo odločali o sprejemu skupnih temeljev planov za srednjeročno obdobje. S sprejemanjem planov oblikujemo temeljne usmeritve in naloge v letih 1986—1990. Pri tem izhajamo iz dolgoročnega plana razvoja Peka za obdobje do leta 2000. Planske opredelitve za dolgoročno obdobje ob menjajočih pogojih gospodarjenja ne morejo biti konkretne. Sprejete planske cilje za daljša obdobja je treba dopolnjevati oziroma prilagajati novo nastalim razmeram. Sprejete planske opredelitve pomenijo obvezo izpolnitve, kar pomeni tudi, da vsak sprejme svojo obvezo, z njeno izpolnitvijo pa prispeva k dokončnemu oblikovanju planskih dokumentov. V plane smo zapisali in sprejeli, da bomo sledili ciljem razvoja, razvijali in krepili samoupravljanje, zagotavljali enake izhodiščne pogoje za doseganje dohodka v tozdih itd. Taki medsebojni odnosi bodo pozitivno prispevali k rezultatom celotne delovne organizacije, zato jih bomo negovali in dopolnjevali. KAKO SMO OPREDELILI PLANSKE CILJE PO POSAMEZNIH TOZDIH IN PODROČJIH? TOZD ORODJARNA Pogovarjamo se z vodjem ing. Ivanom Zaplotnikom. Mnogo je razlogov, ki narekujejo nadaljni intenzivni razvoj proizvodnje orodij in ostalega programa. Sedanja prostorska utesnjenost onemogoča normalen potek proizvodnje. Orodjarna se bo širila v smislu kvalitete, po obsegu pa toliko, kolikor bomo v stanju izdelke in storitve tudi prodati. Skušali bomo slediti kvalitetnemu razvoju. Klasične stroje bomo zamenjali z numerično krmiljenimi. Nekatere so seveda v razvoju pred nami, nekatere pa tudi za nami. Sodimo med deset naj večjih v Sloveniji. S te strani je napredek prav gotovo zavidljiv. V posodabljanje in modernizacijo nas sili, če ne drugega, čas. Klasičnih strojev kmalu ne bo moč kupiti, ker jih preprosto ne bodo izdelovali. Z nastajajočo problematiko se je zato treba soočiti prej. Dolgoročno smo razvoj planirali. Uresničili smo le rast proizvodnih kadrov, ostalo smo nekoliko zanemarili. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bi ti kadri morali že dati vse od sebe. Od 110 delavcev smo prišli na 178. To je kvalificirana delovna sila, s katero se veča tudi izobrazbena raven. Zanimanje za take profile je veliko. Pri našem delu pa je prisotna tudi inovativnost, pravzaprav mora biti. Treba je spremljati novosti, sicer se ne uspeva. Za nas je na primer inovaci- tiklov. To so predvsem telefonski aparati družine ETA 80. Pri proizvodnji predelave plastičnih mas razmišljamo še o brizganju notranjikov in iščemo kooperante za tehnične artikle. Razvoj predvidevamo predvsem na področju čevljarske industrije. Cilje, ki si jih zastavljamo, bo možno doseči s kvalitetno opravljenimi deli, posodobitvijo tehnologije, zamenjavo nekaterih materialov in zamenjavo strojev in opreme, ki je v nekaterih oddelkih že zastarela in dotrajana. Ob 0,7 % rasti zaposlenih moramo stremeti, da bomo povečali produktivnost in kvaliteto dela z boljšo organizacijo proizvodnje, boljšo delovno disciplino in modernejšo tehnologijo. Velike probleme imamo s prostorsko stisko. Do realizacije prve faze Loka (skladišča) širitev ne bo mogoča. Po preselitvi skladišč na Loko predvidevamo tudi samoupravno reorganizacijo, to je združitev tozdov PUR in GU-MOPLAST v eno temeljno organizacijo. Na področju izobraževanja bomo skrbeli za čim boljšo kadrovsko strukturo v tozdu. To bomo dosegli s štipendiranjem pravo razporeditvijo strokovnjakov in primernim nagrajevanjem. To so okvirni cilji srednjeročnega in dolgoročnega razvoja tozda Gumoplast. Dopolnjevali jih bomo z letnimi poslovnimi sporazumi. Zagotoviti moramo, da bosta dohodek in akumulacija čim večja, s tem pa tudi primerni osebni dohodki. Odgovor je dal vodja tozda Anton Kralj. O planskih ciljih drugih tozdov se bomo pogovarjali v naslednji številki. Komisija za pripravo planskih dokumentov je dala v razpravo Predlog osnutka skupnih temeljev plana za srednjeročno obdobje 1986—1990. ja vlivanje aluminija. Z očmi ukradeno smo prenesli v proizvodnjo. Cinkove legure so bile pretežke, pa smo prešli na vlivanje aluminija. Doma delamo tudi orodja za cvikanje, da ne govorimo o mnogih manjših in večjih rezervnih delih, ki smo jih do nedavnega uvažali. Organizacijsko smo se delno uredili. Več kot polovico dela imamo merjenega, na tem področju smo pravzaprav začeli iz nič. Še pred petimi leti so bila vsa dela režijska. Tehničnega kadra za pripravo dela imamo daleč manj, kot v sorodnih orodjarnah. Na primer v povprečni slovenski orodjarni je na 8 delavcev 1 konstruktor. TOZD GUMOPLAST V srednjeročnem obdobju do leta 1990 načrtujemo redno dejavnost, to je proizvodnjo sestavnih delov iz gume in plastike za proizvodnjo obutve. Proizvodnja gumi podplatov in plošč je še v veliki meri klasična — vulkaniziranje v stiskalnicah. Del proizvodnje bomo proti koncu tega ohdobja preusmerili na brizganje gumi podplatov, s čimer se bodo izboljšali delovni pogoji, zmanjšala poraba materiala in dosegla večja produktivnost. Tehnično smo že razrešili proizvodnjo plošč za montažne podplate, investicije pa ne moremo realizirati zaradi prostorske stiske. To delo bi v prihodnje opravljal stroj za cepljenje plošč, brušenje in barvanje. Pri uvajanju proizvodnje »micro poro« gume imamo še težave, katere moramo v bodoče tehnološko izpeljati do redne proizvodnje. Pri tej razrešitvi se mora vključiti tudi razvojno pripravljalni sektor in raziskovalna enota. Pri barvanju podplatov in peta bomo nekaj ročnih obdelav zamenjali z avtomatskimi stroji. Del proizvodnje v plastiki bo še vedno namenjen za sestavne dele (pete, napetniki in TR podplati), ostali del pa za proizvodnjo tehničnih ar- KAKO JE S PRODAJALNO GLOBUS Razne vesti so se širile in se še okrog naše prodajalne v blagovnici »Globus« v Kranju. Da bi bili pravilno obveščeni, želimo v našem listu člane našega kolektiva objektivno informirati, kaj se je dogajalo. Naša poslovalnica v Globusu deluje od 1970. leta dalje, ko je bil »Globus« ustanovljen. Lastniki Globusa so trgovske organizacije Kokra, Merkur in Živila iz Kranja. Mi smo svoj poslovni prostor imeli v najemu od Kokre. Najemna pogodba se izteče z 31. 12. 1985. Kokra nam je najem odpovedala, ter ni želela pogodbe podaljšati. Več kot leto dni smo se s Kokro dogovarjali, da bi le nekako našli obojestransko sprejemljivo rešitev in da bi poslovalnica poslovala naprej. Pristali smo celo na to, da bi poslovalnica delovala pod okriljem »Kokre«, a z našim blagom, torej v obliki komisijske prodaje, toda le pod pogojem, da bi prešlo v Kokro celotno osebje naše poslovalnice, ki naš način poslovanja dobro pozna in bi jim zalogo lahko zaupali. Tu pa se je zataknilo. Vsi zaposleni so izjavili, da želijo ostati delavci »Peka« in da pod nobenim pogojem nočejo preiti v delovno razmerje s Kokro, kar pa je zahtevala Kokra. Kljub sestankom na Gospodarski zbornici za Gorenjsko v Kranju in pri predsedniku Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj, kjer naj bi nekako našli skupno rešitev, do sporazuma zaradi vztrajanja Kokre ni prišlo. Tako vse izgleda, da bomo morali »Globus« zapustiti, na srečo pa se nam kaže možnost, da bomo v zelo kratkem času problem vseeno reši- li. Podjetje Merkur iz Kranja nam nudi v najem svoje prostore takoj za »Globusom« v Kranju, ki so primerni za ureditev primernega trgovskega lokala. Možne površine so večje od Globusovih, le primerno jih bo treba urediti. Naš biro že pripravlja načrte, potrebno bo pridobiti vsa dovoljenja, izvesti vsa dela in naša poslovalnica bo spet delala. Potrudili se bomo, da bo to čimprej. Pred kratkim smo sicer Kokri ponudili možnost, da bi se še naprej dogovarjali, kar nam je svetoval predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj. To predvsem zaradi tega, ker v Kranju predvidevajo, da bodo v nekaj letih gradili nov trgovski center. Želijo, da bi bili tam sovlagatelji in bi si na ta način pridobili lastne prostore, do tedaj pa naj bi poslovali v Globusu. To bi bila za nas tudi najboljša in trajna rešitev, toda »platno in škarje« ima v rokah Kokra in le od nje je odvisno, kakšni bodo v bodoče naši medsebojni odnosi. Janez Kališnik TISOČ STARIH MILIJARD v________________/ Boljša oskrbljenost, boljša ponudba in vsestransko večja prizadevnost so pogoji, ki omogočajo boljšo prodajo. To vse je prisotno letos v naši TOZD Prodajna mreža in zato tudi rezultati ne izostajajo. To najbolj dokazuje podatek, da smo v naših poslovalnicah po bančnem inkasu dne 14. novembra dosegli prodajo preko tisoč starih milijard dinarjev, kar je nedvomno svojstven rekord. Marsikdo bo rekel no ja, saj je k temu največ pripomogla inflacija, oziroma višje cene, toda to je le delno res. V naših prodajalnah je bila v desetih letošnjih mesecih resda dosežena poprečno 66 % višja prodajna cena za prodani par čevljev, dejanska prodaja pa je do dneva rekorda višja za 81 %, kar nesporno kaže, da je prodaja bistveno višja, pa čeprav so cene delno vplivale tudi na težjo prodajo zaradi padanja kupne moči. Ko že pišemo o prodajni mreži, naj navedemo še nekaj podatkov, ki so značilni za letošnja poslovna gibanja. Do 14. novembra dosežena prodaja (1000 milijard) je za 53 % višja kot lanska celoletna in za 12 % prekoračuje za vse leto planirano prodajo. Poslovalnice Šoštanj, Beltinci, Dimitrovgrad, Ljubljana V., Portorož, Zenica, Hrastnik, Kragujevac II., Arandje-lovac, Banja Luka I, Bled, Bor, Titovo Velenje, Piran in Tržič-Deteljica, so svoje plane dosegle že do 25. oktobra, še več pa jih je plan doseglo v novembru, za kar pa bomo imeli dejanske podatke ob koncu meseca. Tudi zaloge v prodajalnah kažejo ugodno sliko in so bistveno nižje kot lansko leto. Po vrednosti so sicer za 29 % višje kot lani ob tem času, če pa vemo, da je poprečna ce-. na vsakega para na zalogi višja za 60 % od lanskoletne lahko ugotovimo, da so po količini bistveno, oziroma za 19 % nžje. Vsa navedena gibanja bodo nedvomno zelo pozitivno vplivala na skupne rezultate naše delovne organizacije. To pomeni, da si moramo vsi prizadevati, da bi tudi v bodoče omogočali našim poslovalnicam z boljšo oskrbljenostjo in z boljšo ponudbo, kar pomeni oblikovno pestro, modno in kvalitetno obutvijo, ponovitev ali celo izboljšanje rezultatov tudi v bodoče. Janez Kališnik V tozdu Orodjarna delajo orodja za Nemško demokratično republiko. Razgovori o večjem trajnejšem sodelovanju so potekali v minulih dneh, ko so bili na obisku tuji predstavniki. Orodjarji so pripravili izbor svojih izdelkov in računajo, da bodo dobili nova naročila. SINDIKAT Ker smo že v prejšnjem Čevljarju napovedali v mesecu novembru povečane aktivnosti sindikata z organiziranjem občnih zborov v osnovnih organizacijah sindikata v Peku, lahko danes ugotavljamo, da so osnovne priprave že za nami. Na izvršnih odborih so bili sprejeti sklepi o sklicih, ter opravljene še vse ostale naloge in zadolžitve za nemoten potek občnih zborov, na katerih se bodo obravnavali obračuni za delo sindikalnih organizacij v preteklem mandatu, obenem pa se bodo sprejemale naloge za prihodnje. V nekaterih osnovnih organizacijah pa opravili tudi ob- čne zbore vodstva organizacije in sprejeli obsežne programe, ki segajo na vsa področja in v vse sredine našega dela in življenja znotraj naše delovne organizacije, deloma pa tudi navzven (sodelovanje s krajevnimi skupnostmi). Konkretno in celovitejšo oceno o poteku občnih zborov, o smernicah za bodoče delo, predstavitev novih vodstev, ter oceno o dosedanjem delu osnovnih organizacij sindikata in sindikalne konference pa bomo objavili v prvi številki Čevljarja prihodnje leto. Boris Janc POVEČANJE GLAVNICE Skupni delavski svet je na zadnjem zasedanju sprejel sklep o povečanju glavnice pri firmi Afis. V Afis prvenstveno izvažamo našo obutev, le-ta pa jo prodaja v dežele Evropske gospodarske skupnosti. Poslovni odnos Peko — Afis je v zadnjem času močno razvejan in obsežen. Afis je prisoten v reševanju težav pri oskrbi z začasno uvoženim materialom, ki ga vgradimo v gotove izdelke. Taki odnosi so za naše poslovanje izredno pomembni. Zaradi širitve takih poslovnih odnosov je potrebno povečati osnovni kapital, v katerem je Peko udeležen z 49 %. NAGRADNA KRIŽANKA KRAJ OB Ul SAVI V VZHODNI SRBIJI OLUPEK TIP/ČUOST UEŽDECjA SPOLA LETUI POSEK GOZDA GRIEG EDVARD TORBA ZA SPISE ▲ Affi. FILM. IGRALKA /DEBORAH) PRISTAŠI ARIJAH-STVA PARADIŽ ...IH OH MESTO V P0ZE5KI K0TLIWI-5LAVOU5KA ▼ T0UE FORNEZZI-... ► ) m IMOVIUA IMETJE KRASKO VI WO SPEEDWAY MOTORJI POŠKODBA TELESA ZUAU05T. UAUK IZDELOVAL MICA RESET PRIV0IN1K V L3IJ8L1AUI ► m.VM 5E PlVlAD 5TALU0 USTAVLJA PREBIVALEC TIRAUE 29. XI. MOČA, MOKRIUA mm PRAIUIK UEUA5IT- U05T DANIELI SU0V ZA REACEUC0 REAGENS P05EBDA JED NEM. FILO-ZOFlGEORA SKALA V KER0VJU QL .MESTO MORAVSKE mkm MOŠ. IME ELEMENT HOJE .ZLATO" JABOLKO ~7W~ SOFIJE LORENI (CARLO) KOŽA PO olivini IME ARHITEKTKE MUS'IČ FILMSKI KIPEC PAS PRI K1M0WU 5TRGALK4 ZA v KIRETA70 POČELO TAOIZMA RIMSKA LUKA STRkllSČE NA U3IVI GORSTVO V5Z KRATICA