plaćana v gotovini Leto LXV., št. 26S Ljubljana, ponedeljek 2L novembra 1932 Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemAi nedelje in praznike. — InseraU do SO petit a Din 2.—. do 100 vrat Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din S.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—> Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI STVO LJUBLJANA, KnaJljeva oHea i*. 5 Telefon at. 3122, 3123, 3124, 3125 In 312« PODRD2NIC E.MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska C Tel. S t. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. —--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani s t. 10.351. ZAHTEVE IN POTREBE NAŠIH MEST Sklepi poslovnega odbora Zveze mest o sestavljanju občinskih proračunov in financirani u mestnih občin SuSak. 21. novembra. Včeraj se je vršila v mestni posvetovalnici seja poslovnega odbora Zveze mest. Predsedoval ji je zagrebški župan dr. Ivo Krbek kot predsednik Zveze mest. zastopana pa so bila naslednja mesta: Beograd. Zagreb, Ljubljana. Pančevo, Sarajevo. Zemun, Niš, Skoplje. Kragujevac. Novi Sad. Split, Maribor. Belovar. Dubrovnik, Sisak, Bakar, Kar j ovac. Osijek in Sušak, skupno 26 delegatov. Predsednik dr. Krbek se je v pozdravnem govoru zahvali delegatom za lepo udeležbo ter je poudaril, da je glavni namen sestanka razprava o navodilih finančnega ministrstva za sestavljanje občinskih proračunov za 1. 1933. Zveza mest je zaradi teh navodil finančnega ministrstva sprejela od posameznih mest 25 odgovorov, izmed kater h so posebno izčrpni trije, in sicer iz Osijeka, Ljubljane in Varaždina. Razvila se je zelo živahna in izčrpna razprava o budžetiranju mest, kakor Vudi o vseh aktualnih vprašanjih komunalne politike in komunalnih financ. V debati, v kateri so sodelovali vsi delegati, je bilo ugotovljeno popolno soglasje glede na vsa komunalna vprašanja. Predvsem je došlo do izraza soglasno mnenje, da je povsem nemogoče izvesti navodila finančnega ministrstva glede sestave proračunov za prihodnje leto, kakor zahtevajo. Glede na to, da se imajo novi mestni proračuni predložiti pristojnim oblastvom v odobritev do 1. decembra, je izjavil zastopnik beograjske občinske uprave Slobodan Vidaković, vodja socialnega in tiskovnega odseka beograjske občine, da je ministrstvo ta rok podaljšalo do 1. februarja prihodnjega leta. Po vsestranski razpravi je bil izvoljen ožji odbor, v katerem so zastopniki Beograda, Zagreba Ljubljane, Splita Novega Sada. Skoplja :n Sarajeva, ki ima nalogo stopit: zaradi financiranja mest in sestave mestnih proračunov v zvezo s finančnim ministrstvom, izdelati načrt proračuna, ki bi ga sprejela vsa mesta in sestaviti točno mnenje o načelin, po katerih naj bi se izdela) zakon o komunalnih financah ter določile vsaj v glavnih potezah vse vrste občinskih dohodkov. Naposled je bila sprejeta obširna resolucija, ki jo bodo izročili finančnemu ministru delegati Zveze mest, in sicer dr. Ivo Krbek, dr Dinko Puc, Bogdan ovi č, Šarič in Vidakovič. Razen tega bodo ti delegati pos etili tudi predsednka vlade, notranjega ministra ministra za trgovino in industrijo ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Zaprosili bodo tudi za avdijenco pri Nj. Vel. kralju, na kateri bi mu obrazložili položaj in želje Zveze mest. Soglasno sprejeta resolucija se glasi: Po razpravi o okrožnici finančnega ministrstva od 30 septembra t. L je poslovni odbor Zveze mest kraljevine Jugoslavije sklenil: 1. Zveza mest smatra, da je čim večja enotnost v sestavljanju občinskih proračunov sicer potrebna menja pa je. da se bo mogla v polni meri doseči, kakor zahteva okrožnica finančnega ministrstva, šele tedaj ko se uveljavijo nov; zakoni o občinah in mestih, odnosno zakon o samoupravnih financah Razmere v posameznih sedanjih pravnih področjih kraljevine kažejo še zelo velike razlike ki ne dopuščajo povsem enotnega budžetiranja in v teh razi kan prihajajo zlasti do izraza mesta s splošno upravno oblastjo prve stopnje. Razen tega so omenjeno okrožnico občine dobile prepozno, da bi se mogle njene odredbe upoštevati že v proračunih za L 1933 in končno bi se moglo še kaj izpremeniti v načrtih proračunov, kakor to določa omenjena >krožnica. kar bi bilo v interesu obč n in mest in bi ne bilo niti malo v nasprotju z intencijami ministrstva. Zato prosi Zveza mest finančno ministrstvo, naj odgodi uporabo navodil do uveijavljenja enotnih zakonov o občinah in mestih ter zakona o samoupravnih financah kakor tudi. da se s sodelovanjem med posebej odrejenimi organi finančnega ministrstva ter delegata Zveze mest določijo osnovna načela na podlagi katerih naj bi se izdali predpisi o enotnosti sestavljanja občinskih proračunov. Obenem prosi upravne oblasti naj do končne rešitve predstavke Zveze mest, kn se bo predložila v smisJu teh resolucij, pošiljajo finančnemu ministru vse drugače v redu sestavljene proračune, čeprav bi se v vsem ne postopalo po navodilih, ki jih vsebuje okrožnica finančnega ministrstva od 30 septembra t. 1. 2. Zveza mest priznava, da je v časih težke krize, ki se vedno vlada v POPOM gospodarskem življenju, brezpogojno potrebno razumno št eden je v gospodarstvu države in samoupravnih korporacij, prav tako pa je prepričana da se more štede-nje izvajati samo do gotovih mej. preko katerih preneha služiti cilju, ki mu je v sedanjem času namenjeno, ker more še bolj škoditi gospodarskemu živil j en ju in roditi še večjo brezposelnost ter s tem najtežjo in najnevarnejšo posledico gospodarske krize. Zato smatra Zveza mest. da bi bilo treba načelo popolnega eliminiranja vseh investicij ublažiti ter dopustiti vsaj nekatere zelo potrebne investicije, ki se morejo pokriti brez večjih motenj v občinskem gospodarstvu, da bi se vsaj nekoliko zmanjšala brezi>oselnost. Končno ugotavlja Zveza mest. da so naša mssta že v tekočem letu izvedla v svojem gospodarstvu potrebno štedenje do skrajnih mej možnosti in da bo v proračunih za 1. 1933 težko mogoče izvesti še kake prihranke večjega obsega brez nevarnosti za normalno funkcioniranje komunalnega aparata. 3. Zveza mest ugotavlja da bi absolutna in brezpogojna izvedba načela da se ne smejo zasesti službena mesta ki se bodo izpraznila v L. 1933. mogla v nekaterih primerih povsem zavreti delo v nekaterih strokah samoupravne službe, zlasti pa v onih kjer je za posamezna dela nameščena ena sama strokovna moč, katere poslov ne more prevzeti uslužbenec kake druge stroke. 4. Zveza mest smatra da posebne razmera mest, zlasti v večjih, posebno pa njihovo koirvpLcirano gospodarsku kulturno m socialno življenje, kakor tudi posebni značaj siužoe mestnih uslužbencev, ne dopuščajo, da bi se glede na prejemke tretirali enako kakor državni uslužbenci, kakor je bilo to podrobno že obrazloženo in opisano v spomen.ci Zveze mest sprejeti na seji njenega poslovnega odbora, ki se je vršila v Zagrebu 25 junija 1932, zaradi česar prosi finančno ministrstvo, naj odstopi od svojih striktnih zahtev v tem pogledu in način reševanja tega vprašanja prepusti mestom samim, ki bodo že v interesu svojih meščanov skušala zmanjšati skupno vsoto osebnih izdatkov na mero. odgovarjajočo načelu razumnega št eden j a. 5. Načelo, da stopnja doklade ne more biti v nobenem primeru večja od stopnje, ki je bila odobrena za tekoče leto. in da se nove dajatve ne smejo uvajati, se ne bo moglo v vsakem primeru striktno izvesti, zakaj, će se bodo morale ukiniti katere izmed obstoječih dajatev, s čemer bi izgubila občina znaten Jel dohodkov, se bo moglo potrebno nadomestilo zanje in glede na to tudi ravnotežje proračuna doseči edino le s povišanjem stoj,nje doklade ali z uvedbo kakšne nove dajatve, ki bo bolje odgovarjala plačilni sposobnosti meščanov. c. Zveza mest poudarja tudi ob tej priliki, da zahteva neizogibno ravno korist državne celote, da se občinam in mestom kot osnovnim enotam vsega gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja ter napredka v državj niti v današnjih težkih razmerah ne smejo povsem izpod rezati krila svobodne ga poleta in napredka, temveč se jim mora pustiti, da se vsaka po svojih posebnih razmerah razvija in dela v mejah možnosti, ki obstoje po mnenju in prepričanju njihovih v prvi vreti neposredno zainteresiranih meščanov. 7. Zveza mest poudarja v zvezi z ostalimi svojimi zahtevami, zlasti pa v zvezi z resolucijami, sprejetimi na glavni skupščini Zveze mest 2. oktobra t. L v Skoplju, neizogibno potrebo, da se puste v veljavi, in sicer s sedanjimi stopnjami vse doslej odobrene mestne dajatve (zlasti najemninska doklada, trošarina itd.) in da se po najhitrejšem potu (morda v prehodnih odredbah zakona o občinah) izpremene zakonski predpisi, po katerih bi morale take dajatve v prihodnjem letu odpasti. To je potrebno zlasti glede na to, ker bo v kratkem predložen zakon o samoupravnih financah, ki bo to vprašanje definitivno uredil. 8. Glede na veliko korist, ki so jo imele občine in mesta od samoupravnega oddelka finančnega ministrstva, prosi Zveza mest, naj se ta oddelek vzpostavi, da bi se mogle zadeve občinskih proračunov reševati bolj temeljito in z večjo ekspeditivnostjo. 9. Zveza mest prosi ministrstvo, naj predloži ukinjen je oziroma izpremembo § 6 zakona o neposrednih davkih in naj dovoli obremenitev novih zgradb z občinskimi dajatvami, ker danes ne obstoji več glavni razlog, zaradi katerega je bila izdana omenjena zakonska odredba, kajti ravno v prilog novim zgradbam se največ vrše draga občinska dela pri gradnji cest, kanalizacij, vodovodov itd. 10. Zaprosi naj se finančno ministrstvo in tozadevni odbori Narodne skupščine ter senata, naj se v zakon o razdolžitvj kmetov vstavi določba, po kateri morajo občine in mesta svobodno razpravljati z vsemi svojimi terjatvami pri denarnih zavodih na vlogah in tekočih računih, in sicer prvenstveno pred vsemi ostalimi izplačili odnosnih denarnih zavodov ter da se še nadalje izvzamejo iz določb tega zakona terjatve komunalnih hranilnic. Po končani seji so se vsi udeleženci odpeljali v spremstvu sušaškega župana Gjure Ružica na Karadjodjevo pristanišče, kjer jim je inž. Fran Dedek, ustrežljivo razkazal vse nove zgradbe za carinska in javna skladišča. Ogledali so si nato tudi zgradbo ljudske kuhinje na Brajdici, potem pa so krenili na Trsat ter preko Podvezice v hotel >Jadran^, kjer so imeli obed. Delegati so se po večini že včeraj razšli. Berlinska pogajanja samo priprava za proglasitev diktature Pogajanja med narodnimi socialisti cher zopet v Berlin, 21. novembra. Ker je včeraj predsednik republike Hindenburg zaključil prvo etapo svojih razgovorov s predstavniki političnih strank, so se pričela pogajanja med Narodnimi socialisti in cent rumom. Pogajanj ne vodi Hitler osebno, marveč kot njegov pooblaščenec predsednik državnega zbora Goring. O poteku dosedanjih razgovorov, ki so se vršili včerai ves dan in se danes nadaljujejo, čuvajo na obeh straneh najstrožjo tajnost. Goring je poskušal priti v stike rudi z nemškimi nacionalci, ki pa so vsako zvezo z narodnimi socialisti odklonili. Vsekakor je toliko gotovo, da včerajšnja nedelja še ni prinesla odločitve, kakor so nekateri pričakovali. Po skupnih pogajanjih so se sinoči pozno v noč vršila ločena posvetovanja vodstva narodnih socialistov in centruma. Kakor se izve. bodo k pogajanjem pritegnjeni rudi predstavniki nemške ljudske in bavarske ljudske stranke. Hitler se je nastanil v hotelu Kaiserhof. od koder dirigira razgovore. Po sodbi poučenih političnih krogov bo prišlo med narodnimi socialisti in cent rumom do sporazuma, čenrav ni mnogo izgledov, da bi mogli prevzeti oblast. Cent rum je sicer za to, da bi vstopil v vlado za vsako ceno, toda splošno mrsHio. da je zelo veliko vprašanje, ali bo sploh in centmmom. - General Schlei-ospredfri prišlo do sestave parlamentarne vlade. Slej ko prei prevladuje mnenje, da bo proglašena diktatura pod vodstvom dosedanjega notranjega in obrambnega ministra generala Schleicherja, ki ga smatrajo po padcu Papena za najintimnejšega zaupnika Hindertburga. Pogajanja in konzultacije političnih strank imajo po sodbi teh krogov samo namen dokazati nemožnost parlamentarne vlade in tako v naprej opravičiti proglasitev diktature. Potres v Nema ji Berlin, 21. novembra. Včeraj so na Westfalskem zabeležili močan potres, ki sicer si povzročil večje škode, ki pa je izzval med prebivalstvom veliko paniko. Prvi potresni sunek se je pojavil ob pol 1. zjutraj in je bil tako močan, da je vse planilo iz postelj. Po stanovanjih se je zamajalo pohištvo in mnogo posode se je razbilo. Potresni sunki so se ponavljali vse do 4. zjutraj. Potres je bil najmočnejši, kar so jih zabeležili, v zadnjih desetletjih. Bruselj, 21. novembra. Smoči ob 23.45 je bil zabeležen v Bruslju in okolici močan potres, ki pa ni povzročil večje škode . Atentat na Herriota Atentat je delo bretonskih avtonomistov, financiran pa iz Berlina Pariz, 21. novembra. Včeraj je bil poizkušen atentat na vlak, s katerim je potoval ministrski predsednik Herriot v Nantes. Po dosedanji preiskavi so neznani storilci položili na tir na nekem zelo nevarnem mestu, kjer vodi proga tik ob obrežju reke, dve bombi, ki sta eksplodirali in v daljavi kakih osem metrov razdrli oba tira proge. Eksplozija pa je opozorila čuvaje proge, ki so na ta način še pravočasno ustavili vlak, tako da se je namen atentata izjalovit Po splošni sodbi in dosedanjih podatkih preiskave gre za akcijo bretonskih a vtonomistov. Je to maloštevilen pokret, ki ga vzdržujejo in financirajo iz Berlina in Moskve. Ministrski predsednik Herriot je po prihodu v Nantes izjavil novinarjem, da bržkone atentatorji niso nameravali izzvati katastrofe vlaka, s katerim se je vozil, marveč so hoteli svojemu številično neznatnemu pokretu s tako javno demonstracijo dati večji poudarek. V zvezi s tem je tudi omenil, da financira ta pokret pariški poročevalec glavnega Hitlerjevega glasila »Volkischer Beobachter«, župnik Korner, ki je bil v zelo tesnih stikih z nemškim poslaništvom v Parizu. Gre za iste ljudi, ki so nedavno povzročili sličen atentat pri Remsu in pri katerih so našli potne liste z nemškim vizumom. Pariška policijska direkcija opozarja v svojem komunikeju na to, da so se atentatorji zmotili v voznem redu. Iz- vršili so atentat dve uri pred prihodom Herriotovega vlaka. Glasilo bretonskih avtonomistov je namreč prejšnjega dne objavilo podroben program Herriotove-ga potovanja in je pri tem pomotoma najavilo prihod Herriotovega vlaka za dve uri poprej. Atentatorji so očividno nameravali izvršiti atentat tik pred prihodom vlaka, kar bi imelo katastrofalne posledice. Vlak bi se prevrnil v reko. Na lice mesta so bili odposlani najboljši policijski uradniki, da vodijo preiskavo. Že sinoči je bilo aretiranih 7 bretonskih avtonomistov pod sumom, da so v zvezi s tem atentatom. Ko se je Herriot sinoči vrnil v Pariz, ga je sprejela na kolodvoru več ti-sočglava množica in mu prirejala viharne ovacije. Pariški listi danes obširno komentirajo ta dogodek in odkrito namigujejo, da je bil insceniran iz inozemstva. »IJ-berte« objavlja poročilo pod naslovom »Nemški atentat na Herriota« in naglasa, da se že del j časa opažajo slične inozemske akcije, kojih niti vodijo v Berlin in Moskvo. Tudi ostali zmernejši listi desnice in levice označujejo atentat za delo inozemske propagande proti Herriotu in zahtevajo najodločnejše ukrepe. Notranje ministrstvo je pariškega dopisnika Hitlerjevega organa župnika Korberja kot nevšečnega tujca izgnalo iz Francije. Odkritje Jesenkovega križa pod Komarčo Včeraj je bil svečano odkrit križ, kjer se je dr. Fran Jesenko smrtno ponesrečil Bohinj, 20. novembra. Prav blizu izvira Savice ob poti na Komarčo, ki jo je pokojni univ. prof. dr. Jesenko neštetokrat prehodil, so včeraj njegovi prijatelji odkrili na prostoru, kjer ga je smrt pahnila s poti, preprost mecesnov križ, ki ga je postavil Jugoslov. zimsko-sportni savez. Svečanost je bila preprosta in tako prisrčno prijateljska, da je bila popolnoma v duhu pokojnikovem, ki je bil največji sovražnik osebnega kulta. Tudi križ je po njegovi volji, saj je tak, kakršne so naši pradedje postavljali ponesrečencem v planinah, na njem je pa z bakrom obrobljena ovalna bronasta plošča z napisom: Jugoslavenski zimskosporfni savez v spomin I. svojemu predsedniku univ. prof. dr. Franu Jesenku, ki se je tu ponesrečil 14. VIL 1932. Z domačini, ki jim je bil pokojni učenjak najboljši prijatelj, so prišli h križu zastopniki JZSS s podpredsednikom g. dr. Cirilom Pavlinom na čelu, oficirji pogranične čete s svojimi soprogami, a Gorenjski podsavez, smučarski klub Bohinj m občino Bohinjsko Bistrico je zastopal mednarodni tekmovalec g. Tomaž Godec, ki je na križ obesil krasen venec iz smrečja, ro-dodendrona, s pomlad oznanjujočimi poganjki in krvavo rdečih krizaintem, za ljubljansko podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva-je prispel g. dr. SpiUer-Muyst manjkalo pa seveda tudi ni oskrbnika »Zlatoroga* g. Dobt&vca, ki je v nesreči tolažil in skušal pomagati ponesrečencu in je tudi sedaj požrtvovalno priskočil pri postavljanju križa, ki ga je vodil g. France Kobentar ter mu je pomagal tudi prometni uradnik g. Torrcažič. Iz koče ob Sedmerih jezerih je prišla izkaza t čast svojemu stalnemu gostu- oskrbnica Ivanka, bil je pa seveda tudi bohinjski slikar g. Hodnik. Crno se je med smučarji, turisti in domačini odražala markantna postava prorektorja g. dr. Šerka, ki je prišel počastit pokojnika kot najbližji prijatelj v imenu ljubljanske univerze. Solnee je prodrlo lahko meglico, da se je zasvetil križ daleč v dolino in g. dr. Ciril Pavlin, ki ima največje zasluge za počaščen je dr. Jesenka, je z drhtečim glasom pozdravil udeležence v JZSS, nato pa s poetičnimi besedami orisal dr. Jesenka kot oboževatel j a in pospesevatelja zimskega sporta ter izročil križ v varstvo prirode in Bohinjskemu klubu. Gin j enim poslušalcem so pa prav globoko segle v srce tudi preproste besede g. Tomaža Godca, ki je v imenu gorenjskih in bohinjskih smučarjev ter Bohinjcev počastil pokojnega prijatelja s spomini, kako ga je prof. Jesenko navdušil za prirodo in za zimski sport kot za najidealnejše sredstvo, da ostane narod zdrav m krepak, Vsi Bohinjci bodo varovali ta križ kakor svet spomin m negovali rože ob njem, zato ga pa sprejema v varstvo v imenu Bohinjskega smučareekga kluba m vseh rojakov z obljubo, da bodo posnemali pokojnika t ljubezni do prirode. Ko se je g. dr. Ciril Pavlin s kratkimi besedami še zahvalil za udeležbo, je bila intimna pietetna svečanost končana in tiho so odšli častilci dr. Jesenka zopet v dolino. Okrog križa so posajene redke planinske cvetlice, doli med skalami hudournika pa stoji drug preprost križ na mestu, kjer je obležal dr. Jesenko z zlomljeno hrbtenico. Tako je veliki pokojnik dobH dostojen spomenik v ZJatoragovem m svojem kraljestvu. Volitve v Kataloniji Barcelona, 21. nov. Včeraj so se v Kataloniji ob zelo slabi udeležbi vršile parlamentarne volitve, ki so potekle docela mir* no. Če tudi podrobni rezultati še niso znani, je vendarle gotovo, da je z veliko veČino zmagala katalonska levica pod vodstvom predsednika Marcie. Nadomestne vofttve za Karoiy1}ev mandat Stalni Beligrad, 21. nov. p. Včeraj so 6e vršile nadomestne voHtve za mandat bivšega ministrskega predsednika grofa Kar-rolvja »ki je kakor znano odložil svoj poslanski mandat. Z večino 3355 glasov je zmagal prosvetni minister Homan proti kandidatu opozicije Štefanu Fridrihu. Manevri ruske vofske Moskva, 21. nov. AA. Na Kavkaškem 6e bili tajni manevri sovjetske vojske. Prisostvovali so j-lm tudi vojaški delegati It Nemčije in Italije. Poneverba sofi v Požarevcu Požarevac, 21. novembra. Pri glavni zalogi soli so ugotovili velike poneverbe. Iz skladišča je izginilo nad 5 vagonov soli. V zvezi s to afero je bil aretiran glavni prodajalec soli Miroslav Zivkovič. Preiskava se še nadaljuje in zdi se, da bo zavzela ta afera večji obseg. Povratek ministra dr. Kramerja Beograd, 21. nov. p. Davi se je vrnil iz inozemstva minister g. dr. Albert Kramer. Sorzna poročiSap LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2314.01—232537, Berlin 1367.64—1378.44, Bruselj 79837— 80231, Curih 1108.35—1113.85, London 189.19—190.79, Newyonk ček 5740.20—5768 46 stotink, Pariz 225.77—226.89, Praga 170.67—17133, Trst 29437—296.97. INOZEMSKE BORZE Čarih: Pariz 20.37, London 17.10, New York 519-87. Bruselj 72.05. Milan 26.62, Ma. drid 42-50, Amsterdam 208.775, Berlin 123.575, Sofija 3.76, Praga 16.40, Varšava 58.575, Bukarešta 3.085. Btren X »SLOVENSKI NARODc, dne 21. novembra 1932 ^tev 64 Lep sokolski praznik m V soboto tat včeraj je Sokol L proslavil as letnico svojega plodonosnega dela LJubljana, 21. novembra. Ponosni Sokolski dom na Taboru že doteo ni imet v svoj: dvoran: toliko pr'ja-teijev. kalcor v soboto, ko jc pros'av*! z izvrstno uspelo tdova<3no akademijo 35-letnkro svojega obstoja. Preobširno bi bi4o navajati d do jubilanta v 35 letnem obstoji- ki ga je izvrSH v telesnem in nac io-namem pogledal za vzgojo naše mladine. Kdor je videl sobotno telovadno akademijo, se je lahko prepričal, da skrb; SokoT T na Taboru pravilno za vzgojo na temelju Tvrseve sokobske ideoJogije. Največja dvortna je bvla okusno okrašena in sijajno razsvetljena, zlasti oder je b'l lepo okrašen z zelenjem, zastavam in razsvetljenima letnicama 1907—1932. V dvorani, ki je bila zasedena do zadnjega kovčka, so se Zbrali odlični predstavniki našega mesta, med drugimi general P op o vič s soprogo, češkoslovaški konzu! inž. Sevčik, podstarosta Save-za SKJ br. Gangl. žtrpni starosta br. dr. Pipenbach cr. dolgoletni starosta Sokola I br. dr. Pe stotnik, staroste vseh l?irb!1ansk;h in okoliških sokorskrih društev ter odlični zastopniki raznifi kulturnih organrzacil in konporacij. Mestno občino je zastopal dr. M. S n b i c. Telovadno akademijo, ki je obsegala 15 točk, je otvori orkester Sokola I, pod vodstvom br. V e r i j a § v a j g a r i a s sokolsko koračnico, nakar je društveni starosta br. inž. Lado Bevc v kratkih in Jedrnatih besedah orisal trnjevo pot Sokola I od ustanov"rve do današnjega slavnostnega večera. Izrekel je toplo zahvalo vsem onim bratom in sestram, ki so dvignili Sokola I yl skromnih začetkov na Ledini do danes enega najmočnejših sokolskih društev v Jugoslaviji. Pozival je brate in sestre, da ostanejo zvesti Sokolske-mu Taboru m zastavijo vse svoje moči za čim lepši razmah in napredek Sokola 1. Govor br. staroste je bid z odobravanjem sprejet. V ;meny član.ic Sokola I je sestra M a n i c a K o m a n o v a v lepo. pesniško zaokroženem govoru slavila Sokola I ter med sviranjem državne himne privezala na prapor krasen spominski trak z napisom: »Z ljubeznijo in z žetvam: 19. novembra 1932.* Govor sestre Manice ;e izvabil poslušalcem marsikatero solzo. Sledila je telovadna akademija, ki <=o jo otvor* čili Sokoliči (16) po številu. Izvedli so po godbi prav strumno in po vojaško lepe proste vaje, ki so občinstvu izredno ugajale. Po dečkih je nastopila vzorna vrsta članov v okusnih belih telovadnih oblekah na drogu, ki je s svojimi vrtum-škimi vajami in drznim odskoki z droga zadivila obemstvo, ki mu je marsikdaj zastajala sapa. Vsi telovadci so se močno potrudili ter je Sokol I lahko upravičeno ponosen nanje. Deset Sokoličic je ljubko, deloma s perjom slovenskih narodnih pesmic prav dobro izvedlo simbolične i^re ter želo spontano odobravanje občinstva. Ker je bil slovenski vokalni kvintet nepričakovano zadržan, je zaipel oktet »Ljubljanskega Zvona* tri pesmice, ki so občinstvu zelo ugajale. Kot vedno se je izkazal ta večer moški naraščaj (S) z izvrstno in precizno izvedenimi prostimi va-iam;. Naraščajniki so želi zas'mženo in viharno pohvalo občinstva. Mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom ne-vovodje br. Zorka Prelo vc a je zapel Juvančevo »Izgubljeni cvet<- :n Flajšma-novo »V gorenjsko oziram se skalnato stran« ter bil predmet toplih ovacrj poslušalcev. Sedem članov je pokazalo nekaj prav posrečenih vaj na konju, odlikoval se je zlasti naš međna-i odnik dr. P o r e n-t a. pa tudi ostali niso zaostajali v izvedbi. Ritm čne vaje članic (9) so bile nekaj novega ter so iih Članice izvedle prav skladno in grac:jozno. Orkester Sokola I je* zaigral Zajčevo uverturo »GraniČarji« in žel zasluženo pohvalo občinstva. Ženski naraščaj (S) je v okusniu oblekcah izvedei vaje z žogicami prav dobro. Devetorica članov nam je pokazala vrhunske proste vaje. Izvedba in skladnost sta bili na višku .nastop prav dobro uvežban in pripravljen, zato občinstvo ni štedilo s priznanjem. Zaključna slika nam je pokazala razvoj Sokola I na Taboru, k: se ie končala v lepi alegoriji — članstvo, nara-ščaj in deca se klanja sokolski ideji. Srebrni jubi'e? ie zaključila efektna Kalinova koračnica »Stara garda*, ki Jo je orkester Sokola I odlično zaigral Včeraj zvečr je bil koncert god'be Sokola I »n ples. ki je dostojno zakljnči-1 srebrni iub'lej agi'nesra Sokola I na Taboru. Zdravo! L H. Prireditev za trpeče brate Dobro obiskana druga akademija delavskega prosvetnega in podpornega društva „Tabor" Ljubljana, -1. novembra Lanska, prva akademija delavskega prosvetnega in podpornega društva »Tabor« aam je še v živem spominu; mlado emigrantsko društvo, ki ni staro še niti dve leti, je dokazalo, da so se v njem zbrali mladi idealni in požrtvovalni ljudje, ki so se posvetili lepi ideji- Druga akademija, ki so jo priredili v soboto v veliki dvorani Uniona. nas je pa potrdila v prepričanju, da si je >Tabor< določno začrtal pot. ki ga veže zanesljivo z daljnim ciljem. Delo Tabora jo prosvetno v pravem pomenu besede, kaj i i neposredno plemeniti in drami svoje članstvo, mladino, ki kar gori v vnemi, da se udejstvuje za lepo etvar. To je delavska mladina, močna in zdrava ter resna, ker jo je zgodaj streznilo trdo življenje. Namen prireditve je bil plemenit: cisti dobitek je namenjen opremi zavetišča za brezposelne, ki ga društvo gradi na Viču. Za brezposelne emigrante, ki ne poznajo nikjer več doma ... Človek bi mislil, da bo dvorana prenapolnjena, kajti prireditev bi morali obiskati vsi patrioti: in teb pri nas ni malo, če prištevaš med nje vse, ki se tako radi sklicujejo na svoje nacijonalno prepričanje. Sicer pa ni bil čas dobro izbran, saj je bila ta večer pomembna sokolska prireditev. Kljub temu je bila udeležba lepa, zlasti je bilo mnogo mladine, le spredaj v parterju so zevale praznine kot priča, da med ljudmi, ki so sicer vedno v ospredju, ni idealizma. Prireditev je bila na takšni višini, da bi lahko nudila dovolj vsakemu, ki bi se je udeležil le zaradi umetniškega užitka Menda ni treba še posebej naglašati, da je bil moralni uspeh popoln. Prireditelji so pa nudili tudi izredno mnogo; program je bil tako bogat, da je prireditev trajala skoraj tri ure. O pevskem zboru *Tabora< se bo še mnogo govorilo; kmalu ga bodo morali prištet med naše na {odličnejše pevske zbore. Kdor ga je slišal v soboto, bo brez oklevanja priznal, da ga je njeizov nastop navdušil. Zbor je močan. Šteje skoraj 60 članov. Mladina, sami delavci in delavke in kako je pevpvod* ja izoblikoval zbor! Da ima zbor za pevo-vodjo g. Venturinija, ki se je udejstvoval pred prevratom pri pevskem društvu Nabre-žini, čigar prapor je bil obešen v »oboto z državno trobojnico nad odriščeni unionsk^ dvorane, je prava sreča za društvo. Nekakšen poseben ogenj prešinja zbor, pesem zw-ni toplo in polno, temperamentno ritmično — je pravi odraz južnjaške topline in živ--, sončne barvitosti. Ta zbor bi se moral predstaviti javnosti še na kakšni drugi prireditvi. Peli so Foersterjevo sLjubicoc, Bajukovo ^Djevojka je ružu brala«, Kramolčevo >Vi-gred«, Kimovčevo >Polž se je pa ženit šek in Adamičevo »Prekomorska postac. Recitacije ©o bile vse dobre. Posebno pozornost je vzbudil nas-top malega Končnika, ki je nastopil s sestro v Zupančičevem >Razgovoru<. Deček ima dramatski talent. Vsa bolečina emigrantov je izzven*3la iz širokove pesmi »Umrl je Jezuse, ki jo je recitirala gdč. Ida Domankova z doživetjem. Prav tako dojemljiva je bila deklamacija Grudnove pesmi >Slika z Adrije«, ki jo je deklamirala gdč. E. Belingarjeva. Kako močan pesnik je bil Srečko Kosovel, je pokazala deklamacija njegove pesmi »Kdo je ho- dil . Zborne recitacije so še pri nas vedno novost, eeptfav smo jih že slišali nekajkrat, učinkujejo pa tako, da ti oslane vselej globlji dojeni. Iz zbora ne zveni več palos izražanja posameznika, temveč elementarna sila skupnosti, ki obsoja krivico, ki pregluši bo lečino posameznika, kajti bolečina vseh sme priti do izraza, celota, z eno mislijo prepo jena. sme in mora govoriti preden vzdihuje - imeznik Zbor je dobro izvežban, vendar bo moral nastopati nekoliko bolj samozavestno in to in ono bo še treba izgladiti. Recitirali so Gradnikovega rVitogoja . in >Mo-litev beguncev« istega avtorja ter Bajčevo Pesem primorskih emigrantov*. Z delavnim emigrantskim društvom mora paS simpatizirati vsak. kdor količkaj čuti za Primorce: zato sta na prireditvi tudi z veseljem sodelovala odlična člana naše ope-r.*. ga. Poličeva in g. R. Primožič. Zapeia sla več pesmi — seveda kot prava umetnika, saj ju občinstvo menda dovolj pozna iz opere, da ni treba Še naglašati njunih pevskih vrlin, pevko je spremljal pri klavirju ravnatelj opere <». Polič. pevca pa ' dirigent 2-Neffat. Pevca sta bila nagrajena z lepima šopkoma in zlasti Še z orlobr:i vaniem občin Hej Slovani' in z neko posebno r«»nobo se je odzvala takoj vsa dvorana — vsi so stoje [>eli zamaknjeni v simbolično sliko, ki je poosebila njihovo upanje in stremljenje. Srajce je kradel Pudnart, 19. novembra. b prosjaki je res velika težava. Človek nikoli ne ve, ali ima pred seboj miloščinar-ja, ki je podpore res potreben, aK pa se skriva za prosečimi besedami pohajač, ki izrabi sleherno priliko, da svojega dobrotnika ogoljufa in mu kaj ukrade. »Porcijo prigrizka bi prosiU, se je oglasil te dni v Pogačnikovi gostilni neznan moški, se precej trdnih let in je sedel za mizo- Natakarica je bila zaposlena z likanjem perila, ki je bilo zloženo na kupu. Da postreže gostu, je odšla iz sobe v kuhinjo- Moški je samoto izrabil. Videč, da ga nihče ne opazuje, je brž smuknil k perilu in 9i prisvojil dve svileni srajci. Stisnil ju je pod desno in levo pazduho in hitel iz gostilne. Pa ni prišel daleč. Komaj je bil na pragu, mu je ena srajca zlezla izpod suknjica in padla na tla. Vse to je opazoval slučajno na cesti zaposleni cestar, ki je brž razumel, s kom ima opra- viti. Pozval je moškega na odgovor, češ, kje je srajco dobil. Neznanec je nekaj za mrmral in te naredil neumnega. Med tem je prišla natakarica, ki je srajco takoj spoznala. No, koncem, koncev se je stvar tako obrnila, da je moral nepošteni gost tudi z drugo strajco na dan. Tujec je zase' v kaj težaven položaj in mu je bilo jasno, da vsa stvar zanj ne bo končala najbolje. Se predno so se navzoči zavedli, kaj nepoštenjakovič namerava, se je ta že pognal na cesto in si poiskal zavetja v nekem usahlem vodnjaku. Pa so ga iztak-nili in izvlekli ven. da ga kar na licu mesta pohvalijo za njegovo »poštenost . l»retkanec pa se je tudi tokrat iztrgal in zbežal v divjem begu v eno izmed oddaljenih hiš. Dobili so navihanca pozneje v kleti, ko se je že precej pomirjen, krepčal pri sodu vina ... Domači hlapec je nepoklicanega prijatelji vinske kapljice izvlekel na beli dan in mu dal pošteno lekcijo. Potem so pa pognali pp-tepenca iz vasi. Želim se poročiti! Nesreče in poskusen samomor Ljubljana. 21. novembra. Od sobote do danes so v bolnico prepeljali več ponesrečencev, med temi dve žrtvi prometnih nesreč, poleg teh pa tudi neko mladenko, ki si jc hotela v obupu končati življenje. Najtežja nesreča se jc pripetila na Tržaški cesti tik pred viško cerkvijo. Tam je včeraj dopoldne okrog o. neki osebni avtomobil podrl 91etnega Tugomirja K.la-sinca. sina železniškega uradnika, stanujo-čega v Rožni dolini, cesta M št. 4. Deček je tekel čez cesto, pa ga je avtomobil zagrabil. Dobil je precej težke poškodbe, bil ie potolčen na glavi, po rokah in po nogah. Reševalni avto je ponesrečenega deek-i prepeljal v bolnico. Posestnik Janez Žitnik, stanujoč na lianski cesti, je snoči malo pregloboko pogledal v kozarček. Precej ginjen .>e je vračal dumo**, davi se je pa znašel v bolnici s precejšnjo rano na glavi Kaj se je zgodilo z njim, m znano in tudi sam ne ve povedati. Morda ga je kdo napadel in udaril po glavi, ni pa izključeno, da ga je podrl neznan avtomobilist. V soboto zvečer se je na Cankarjevem nabrežju pripetila težja nesreča, katere žrtev je postal 551etmi rrgovski zastopnik J. Oinerza. V temi je stopil v odprtino kleti in padel ter si zlomil desnu nogo. — Marija Debevčeva, 471etna dninarica iz Babnc gorice, občina Rudnik, je doma po stopni cah padla in se potolkla na glavi. — Janez Stegnar, sin posestnice iz Dulenje. občine Rove, se je včeraj dopoldne s kolesom pe Ijal proti Radomljam. Na klancu je pa padel in priletel na glavo Zadobil je la/je poškodbe. Iz Dupelj pri Tržiču so prepeljali včeraj 241etno služkinjo pri posestniku Josipu Stularju v Spodnjih Dupljah Heleno I. Imela je nesrečo v ljubezni in si je vsa obupana hotela končati življenje Stara je šele 22 let. Vzela je iz omare steklenico, v kateri je bilo skoro osminko litra lizola in vsega izpila. K. sreći so jo opazili domači, ko se je zvijala v groznih bolečinah. Takoj so telefonirali po rešilni avtomobil Gasilskega društva v Kranju. Nato so jo nemudoma odpeljali z avtomobilom k zdravniku g. dr. Josipu Bežku, ki ii je dvakrat izpral želodec, dal injekcijo m odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico. Narodno gledališke DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 21. novembra: Gospa Inger. Red C. Torek, 22. novembra: Zaprto. Sreda, 23. novembra: Strast pod bresti. Red Sreda, četrtek, 24. novembra: Zločin in kazen. Red B. * Op°zarjamo na nocojšnjo predstavo v drami. Vprizori se Gospa Inger na Oestrotu za red C. Zasedba je običajna. Režijo ima gospa Marija Vera. O'Neillova drama iz življenja ameriških farmarjev: Strast pod bresti se ponovi v ljubljanski drami v sredo dne 24. t. m. za stalni abonma reda Sreda. Ljubljanska drama pripravlja premijere drame Car Aleksej, ki jo je napisal slavni ruski pisate'j Merežkovskij, slovenski prevod pa je preskrbel najboljši naš prevajalec iz ruščine gospod Hetman. Delo študira režiser g. Ciril Debevec. Premijera bo v začetku meseca decembra. ~" OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 21. novembra: Plesni većer Katje Delakove. Izven. Znižane operne cene. Torek, 22. novembra: Hlapec Jernej. Red B. Sreda, 23. novembra: Manon. Red D. Četrtek. 24. novembra: Zaljubljen v tri oranže. Red A. * Plesni večer Katje Delakove. Dre vi ob 2i». nastopi v opernem gledališču plesna umetnica Katja Delakova na drugem samostojnem večeru v naši operi. Pleše na glasbo Greinerja, Chopina, \Volfsohna, Liszta, Bottarija. Borkiewicza. Rimski-Korzakova, Musorgskega, Griega in Straussa. Pri klavirju g. Gallatia. Novi kostumi so izdelani po osnutkih g. Ljubivoja Ravnikarja. Katja Delakova je že na svojem prvem plesnem večeru, ki ga je imela v lanski sezoni v operi, dokazala, da je v svoji stroki prava umetnica. Vzbudila je veliko zanimanje in žela soglasno pohvalo. Prepričani smo, da bo tudi nocojšnji njen umetniški večer v vsakem pogledu popolnoma uspel. Me&senejeva opera Manon je imela v soboto na lotoenj-i premijeri sijajen uspeh. Soglasna sodbe je, da je letošnja vprizori te v Man on a sijajna predstava. Prva repriza bo v sredo, dne 23. t. m. $i sita in reseta Ogenj in žveplo bruhajo deviški (za zaprtimi vrati) moralisti na »Veseli vinograd«, na naše gledališče in na vse, ki si upajo misliti brez njihovih možganov Boj na nož so napovedali vodstvu našega gledališča, apel so naslovili na naše dobro Ifudstvo, češ, glej, ti gledališče plaču ješ, v njem se pa svinjari. Pa je že tako, da dosežejo ti prepleskani srednjeveški \ntezi s svojimi plesnivimi meči vedno baš nasprotno, kar hočejo. Mislijo, da je ljudstvo še vedno pod njihovo komando, pa se temeljito motijo. Menda so pričakovali, da bo navalilo iz vseh krajev v Ljubljano in demonstriralo proti »Veselemu vinogradu« na našem odru, a zgodilo se je drugače. Gledališče je bilo v soboto in včeraj tako polno, da bi za noben denar ne dobil nobenega prostorčka več. Celo z dežele, iz oddaljenih krajev, so prišli ljudje gledat ta tako besno napadeni in prokleti »Veseli vinograd«. Isto ljudstvo, ki so ga moralne dvoživke pozivale, noj protestira proti r>Veselemu vinogradu«, ga je prišlo gledat in s tem tudi vprizoritev odobra\*ai. Gledališka blagajna si je pa vsaj toliko opomogla, da bo lahko krila vsaj najnujnejše izdatke. Blamaža besnečih moralistov je res popolna. Vlom v Domžalah Domžale, 21. novembra. Danes ponoči je bilo vlomljeno v trafiko Ivana Japlja, ki stoji na samem poleg županove hiše. Vlomilec je s krampom udaril po ključavnici in jo odtrgal, potem se je pa splaizil v trafiko in odnesel precej plena. Odnesel je 40 škatel »Zeta« po 100 komadov. 300 komadov »Vardar«, 160 komadov »Drina«, 100 komadov »Šum adi ja«, 40 komadov »Karagjorgje«, škatlo »Stru-mica«, zavitek ameriškega tobaka za pipo, 100 škatlic vžigalic itd. v skupni vrednosti 2000 Din. O vlomu so bili zjutraj obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo In so vlomilcu že na sledu. Lepite na pisma znamke protituberhulozne Uge! etev. 2c4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 21. novembra 1932 Stran 3. Dnevne vesti — Odlikovanje orožnikov. Za zvesto službo so odlikovani z zlato Kolajno orož-niSki naredni k i-vodniki I. razreda: Mavri-cij Zgonik. Anton Pirih, Alojzij Podpe-can. Josip Misle j, Adolf Cimerman, Jakob Mirnih in Matija FerMč; narednik-vodnik IL razreda Mihael Ravnik in naredniki-vodniki HI. razreda: Matevž Velikooja, Franc Trstenjak, Alojz Muršic, Martin LovSe, Franc Gorjan. Jožef Mužič, Jos;p Ložar. Ignac Intihar. Friderik Golob. Jakob Mrak Josip Kožuh in Adam Klein in orožniški kaplar Ivan Kramer; s srebrno kolajno pa narednik-vodnik I. razreda Andrej Kovač in naredniki Stanislav Ma-slazzk. Josip Prša, Blaž Lorger, Josip Gun-žer, Joiip Gorjup. Peter Košar. Martin šunenk, Mihael Romih Franc Brezovec, Josip Jonke, Leopold Fric, Leopold Kog-ej, Ivan Vodopivec Angel Gruden, Franc Po-stuvan, Andrej Pavšic. Ivan Kolak in Ivan Pleš. — Koncres stanovanjskih najemnikov. 4. decembra bo v Zagrebu izredni kongres stanovanjskih najemnikov iz vse države. Zveza stanovanjskih najemnikov v Zagrebu je poslala vabila vsem stanovskim in strokovnim organizacijam, pa tudi senatorjem in poslancem. Kongres bo obravnaval vedno bolj p^re^f* vproSanje znižania najemnin, ki so le z redkimi iziemnmi tako visoke, da jih nižji in srednji sloji ne morejo več zmagovati. — Prepovedane publikacije. Notranji minister je prepovedal uvažati in širiti v naši državi v Berlinu izhajajoči list sDer rote Aufbauc ter kniici Geonza Grossa *Das Ge-sicht der herrerhenden Klasse in G. Ko-tscba -»Moskau diktiert«. — Podražitev kruha v Zagreb«. Z današnjim dnem so je podražil kruh v Zagrebu za 50 par pri k;:. Peki utemeljujejo podražitev kruha B podražitvijo moke. — Novi grobovi. Davi je v »Slajmerje-vecn domu« izdihnila v častitljivi starosti 76 let gj JoSipina Chri>tof roj. VrSec, vzorna soproga ravnatelja ;n lastnika znauega učnega zavoda v Ljub'jaii in mati našega upra\ci:k:i Pokojna j« VSi svoje življenje posvetila skrbi za družino in vzgoji svojih 5 sinov in hčerke, ki so že vsi pri kruhu in oblikujejo izgubo svoje predobre mame. Pogreb blage žr-nc bo v sredo ob lo. iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv Križu. — Včeraj jc umr! v Ljubljani upokojeni zavarovalni uradnik g. Ignacij Zor. Pogreb ob jutri oh 16. Celovške ceste 113. — Neizprosna smrt je ugrabila včeraj dijaki* njo IV7 razred«? mestne ženske realne gimnazije sdč. Mirni Dolenc. Pogreb bo Jutri ob 14. s ceste Mestni lOji št. 33. Bodi iim labka zemlja, težko prizadetim svojcem pa nase iskreno sožalje. — Prodaja. Dne 24. t. m. se bo vršila pri g-Iavni carinarnic: v Ljubljani prodaja raznega Maga ("kemični izdeHJki, orožje, bicikelj. kovinski izdelki, igralne karte, konfekcije, železnina, izdelki iz pločevine, svilene in polsvilene tkanine. Slamniki, saharin itd.). — Dobave, Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 20 1 črnila in 50 komadov vrtalnih konic; do 30. t. m. glede dobave zakovic, vijakov, žJonikov, kositra, žgane žice, pločevine, dimnih kolen in cevi; do 5. decembra glede dobave 150 kub. metrov jamskega lesa in 1200 m jeklene žične vrvi. Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču. EDINA TRGOVINA ČEVLJEV V 6ELENBU RGOVI ULICI »TEMPO«, oddelek za gotovino, LJUBLJANA, šelenburgova ul. 4, dvorišče — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno. Včeraj je bilo vreme še precej lepo, čez dan se je sicer pooblačilo, a ponoči smo dobili zopet pusto poznojesensko vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 15, v Skoplju 8, v Mariboru 5, v Ljubljani 3 stopinje. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.7, temperatura je znašala 2 stopinji. — Srašna smrt deteta. V soboto zjutraj se je pripetila v Zagrebu težka nesreča. 15 mesečna hčerka hišnice Franje Cassottia je ostala sama doma z materjo. Otročiček se :e igrar! pri štedilniku in ie slučajno odprl vratca. V naslednjem hipa je bilo nesrečno dete v plamenih. Mati je gorečo hčerkico sicer takoj pokrila z rjuho, toda dete je zadobio tako težke poškodbe, da ;e kmalu po prevozu v boVnco umrlo. — Smrt 99 letne žene. Lan4 pomladi smo poročali o 75 letnici po-roke g. Ivana Jurce v Gorenjah pri Postojni. V četrtek 17. t m. ie pa g. Jurci smrt ugrabila zvesto družico Marijo in v soboto so jo položili k večnemu počitku. Stara le bila °9 let. Bnd: b!ag; ženi ohranjen prijazen spomin, žalujočim pa naše iskreno soža.ije! — Drzen roparski napad v Beogradu. V hišo polkovnika Ojorgja Crjorgjevica v Beogradu so vdr!Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefo-va* grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge rij ah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —ij Jubilej predsednika notarske zbornice. Danes praznuje 70 letnico rojstva predsednik notarske zbornice v Ljubljani g. Andrej Kuhar, ki ga naša javnost dobro pozna kot odi čnega. izredno agilnega pravnika in javnega delavca, pa tudi kot zelo simpatićnega, skromnega jti velikodušnega človeka. Nihče bi mu ne prisodil 7 križe v, saj je še tako čil m krepak, da se bo marsikdo začudil, da praznuje že 70tič svoj rojstn; dan. Jubilanta prišteva »Slovenski Narod« med svoje bivše zveste sotrudnike, objavl.jal je v njem kulturno politične članke, ki so vzbujali splošno zanimanje. Množici čestilcev tega vzornega moža se pridružujemo rudi m: z rskreno željo, da b: se Še dolgo veselil svojega trdnega zdravja in zaslužene pozornost^ vse nase ravnosti. — Ij Balo vozijo po naših ulicah zdaj še posebno redko, ko iahko spravi nevesta ves svoj »ponos« (namreč balo) v žepni robec, in ko je bala odvisna prav za prav od obrokov . . . Zato smo imeli v soboto posebno senzacijo v Zvezdi, kjer je številna gmiča ljudi občudovala >bališe. Minogi sploh niso vedeli, kaj pomen: pohištvo na tovornem avtomobilu in so mislili, da mora biti kaj čuden patrom tisti, ki se seli s takšnim veseljem, da je okinčaJ voz. Stvar je bila res malo čudna ker na tovornem avtomobilu ne vidiš bale vsak dan poleg tega so pa sedeli fantje na pohištvu tako klaverni in vriskanje je bilo podobno skoraj vokanju. Vendar so se fantje šalili, odgovarjali so radovednežem da peljejo balo na šmarno goro. Zdi se. da je nevesta (ali ženin ?> kupila ali dobila pohištvo v Ljubljani, od koder so ji ga prepeljali nekam tako slovesno na deželo. —Ij Prva produkcija gojencev državnega ko^servatorija. Jutri 22. t. m. bo prva produkcija gojencev državnega konzervatorija. Na produkciji nastopijo gojenci iz violinskega, oddelka prof. Ivančica Rupl3 in šlaisa. dalje iz klav rskega oddelka profesorja Janka Ravnika fn prof. šmalc-švajgerjeve ter iz solopevskega oddeTka ravnatelja Hubada In prof. Foedransper-gove Natančni spored se dobi v torek popoldne od pol 6. ure dalje v veži Filhar-moničnega poslopja. Začetek produkcije točno ob 6. uri v dvorani Filharmonične družbe. Spored stane 2 Din. —Ij Kot v velemestih pozimi, kjer se brezdomci grejejo na ulicah ob javn.n pečeh, .so se stiskali v soboto brezposelni ob motorju za kuhanje asfalta na Marijinem trgu. V soboto je začelo podjetje A. Res asfaltirati hodnik v Prešernovi ulici, ker je pa ulica zelo ozka m prometna, so kuhali asfalt na Marijinem trgu. Ta motor se zdi Ljubljančanom zelo zanimiv, zato je bila ob njem gneča brez brezposelnih. Tako pridejo pri nas vsi na svoj račun, eni se zabavajo, drugi se pa vesele življenja, ker jim je dobrotljivo nebo naklonilo peč na cesti. Magazin TEOKAROVIĆ, Ljubljana, Gradišče {t. 4 javlja, da ie dobil iz tovarne sledečo brzojavko: »Prodajajte zopet po starih nizkih cenah.*4 —Ij Slavni zagrebški kvartet v Ljubljani. Zagrebški kvartet, ki je po svojih triumfalnih koncertih po Evropi postal slovit otvori v petek, dne 25. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v koncertni dvorani Ljubljanskega dvora (Kino dvor) sezono - Slogindh* komornih večerov. Augsburg, Miinohen, Stuttgart. Berlin, Kopenhagen itd. nazivajo zagrebški kvartet kot kvartet največjega svetovnega renomeja, ki je s svojo precizno skupno igro. slogom in dinamiko izzval enodušno priznanje m navdušenje. Vabimo zaradi tega vse prijatelje plemenite komorne glasbe, ki jo bo kvartet izvajal z njemu lastno virtuoznost jo, da te Izredne priHke ne zamude. Vstop h koncertu bo omogočen vsakomur, saj se bo vršil po znanih Sloginihc nizkih cenah. —Ij človek svojemu bližnjemu! Naš delavec, utrujen od dela in cmevnh skrbi, se je iz sočutja do brezposelnega tovariša povzpel do hvalevrednega sklepa, da nabira 2 dnd prostovoljne prispevke za uboge brezposelne delavske družine. Preprost delavec dokumentira s tem činom, da ima blag čut, da ima srce za svojega bližnjega Zaradi tega naj ne bo nikogar med nami, ki bi se z majhnim prostovoljnim prispevkom ne oddolžT svoji člove. čanski dolžnosti do bližnjega, ali ki bi celo hladno odklonil vsako podporo. — Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani podeli 5 podpor po 100 Din v znamenje uedinjenja aa vdove članov te blaga^ie. Prošnje je vložiti do 30. t m pri predsedniku Pristou Fllapu, črko-slikarskem mojstru, Resi jeva cesta 4. v Ljubljani. 626-n — Srajce bele in modne, kravate, naramnice in žepne robce ima najceneje tvrđka Mfloi Karotfnlk, Stari trg & —Ij Drugo vanje Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva bo v četrtek, dne 24. t. m ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. G. dr. B. Skerij na« popelje na Norveško, kjer je letošnje poletje potoval in imel priliko spoznavati kraje in ljudi. Predavanje bo spremljalo preko 60 skioptičnih slik po originalnih posnetkih s potovanja. Sekcijski odbor vabi vse. ki se zanimajo, na obilno udeležbo. —Ij Umru so v Ljubljani od 11. do 17. t. m.: Godec Franc. 18 let, zidarski vajenec, Janševa ul.; Osebek Rernigija Cecilija, 42 let, bolniška sestra. Vidovdaoeka cesta. Vincenitinum: Pergar Karol, 34 le,t posestnik. Moravče; Rotar Marjana, 77 let, bivša kuharica, Japljeva ul. 2; Kra-schowite Ana roj. Renzenberg. 89 let. za-sebnica, Lingarjeva ul. 1/ETI; Cernivec Jožef, 87 let, bivši delavec. Jenkova ul. 11. Lindtner Neža roj. Saus. 81 let, zasebni-ca, žabjek 4; Mažgon Franc, 1 leto. sin pletilca. Jurčkova pot 63; Kreft s. Bernardina Marija, usmiljenka Vidovdanska cesta 9: Arnež Ana. 70 let, služkinja, Poljanska c. 16. — V ljubljanski bolnici so umrli: Lenarčič Božo, 17 mesecev, Pohca 5, sin trgovke; Perko Jožefa 29 let, žena delavca, Sp. Gameljne 33; Piatnar Ana, 7 let, hči posestnika. Kot 7; Doberšek Ivan, 57 let, zasebni uradnik, Strehška ul. 24; Skalar Marija. 1 leto, hči delavca. Ižanska c. 67; Zadnik Alojzija, 22 let. Šivilja, Karlovska c. 9; Flerin Viktor, 3 mesece, sin branjevke, Tomačevo 60; žvokelj Matevž, 79 let, obč. ubogi, Dobrova; Per-haj Franc, 20 let, sin dninarja. Stara cerkev 28; Rome Anton, 48 let, posestnik, Vol avl je 24; Mulh Franci ska, 51 let, po-sestnica. Stara gora 4; Slokar Neža, 79 let, obč. uboga, Rafolče; Zupan Ana. 6 mesecev, hči mlinarja, Smlednik 56; Kepe r Ivan. 8 let, sm dninarice. Podmolnik 24 pri Hrušici; Slanovic Ivan. 40 let, ključavničar, Sv. Florijana ul. 5. Božič Pavla rbj. Kmet, 22 let učiteljica, Verovškc-va ul. 53; Miočič Josip, 27 let. delavec, Moste. Pokopališka ul. 14; Pregelj Anton, 57 let, zidar, Staničeva ul. 16; Levko Josip, 18 let, sin posestnika. Begunje 88 pri Logatcu; Stroad Ignacij, 22 let, sin posestnika, Zdenska vas 4; KI epe j Franc, 14 dni, sin posestnika, Kanjuce 13 pri Celju; Slatnar Franc, 35 'et. delavec, Godič: Detela Milan, 47 let, postni uradnik v p., Bogišičeva ul. 4. pRiDEi „servitor" pride —1] O robnih rastlinah, ki c veto pozimi, bo v sredo ob pol 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval v okvirju podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lmp. Zimskega cvetja se prijateljice cvetlic najbolj vesele, zato bodo pa v sredo gotovo napolnile predavaluicOf da se asuSe svojim ljubljenkam pravilno streči. Vstop za člane in nečlane prost. —Ij Jug. akad. smuč. organizacija. Pozivamo vse odbornike in poverjenike, ki so bili določeni na izrednem občnem zboru, da se gotovo udeleže seje, ki bo danes ob 18. uri v elektrotehniški rieatoaci na tehniki. Zaradi važnosti je udeležba obvezna. —Ij Prvi večer smučarske telovadbe. V četrtek je bil prvi večer smučarske telovadbe na suhem Udeležba je prekosila vsako pričakovanje. Prostrana telovadnica Tehnične srednje sole je bila prepolna smučarjev in smučark in posamezne vaje so se izvedle imenitno pod izkušenim vodstvom g. Kvedra. Vaje so sila zanimive in m čuda, da se po prvem telovadnem večeru javljajo še novi udeleženci. Zaradi tega se je pojavila nujna potreba razdeliti tečaj na dva oddelka, namreč posebej za člane in članice. Zato bosta počenši s prihodnjim tednom dva telovadna večera; za dame ob sredah, za gospode ob četrtkih, vsakikrat od 20. do 21. ure. Telovadba se vrši v telovadnici Tehnične srednje iole. Pristojbina je 10 Din. Prijave se sprejemajo v pisarni SPD, Masarvkova cesta 14, I. nad. (palača Grafike). —Ij Neimenovana daruje za družino Jeričevo, Studenec pri Trebnjem, Din 100; druga neimenovana pa 10 Din. —Ij V*» narodna društva opozarjamo na proslavo 201etnice Preporoda, ki se bo vršila 16. decembra v veliki dvorani Unio-na in prosimo, da na ta dan ne prirejajo nikakih prireditev. želim se poročiti! —Ij Praktični izpiti za otroške vrtna riee bodo dne 28. t. m. Tozadevne prošnje naj se pošiljajo ravnateljstvu drž. učiteljske šole v Ljubljani. — Izpitna komisija. —Ij Aktualno predavanje. Zveza Jugoslovanskih, hranilnic priredi jutri ob 20. v dvoram Delavske zbornice na Miklošičevi cesti predavanje, o denarni krizi ter o pomenu in potrebi varčevanja. Občinstvo vseh slojev se k temu predavanju vljudno vabi. —Ij Katja Dotekava nastopi nocoj v ljubljanski operi s popolnoma novim sporedom. Na ta izredno zanimivi večer naše odttene umetnice opozarjamo nase jav- —Ij Vač nočnih ptičk je polovila te dni policija na raznin krajih v mestu, zlasti pa v proshili gramozni jami. Dve so poslali v bolnico, ker sta venerično okuženi, dru«« je pa policija izročila sodišča. Demoralizacija je le propadanje razuma. Zagonetni potnik z razsekanitn truplom V Italiji so našli tri kovčege z deli Ženskega trupla — Kdo je morilec? Kratko smo že poročali, da so našli na kolodvorih v Rimu in Neapolju tri kovčege z deli ženskega trupla. Prvi hip so mislili, nil z glave kožo, obenem z lasmi. Druge dele telesa je obril ali pa razpra.-kal in razreza! kožo. Nedotaknjene so ostaie t^aino obrvi da gre za pozabljene kovčege in zato so jih nad enim očesom. odnesli v skladišče, kjer spravljajo izgubljene stvari. Po naključju se je pa en kovčeg odprl in iz njega so padli deli razrezanega ženskega trupla. Takoj so odprli se drugi kovčeg in našli v njem druge delo Irupla. Nekateri deli so pa manjkali. Oblasti so takoj uvedle obširno preiskavo, policija je po radiu obvestila vse policijske postojanke v Italiji in ves varnostni aparat je stopil v akcijo, da najde sled za zločincem. V Neapolju so našli en kovčeg, v njem pa ženski trup, glavo, stegna in roke. Noge in roke so bile v gležnjih odrezane in so manjkale. V kovčegib najdenih v Rimu. so bile pa noge, odrezani trebuh in roke nesrečne* ženske, ki jo je zločinec tako strahovito ra zmeša ril. Prvi rezultati preiskave so pokazali, da je morilec svojo žrtev najprej umoril, in sicer ji je zadrgnil vrat Potem je pa truplo razsekal na kose. Eno oko je iztaknjeno. drugo je predrto, nos ves stlačen, in samo po obrvih na enem očesu se je moglo spoznati, da gre za črnolasko- Zločinec je hotel na strahovit način odstraniti nekatere dele telesa, ki bi se lahko po njih spozna'o, koliko je bila njegova žrtev stara. Zato je poteg- Primer človeške dvospolnosti Edinstveni primer človeške dvospolnosti, primer danskega slikarja Einara VVegenerja ali Lile Elbejeve, je v Širši javnosti znova oživel s knjigo »Spomini VVegenerja-Elbejeve. človeka, ki spreminja svoj spol.« ki io je spisal ravnatelj draždanske ginekološke klinike dr. VVarnekros. Na primer nedavno umrlega Einara Wegenerja so prišli po čudnem naključju, ko se je rzkazalo, da slika njegova žena. ki je bila tudi slikarka, vedno samo en tip žene, ki ji ie bila model Einar ^egener. Na to so pa prišli šele pozneje. Ta fenomen zdravniške zgodovine je bil dvojno bitje s telesom moškega in s hermafroditično dušo. Pozneje je pa prevladala v njem ženska du5a. Prof. VVarnekros je napravil na We-generju več operacij po teoriji o transplantaciji in tako ga ie popolnoma iz-premeniJ v žensko. Zakon bivšega Einara VVegenerja s slikarko Greto je bil ločen in v Lile Elbe rzpremenjeni Wege-ner se je hotel omožiti z moškim hi imeti celo otroka. Potrebna je bi»a nova operacija, ki je pa os'abljem organizem ni prenesel in Elbejsva je umrla. Iz njenih spominov je razvidno, da je bila zelo inteligentna. Nič mnj zanimive, kakor duševne posledice operarivne lzpre-membe VVegenerja v Elbejevo — tako se je popomoma izpremenila pisava m izgmPe so slikarske sposobnosti — so bile juridične oosiedue te izpremembe Nastala so vprašanja, al« se sme E-be-jevo smatrati za \Vegenerjevega ded.ča, ali sme biti deležna odlikovala, ki ga je dobil Wegener od francoske vlade, koliko je stara, a!? ;e dolžna dati v svojem domovinskem listu zabeležit; vsa leta, ki jih }e preži/e a koi moški itd. Tudi ločitev VVeger.er-evogj zakona z Gieto je povzroč^o pravne re/koče, k, jih je odstranil sele poseben akt danskega kralja o neveljavnosti te zawon-ske zveze. Iz Novega mesta _ Slana je padla v soboto zjutraj tako močna in tako obilna, da je že dopoldne odpadlo z drevja vse listje in so bila pota na debelo z njim posuta. Popoldne je bilo že vse zopet čisto, drevje pa moli v nebo gole veje. hnamo soVnčno, a silno mrzlo vreme, — Iz kggljaške torbe. Pred dnevi se je vršil pri Murnu na Bregu dvoboj med kegljaškima kluboma »Planiko« m »Luknjo« in zmagala je prva, kar se je dostojno proslavilo. _ Popravljanje potov po mestni okolici je prav živahno. Je zdaj pač najprikladnej«! čas za to. In brez dobrih potov so okoličani sami najbolj udarjeni. Kdor noče sam popravljati odmerjenega mu koščka pota, bo štel pa dinarje za kuluk pri občini. — Vračilo semena. V šmihel-stopiški občini so letošnjo 5>otnlad prejeli mnogi pose stoiki semenski oves ali krompir. Zdaj ga morajo vrniti 65% in županstvo ga bo razdelilo spet drugim prosilcem, ki ga bodo naslednje leto vrnili. Tozadevno naj se vsakdo zglasi na županstvu in tam podpiše obvezno pismo. — Vinski pridelek. V smislu vinskega zakona morajo vSvetloton« je predvajala v soboto 19. t. m- v Mestnem kinu svetlobni zvočni film, ki ga je pred 10 dnevi posnela v novem objektu Westnove tovarne v Gaberju, v katerem izdelujejo radiatorje za centralne kurjave. Film nazorno prikazuje izdelovanje radiatorjev in njih prednost pred navadnimi pečmi. FotografiSni in zvočni posnetki so izvrstno uspeli. —c Smučarski tečaj celjske sokolske župe se bo vršil od Božiča do Novega leta na Mozirski planini. Tečaj bo vodil znani smučar Branko D i eni. —c Mladinska sekcija >Soče< bo imnla prihodnji redni sestanek v četrtek 24. L m. ob 20. v Narodnem domu. Na dnevnem redu je predavanje o istrskem škofu dr. J. Do-brili, čigar obletnico rojstva in 9mrti obhajamo letos. Vabljeni so tudi člani društva >Soče« in ostali prijatelje mladinske sekcije. —c Hazenska družina SSK Celja — prvakinja Slovenije. V nedeljo 20. t. m. dopoldne seje vršila na (3 lazi ji v Celju odločilna prvenstvena tekma med bazenskima družinama SK Ilirije iz Ljubljane in S3i< Ce«ljb. Zmagala je družina SK Ilirije v razmerju 4 0 (2:0); njen napad je bil izvrsten, dočim je obramba popuščala. Celjanke so i zičr.o mocnejšei njihov napad pa je bil nezadovoljiv, dočim je bila obramba dobra. Ker družina Ilirije ni dosegla zadostne diference golov, je postala družina SSK Celja hazenska prvakinja Slovenije. Tekmo je sodil g- Bai-tezar iz Ljubljane brezhibno- Tekmi je prisostvovalo okrog 200 gledalk in gledalcev. Ob 14.30 se je pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Atletikom in SK Olimpom, v kateri je zasluženo zmagal SK Olimp v razmerju 3:1 (2:0). SK Olimp je nudil boljšo in učinkovitejšo kombinacijsko igro ter je bil po večini v premoči. Goli za SK Olimp so padli v 6. in 8. minuti prvega ter v 23. minuti drugega polčasa, edini gol za Atletike pa je padel v 42. minuti drugega polčasa iz enajstmetrovke. Zaradi odsotnosti določenega sodnika g. dr. Planinska iz Maribora je sodil g. JanežiČ, ki je bil sicer objektiven, a je spregledal več napak. Te^mi je prisostvovalo okrog 300 gledalcev. Prijeten spomin. Sobarica v hotelu: Gospod šef! Gost s številke 6 je odpeljal s seboj rjuhe in odejo. Hotelir: Gromska strela! Zdaj s^le razumem, zakaj mi je ob slovesu dejal da jemlje s seboj iz mojega hotela dh-jeten soornin. Jaz sem pa že imel na sumu tebe. Mru 4. »SLOVENSKI NAROD«. *»e 2L 2M 9. 107 — Misliš? — O tem sem trdno prepričan. Da niti ne govorim o tem, da bi utegnil fantič vse šklepetati. Ve pa marsikaj, kar spomni se — o tebi in o meni. — Ti torej meniš, da je treba storiti tako... — Da. Prvič mislim kakor ti. Ti si me pa pridobil za svoje načrte. Samo mrtvi ne govore. Po teh besedah je zavladala v mračnem brlogu dolga tišina, polna tajne groze. — Sd si dobro ogledal hotel? — je ■vvjrašal Panoufle tiho, toda odločno. — Temeljito, — je odgovoril Slimak kratko — A staSočad? — Saj sem ti že povedal. Stanuje skupaj, na drugem koncu hiše. Saj sam dobro veš, da sva se včeraj o tem prepričala. Služinčadi se torej ni treba bati. — Kako pa prideva v hotel? _Prav lahko! Na levi strani hotela je napol dograjena hi^a, kjer ni ži-▼e duše. — Ali ni tam nočnih čuvajev? _ So ... toda to nič ne de ... Na Stavbi so lestve in vse, kar potrebuješ, da prideš na hotelski vrt. — To pa res ne bo nič težkega. — Seveda ne. — No torej. Prav praviš, — je dejal Panoufle, — to je treba na vsak način storiti še nocoj. V Stimakovih očeh se je zasvetila iskra zadovoljstva. — Izborno! Delar se lotiva po obedu, če hočeš... čez dve ali tri ure... — Kar sam se ga loti, je dejal Panoufle mirno. — Jaz ne bom sodeloval. —-Kaj, ti nočeš sodelovati? — se je začudil Slimak. — Ne!... Poslušal sem te samo kot amater, da bi lahko presodil tvoj naklep ... Bil sem galerija... — Ali bi smel vedeti, zakaj nočeš sodelovati? — To bi bilo zame prenevarno. — Torej se bojiš? — Ne blebetaj neumnosti, Slimak!.. Saj sam dobro veš, da se ne ustrašim poštenega dela, če ni nemogoče... Toda premisliva to stvar. Takale zar deva je sicer vredna truda, toda poskus vloma lahko tvega človek, ki podobnih grehov še nima na vesti... to bi mu ne zavilo vratu... Pariška porota rada prizna vsako olajševalno okolnost ... Porotniki hrepene po mandatih in prizanašajo svojim bodočim volil-cem... Lahko ga zašijejo na šest mesecev ... To pa ni nič... Mene bd pa zašili na dosmrtno ječo... Izumili so polno stvari, naprave za merjenje glave, fotografije, sistem antropo... in nekaj ... za spoznavanje starih zločincev ... Zgrabijo me in zašijejo, o tem ni nobenega dvoma, — V Moisdonu tega nisi trdfl ... —To je bilo na kmetih, dragi moj. Saj vendar ne moremo primerjati dela na kmetih z delom v Parizu. — Torej mi odrekaš svojo pomoč? — Da, toda bodi prepričan, da mi je zeVo žal. Zopet sta lopova nekaj časa molčala. — Cuj, — je začel zopet Panoufle z dobrodušnim glasom. — Vem za drugo sredstvo. Poznam tu v okraju deklino, njen brat bi si želel nekaj takšnega. Videl sem ga; to ti je prebrisana glava. Mladost je preživel v poboljševamici, pa tudi v ječi je že sedel. Jamčim ti zanj... Predloži mu kupčijo, to ne bo drago. Da ti pisma, ki bi bila zanj brez pomena, za delo mu pa plačaš ... kakor pečarju. Slimak je razmišljal. Panoufle ga je opazoval, na videz je bil miren, v resnici pa strašno razburjen. Predlog, ki je bil baš stopil z njim pred svojega pajdaša, to je bila spretno nastavljena past. Dekle, ki jo je omenil, je bila vaba. Se bo Slimak ujel? Slimak je okleval zgolj iz opreznosti. Nikakor mu ni bilo po volji, da bi se še tuji ljudje vmešavali v njegove naklepe. Kaj briga tega fanta in njegovo dekle, kaj je zasnoval? Ženske vse šklepetajo. Če bi pa opravil vse sam, bi šlo zek> težko, tega se je dobro zavedal. In zato je razmišljal. Cas je hitel, treba se je bilo požuriti. Zadevo je balo treba urediti še tistega večera, kakor je trdil sam. Ni poskusil odvrniti Panoufla od njegovega sklepa. Vedel je, da bi bil ves trud zaman. Pač ga je pa jezilo, da mu noče pomagati, in zato mu vest izdajstva ni tako hudo očitala. — Torej jamčiš za tega fanta, — je dejal — Imeniten dečko, kujom, da mak) takih, ti pravim. — Dobro torej. Odvedi me k dekletu. — Saj ni treba, da greva tja oba. To bi utegnilo vzbuditi nezaupanje. Pojdi po ulici de la Glaci ere do postaje Cedn-ture—^errtaTv ... Na levem hodniku srečaš mucko... majhno, okroglo svetiolasko... Reci ji samo moje ime.. Isidor in takoj pojde s teboj... Domenita se m pove ti, kje je njen brat. Pojdi k njemu m kmalu se spoznata. — Dobro. Naj bo! Pojdem. Panoufle se je komaj vidno nasmehnil. Slimak torej gre na limanice. — In še nekaj, — je pripomnil Panoufle, — na nekaj te moram opozoriti glede na Pavlino. — Panlino? Kdo je to... ta PauKna? — Dekle, ki moraš nocoj k nji... sestra tistega kujona. — Aha! No in? — No in, bodi z njo zeio prijazen. Ljubi dobro vzgojene moške. Vajena je družabne uglajenosti. S tem sem jo pridobil. — Bodi brez skrbi... Na to se spoznamo... Kar se pa tebe tiče, ne pozabi držati vpričo Zefvriue jezika za zobmi. Bila bi zmožna napraviti novo neumnost, kakor jo je dopoldne. Ne povem ji, kaj nameravam storiti, dokler ne bo storjeno. Italijani polete v Chicago Na visoki šoli za letalstvo v Orbat-tlu m v zavodu za oceanske polete v Rimu pripravljajo za prihodnje leto polet 20 italijanskih letalcev v Chicago. Polet bo vodil minister letalstva Balbo. Prvotno je hotel Balbo leteti s 24 letali okrog sveta, nemški letalec Gronau mu je pa to odsvetoval. Italijani hočejo presenetiti s svojim poletom svet in vzbuditi splošno zanimanje na svetovni gospodarski razstavi v Chicagu. Gronau je svetoval Balbu in minister se je sam odločil po proučitvi poletov med Evropo in Ameriko za etapni polet čez severna Atlantski ocean. Izmed treh možnih smeri, Azori—Bermudi —ameriška obala. Azori—Nova Žemlja —»Nova Škotska in Rim—Irska—Ordn-landija—Labrador — si je izbral Balbo zadnjo in sicer zato, ker pihajo na nji stalni in redni vetrovi, ki ob gotovih letnih časih niso premočni, pa tudi zato. ker so njene etape najkrajše. Seveda pa vodi ta pot preko obšrirmh arktičnih krajin, ki so popolnoma zapuščene. Kakor Gronau, je prepričan tudi Balbo, da bo vodila bodoča redna zračna pot med Evropo in Ameriko v smeri poti, ki si jo je izbral za svoj polet. Na povratku bodo leteli rtalijanri nad jezerom Michi-gan, reko Hudson, preko Ne\vyorkn, Nove Škotske, Nove Zemlje, Azorov in Gibraltarja. Balbo bo vodil 10 letal, same nove letalce, ki so se od njih samo trije udeležili prejšnjih prekooceanskih poletov. Italijani krenejo na pot v začetku junija 1933. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je naša srčno ljubljena, skrbna in predobra soproga, mama, stara mama, sestra, teta, gospa J o sipin n Clfflslof mi. Veišec soproga ravnatelja in lastnika učnega zavoda danes zjutraj ob 6. uri po kratki mučni bolezni v sanatoriju >Sla jmerjevega domač v 76. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 23. t. m. ob 4. uri iz mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, Prosimo tihega sožalja! V Ljubljani, dne 21. novembra 1931. Globoko žalujoči soprog in otroci ter ostalo sorodstvo Danes poslednjič Ob V, 9. uri v veliki dvorani hotela „UNION" VELIKI MISTIČNI VEČER SVENGAL1 s popomoma spremenjenim in nadvse zanimivim programe. — Telepatija, sugestija, televizija, jasnovidnost. — Iz čistega dobička prireditve prejmejo brezposelni podporo. — Predprodaja vstopnic v Zvezni knjigarni pred glavno posto po «wi*a«n» cenah. DOLENC MARIJA sporoča v svojem, v imenu svoj in hčerk Ljudmile in Anice ter ostalih sorodnikov prežalostno vest, da jo njih iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodična TI I JI I dijakinja IV. razreda mestne ženske realne gimnazije dne 20. novembra t, L mirno v Gospodu zaspala. jPaJEBB nepozabne ljubljenke se vmM v torek, dne 22. novembra 1932, ob 2. uri popofctae od doma žalosti, Cesta v mestni log st. 33, na pokopališče k Sv. Krizu. Ljubljana, dne 20. novembra 1932. pofroon: aavoo Zahvala Za nisbubojjp Aninimi tskzr m so&aija, ki smo fb. prejeti povodom tetke izgube nase nepozabne matere, gospe Terezije Keber roj. Piškur kakor tem potom poklonjene ta ovečja, najtopieje zahvaljujemo. Posebno zahvalo ščini, pevskima Most in >£8a/vcu«, nikov in uradnic, šicam in dotam «. deuhov- Kota- Koia vasi in Ltfufcljane, ter končno vsem prija, terjam in znancem, ki so blago nam pokojnice v tako častnem stevflu aptemBi na nrjeni zadnji poti. Sv. masa zadušnica bo v torek, dne 22. novembra 1932, ob 7. ari zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. Moste pri LJubljani, dne IS. nov. 1932. ŽALUJOČI OSTALI. PRODAM ŠTEDILNIK vetik, zostihiisatk naprodaj. Šentjakobski tre. — fesoma Tomšič. 4387 29 KOSTANJEV za presaditev, v debelosti 15 do 20 cm, lepe rasti, prodam. Jože JanežiČ. Domžale. 4300 POSESTVO z 38 oralov zemlje, nov okidano hfto in rosoodarskan postanjem, za cesto, " are od trga na Štajerskem prodam, fofannaoje daje E. Bezenšefc, trgovec v PodsredL 4387 POSESTVO obstoječe le 6 pobov zemne, z nove hise in rospodarakoga podoma. 5 maant oddageso od ždezaSke postaje, proda Vinko Krempuš, Dobrrša vas St 13, p. Petrovce pri Cetta. «91 DOPISOVALE »SLOKI PLESALEC«! Dvignite pismo! 4394 SLUŽBE MLAJŠEGA FOTOGRAFSKEGA POMOCMKA sprejmem preko zime v i bo. Naslov pove oglasni oddelek Slov. Naroda. 4400 ČREVARJA izuri enega in dobro strokovno izobraženega, z leteimi sklicevali v tej strok:, v starost« 30—36 l«t. Scem za takojšen nastop. Tozadevne 00sodbe je poslati na tt Beoke Josip, tovarna mesnin izdelkov. Murska Sobota. 4393 PRAVILNO ONDUURANA GLAVA lopo manikirane roke areno rojen obraz — ta pogre39*va dopeaaSa nar lepote. Vam inojstrstoo opravi renomirana česalmca »Vesna« last Olga Gorand, Beetbovno-va ulica (Dfcmav). 170 m* aii Eternit, franko postavljeno Zagorje pri Kozjem (Fottak), potrebuje Bratuz Ge-novefa, Konjšcma, Savska banovina. 4370 Slatinske tablete za hujšanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg. Doza 100 tablet Doza 200 tablet Din 46.-Din 74.- Siatinske tablete proizvaja LEKARNA MR. BAHOVEC, Ljubljana O Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za bujšanje presenetljiv uspeh. REALITETNA PISARNA Arzensek, Cefeje, Kralja Petra cesta 22, proda 2 posestvi v blizini Celja, 7 oralov z vinogradom za 26.000 Din, 9 o rak) v za 38.000 Dm. V najem odda radi dobro gostimo. 4389 GOJZERJI na obroke. »TEMPO«, Ljubljana, Gledališka ulica Štev. 4 U3rT BRZO POPRAVLJALNI C A popravlja čevlje Utro in poceni — Ljubljana, seienburgova ul it. 4. dvorišče. 91/1 POZOR! Dobavljam vsako količino lepih letošnjih orehov, krompirja In dstctnfti pridelkov. — 1a naslov: Anton Fri-Sv. Lovrenc na Pohorju. 4369 POHIŠTVO Din 2200.— > 450— postelje > 250.— kuhinjske opravo > 1000.— kuhinjske kredenc« > 500.-Vss drugo pohištvo se dobi najceneje In na obroke. Kdor trna branimo knjižico, se ta vzame v račun. Sprejmejo se tudi vsa popravila po konkurenčnih cenah. — Mizarstvo »SAVA«, Kolodvorska ulica 18. Dunajska cesta 36. — Telefon St. 27-80. 11l/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE R, Ljubljana, Sv. Petro cesta 14. Najmodernejši BRIVSKI in DAMSKI SALON v palači GRAFIKE. — Se priporoča MATKO SIJAKOVIČ Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno m po konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J. HLEBŠ pleskarstvo in so bos lika rs r\ o *JLBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon "070 DAMSKI KLOBUKI že od Din 60.— naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu — »La Femme Chit<, Ljubljana, Seienburgova ulica 6/1. 107/T KRZNARSKA DELA in popravila sprejemam po solidnih cenah. — Franc Kenk, krznar, Gosposka ulica 3H. 4353 t STRESNE OPEKE 170 m", ali Eteru it, franko postavljeno Zagorje pri Kozjem (PoKafc). potrebuje Bratu* Genovefa, KoniSoina. Savska banovina. 4392 TELEFON 2059 r * B m oe SUHA DRVA * Bohoričeva o. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod Isnacii Zor zavarovalni uradnik v pok. dne 30. t. m. po krajšem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika bo v torek, dne 22. novembra 1932., ob 4. nri pop. od doma žalosti. Celovška cesta 113, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. nov. 1932. Sabta, žttpnik, Viktor, tehn. uradnik, MJnka Koli ar. roj. Zor, sinova in hčerka ter vse ostalo sorodstvo. Obaaaa Ljafclja&a Ma»ua potrebo« »v