lAPRUi^l IIJIM'96 k|Tx 9.DO 8. 9.GRABEN, NOVO M Mercator • KZ Krka, LENJSKI THmo bolj usposobljen za “boj” Trimo podpisal pogodbo z nemškim podjetjem Siempelkamp o dobavi nove opreme za proizvodnjo lahkih gradbenih plošč - Naložba vredna več kot 11 milijonov mark JSKI UST m. LENJSKI LIST 1 - »LENJSKI LIST iNJSKI LIST LENJSKI LIST iNJSKI LIST | DOLENJSKI LIST ____________________ občina Šentjernej praznuje Šentjernej - ob prazniku ®bčjne Šentjernej 24. avgustu, . “.gejevem, bodo številne prireži flitve. Jutri, v petek popoldne, ■f °*ta nogometni turnir in ženski ' J,°kometni turnir, ob petih popol-11 ne bodo odprli prenovljene Prostore šentjernejske zdravst-ene postaje, tamkajšnji pihalni Orkester bo svojo 85-letnico pro-s|3vil z večernim koncertom pred °bčinsko stavbo. V soboto, na Praznični dan, pa se bo zjutraj acel tradicionalni Jernejev se-pripravljajo teniški turnir, Promenadni koncert pihalnih °rkestrov, popoldne bo slavnost-"a seja občinskega sveta ter po-°fka s prikazom kmečkih del in I brt'- Popoldne bodo nad Šent-ler"ejem skočili padalci, javno "°o° predstavili občinsko zasta-. °’ 8fb in pečat, nastopile bodo "■turne skupine, pripravili bodo fi°-L nj° najboljših Šentjernejem vin in okronali kraljico cvič- TREBNJE - Milijon dolarjev nepovratnih sredstev, kolikor je Svetovna banka lani dodelila Trimu ?a ekološki projekt, to je za zamenjavo dotrajane, okrog 20 let stare linije za proizvodnjo lahkih gradbenih plošč, pričenjajo po podpisu pogodbe IVebanjcev z nemškim podjetjem Siempelkamp 17. julija postopno izkoriščati. Nova oprema bo zagotavljala ekološko prijaznejšo proizvodnjo, temeljita posodobitev pa bo trebanjskim kovinarjem omogočala lažje kosanje z evropsko konkurenco. Tatjana Fink, direktorica Trima Kot poudarja direktorica Trima Tatjana Fink, bo ta oprema zagotavljala tudi hitrejšo menjavo orodij, kar pomeni, da bodo hitreje servisirali kupce. Do sedaj je trajala velika menjava orodij de- ZA13 MILIJONOV NAKRADENIH STVARI! N°v9 MESTO - Pretekli n<* b'*° v Novem me- bi vlomljeno v skladišče trpine Ada hiša mode in Skladišče trgovine Rossini. ®Znancc (morda jih je bilo “'več) je odnesel več parov enskih in moških čevljev, h, ■•Hrtih torbic, zimske P'»«e, kopalke, ženske bodi-J i moške spodnje hlače, edrčke, jutranje halje in Pižame. Storilec je Ado hišo "mde oškodoval za 6, trgovi-,0 Rossini pa za 7 milijonov TRETJI HELIKOPTER - PETER KLEPEC - V Ribjeku pri Osilnici se je minulo soboto zbralo veliko več ljudi, kol jih je v vsej občini. Na travniku ob reki Kolpi so po ljudskem junaku tega kraja Petru Klepcu krstili tretji večnamenski helikopter slovenske vojske Bell 206 Jel Ranger III (dva nosita ime Kralj Matjaž in Zeleni Jurij). Plovilo je namenjeno za šolanje pilotov v osnovnem navigacijskem, nočnem in instrumentalnem letenju. Letalo je krstil osilniški župan Anton Kovač, ki se je skupaj z županjo in župnikom Jožetom Bricljom, ki je plovilo blagoslovil, popeljal na razgled kolpske doline. Zbranim sta spregovorila župan Anton Kovač in Bojan Šuligoj, državni sekretar v ministrstvu za obrambo. V kulturnem programu je nastopila kočevska Godba na pihala. (Foto: Milan Glavonjič) v Se odškodninska tožba zoper najemnika Vidma Izselitveni rok za krško tovarno - eno leto KRŠKO - Zgodbi o Vidmu še ni videti konca, sodišče pa še zdaleč ni reklo zadnje besede, saj po zavrnitvi pritožbe Vitacela in Videm Papirja na višjem sodišču sedaj na sodišču spet čaka nekaj Zaničevanje za začetek “Fašizem je za Slovence danes največja nevarnost. ” (akademik Taras Kermauner, Delo 16. avgusta, Književni listi). Po vsem lem, kar se zdaj dogaja v slovenskem političnem življe-niU’ predvsem pa po tem, kar v sicer legalnem boju za oblast m volilno zmago počne in spodbuja predsednik SDS Janez Janša, si na tem mestu upam z vso odgovornostjo zapisati, da seje ta nevarnost že začela, čeprav je mnogi ne vidijo ali nočejo vjdeti. Prepoznavnih znakov zanjo je dovolj in jih ni treba iskati denimo v Prafašizmu, proniciljivem političnem eseju italijan-s*ega filozofa in pisatelja Umberta Eca. Za začetek bodo dovolj že trije: janševsko neodjenljiva obsedenost od zarote, ki se kaže v neprestanem stigmatiziranju komunistične preteklosti” drugih ljudi, nadalje demagogija, ki je presegla vse meje sprejemljivosti zlasti v pridobivanju podpisnikov za "edinopošteni" večinski volilni sistem, in kot tretje • nesramno javno zaničevanje zakonito izvoljenega Državnega zhora, tega tropa “skorumpiranih politikov”, ki z izjemo predsednika demokratov Toneta Peršaka (Javni poziv J. J.) mimo Prenašajo žalitve in posplošene trditve brez dokazov. Zaničevanje izvoljenih predstavnikov ljudstva in s tem °bstoječega parlamentarnega sistema, v katerem pa J. J. kot Poslanec ni hotel sodelovati, se zdi posebno pomenljiv znak Inufašizma. Hitler se je v Mein Kampfu takole ponorčeval iz večstrankarsko sestavljenega Reichstaga: “Saj menda ne bo nihče verjel, da so ti izvoljenci ljudstva, ta bedna podoba, hk-ra'i 'udi izvoljenci duha in celo razuma!” Od takega zasmehovanja parlamentarne demokracije ni bil °‘g korak do nacizma. MARJAN LEGAN tožb. Prejšnji teden smo že pisali, daje Vitacel na okrožnem sodišču v Krškem vložil tožbo za ugotovitev ničnosti dražbe zaradi oškodovanja upnikov, z iskanjem pravnih poti pa ni prenehalo niti hčerinsko podjetje češkega holdinga ICEC, ki je marca letos na javni dražbi kupilo Videm v stečaju za 35,5 milijona mark, po julija podpisani pogodbi med vlado RS in ICEC pa bo češka družba, kot zagotavljajo predstavniki ICEC za zaščito narodnogospodarskih interesov, vplačala dodatnih 10 milijonov mark. Družba ICEC zahteva izpraz nitev in izročitev krške tovarne zato je vložila tožbo za izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov, poslovnih stavb in izročitev pre mičnin, kupec krške tovarne čelu lože in papirja pa pripravlja tudi odškodninsko tožbo proti najem nikoma Vitacelu in Videm Papir ju, saj naj bi bila s tem, ko najem nika nadaljujeta proizvodnjo novemu lastniku Vidma povzro čena velika škoda. Najemnika pa se sklicujeta na odpovedni rok, ki je vsaj v primeru Vitacela, ki je najemno pogodbo sklenil za nedoločen čas, eno leto. T. G. H VR EM E Do konca tedna bo sončno in toplo vreme. belih 8 ur, pri novi liniji pa se bo skrčila na 60 do 90 minut! V povprečju bo liniji streglo 10 do 12 kvalificiranih oz. srednješolsko izobraženih delavcev. Zanje bodo pripravili v Trebnjem še posebno NESREČA PRI DELU V VIDMU KRŠKO - V četrtek, 15. avgusta, ob 12.30 se je v podjetju Videm Papir v Krškem pri delu hudo poškodoval 26-letni Igor Račič iz Veniš pri Leskovcu. Nekaj pred tem se je na papirnem stroju pretrgal papir. Ko so ga ponovno napeljali in je bil stroj priključen, je Igor preverjal, če se na sušilnem valju morebiti ni nabrala smola. Stopil je na podest in se z desno roko dotaknil valja s premerom 30 centimetrov. Zaradi velike obodne hitrosti in vlažne roke mu jo je potegnilo med valj in zaščitni drog ter mu poškodovalo dlan. usposabljanje. Montažo računalniško spremljane linije bodo začeli prihodnje leto in naj bi jo s pomočjo Nemcev končali v približno dveh mesecih, tako da bi proizvodnja z novo opremo stekla konec julija. Oprema z montažo stane 9,530.000 mark, za instalacije pa bo Trimo odštel še okrog 2 milijona mark.Posebnost linije bo kemijski del za nanos lepila na plošče, ki ga Nemci razvijajo posebej za Trimo in bo stal še okrog 600.000 marki Gre za povsem * Prodaja THma v tujino poteka v okviru načrta (do konca leta 60 miljjonov mark!), sploh so v podjetju zadovoljni s prodajo v Nemčijo, Kjer so pred kratkim zgradili tudi veliko skladišče za Nestle, manj pa s prodajo v Francijo in Avstrijo, kjer je čutiti večjo recesijo, manjšo kupno moč in zato še hujšo konkurenco. Nemcem prodajajo Trebanjci predvsem hiše, Čehom in Slovakom pa lahke gradbene plošče. nov izdelek in tehnologijo, ki je zaenkrat še v fazi eksperimentiranja. P. PERC • Če hoče človek prehoditi deset tisoč korakov, mora najprej storiti pnega. (Kitajski pregovor) Steitvriek {“Usnik Odkupujemo privatizacijske delnice KRKE, LEKA, PETROLA, PIVOVARNE LAŠKO, PIVOVARNE UNION, ter delnice *■— DRUGIH PODJETIJ. V poslovalnicah Zavarovalnice Triglav po vsej Sloveniji. Informacije po telefonu 061/140-30-10. •ž/nic® Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 3: • Čudež, voda bo pritekla na Doli stran 5: mmm Cesta sprla krajane in občino stran 6: • Veliki Kal se brani narkomanov stran 9: • Na Mervarjevem hribu spet gostilna stran 10: • Slovenija poje v ritmu karaok stran 18: • Le dva kilograma gob na dan A4AN/4P tutliUčnuf (Zčjencija Kandijska 9 Novo mesto 068/342-136, 321-115 avtoservis - prodaja vozil -avto deli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366 PREVZEM GASILSKE BRIZGALNE ČATEŽ OB SAVI - V okviru praznovanja krajevnega praznika krajevne skupnosti Čatež ob Savi bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 17. uri v Sobenji vasi prevzem gasilske brizgalne. Ob tej priložnosti bo tudi veselica. NADŠKOF V ŠENTJERNEJU - Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, dolenjski rojak, je bil zadnjo nedeljo na pastoralnem obisku v občini Šentjernej. Zjutraj so nadškofa, ki bo letos obhajal zlato mašo, pričakali in toplo sprejeli pred farno cerkvijo sv. Jerneja. Tam mu je šentjernejski župan Franc Hudoklin v prisotnosti dekana Antona Trpina in številnih občanov izrekel prisrčno dobrodošlico in mu podaril umetniško sliko petelina, šentjernejskega simbola, slikarke Jožice Medle. Po maši v farni cerkvi je dr. Šuštar blagoslovil poslovilno dvorano z vežicama in razširjeno šentjernejsko pokopališče. Dopoldne je nadškof maševal na žegnanju pri cerkvi sv. Roka na Tolstem vrhu, potem pa je blagoslovil še šentjernejski hipodrom. (Foto: A. B.) Gora je vzela k sebi vrhunskega alpinista Vanjo V steni Mojstrovke umrl Vanja Furlan iz Novega mesta NOVO MESTO - V četrtek, 15. avgusta, se je v steni Mojstrovke, ko je z izkušenim inštruktorjem, reševalcem in vodnikom ter piscem alpinističnih priročnikov Bojanom Pograjcem na tečaju za gorske vodnike plezal Kovinarsko smer, smrtno ponesrečil eden najboljših slo- k venskih alpinistov 30-letni Novomeščan Vanja Furlan. Do nesreče je prišlo, ko se je Vanji dva raztežaja pod vrhom stene odlomil oprimek in star klin ni zadržal njegovega padca. Omahnil je 20 metrov globoko in po dveh urah umrl. Vanjo, ki je nekoč dejal, da če te gora hoče, te vzame, je svojo pot končal le nekaj sto metrov stran od ledenega groba svojega vzornika Staneta Belaka - Sraufa, po katerem je skupaj s soplezalcema letos marca poimenoval prvenstveno smer na gori Arna Dablam (6828 m). Ta podvig je eden izmed največjih letošnjih alpinističnih dosežkov v Himalaji nasploh. Čeprav je Vanja Dolenjec in je v gore zašel sorazmerno pozno, je v alpinizmu dosegel ogromno, pred dvema letoma pa je bil za prvenstveni vzpon po slovenski smeri na najvišji vrh Nove Zelandije Mount Cook, solo prvenstveni vzpon v alpskem slogu preko severozahodne stene Langšiša Ri in vzpon na Siniolču v Sikomu, proglašen za najboljšega slovenskega alpinista leta. I. V. Bolj in manj plačana dela Slovenci smo se še nedavno tega ponašali s sorazmerno visokim odstotkom zaposlenih žensk in deklarirano enakopravnostjo med spoloma, tudi kar se plač tiče. Medtem seje zamenjal režim in bolj, ko se lahko svobodno in neposredno primerjamo z drugimi, bolj lahko vidimo, da pri nas stanje ni nič boljše kot drugod po Evropi, na srečo pa tudi dosti slabše ne. Seveda je vse relativno. Tudi glede plač, za katere naši anketi- ranci pravilno ugotavljajo, da opaznih razlik med tem, kaj za enako delo dobi moški in kaj ženska, pravzaprav ni, postaja pa vse občutnejša razlika v tem, na katerih delovnih mestih se kdo zaposluje, oziroma kakšno delo sprejema. Stara in žal še ve- jo tudi pri delih, ki so zaradi fizične težavnosti svojčas veljala izgubljajo tudi finančno privlačnost. Morda v tem grmu tiči zajec. Vrag se ne skriva v tem, ali je enako delo enako plačano, ampak v delitvi na tako zvane ženske in moške poklice, saj je ta delitev dandanes povečini že neosnovana. Razlika je le v tem, kako so ena in druga ovrednotena. FRANC RENKO iz Kloštra, zastopnik pri zavarovalnici Tilia: “Zenske nosijo veliko breme tako v poklicnem kot v družinskem življenju in spoštujem njihovo delo. Ne poznam primerov, da bi bile ob enakih pogojih ženske slabše plačane, drži pa, da zasedajo več slabše plačanih delovnih mest kot moški, a tudi zaradi porodniških in bolniških zaradi bolnih otrok imajo manjše plače.” TATJANA SK ŠKOF, študentka iz Dolenjcev pri Adlešičih: “Ponekod so ženske res manj plačane kot moški. Vendar pa postajajo vse bolj aktivne na vseh področjih, pogosteje nastopajo v javnosti, znajo si najti boljše službe in se potegniti za svoje pravice. Zato verjamem, da bodo ženske tam, kjer so še razlike v plačah, znale doseči, da bodo za svoje delo dobile primerno plačilo.” ALENKA ŽUGIČ, ekonomistka z Dob pri Kostanjevici: “Pri nižji izobrazbi je razlika v plačah med spoloma bolj očitna, pri višji izobrazbi pa in bolj plačana delovna mesta, verjetno pa popolna enakost že zaradi samih razlik v spolu ne bo nikoli dosežena, čeprav bi bilo najbolj prav, da bi bili vsi pošteno plačani za to, kar naredijo.” FRANC KLEMENČIČ, kovinostrugar s Prilip: “Ali so ženske plačane enakovredno moškim, ie v veliki meri odvisno od vrste dela. Če je delo realno vrednoteno na primer v pisarnah, tega ne bi mogli reči za tekstilno pa- nogo, kjer ženske pod pritiskom visokih norm verietno delajo le za pol plače, da pa delajo slabo, ne bi rekel, saj izdelke izvažajo. Na razlike v saj izdelke izvažaj* plačah vpliva tudi slabo gospodarsko stanje v državi.” BOŠTJAN DOBOVŠEK, absolvent mariborske strojne fakultete, doma v Sevnici: “Za enako delo bi pač moralo biti zagotovljeno enako plačilo, ne glede na spol in še kaj. Mislim, da v Sloveniji tega razlikovanja med ženskami in moškimi zvečine ni. Seveda bi morali pri tem uporabiti za izhodišče resnično nagrajevanje po delu, po rezultatih, ne pa po kakšnih posebnih zaslugah.” ANDREJ KOTAR, vratar in receptor v trebanjskem Trimu, doma na Veliki Loki: “Prav bi bilo, da bi bili moški in ženske povsem enakopravni pri nagrajevanju. V tujini so zlasti športnem svetu razlike v plačah oziroma nagradah velike, pri nas pa je tega bolj malo. Mislim, da je razlikovanje še najbolj opazno prt privatnikih, ki ženske dostikrat slabše I. Y • *_ ____11-- n nikih plačujejo kakor moške. MARJANA CVAR, študentka iz Ribnice: “Mislim, da še vedno velja “enako plačilo za enako delo” in d: so ženske za isto delo plačane enako kot moški. Diskriminacija pa vlada pri zaposlovanju. Tli mislim predvsem na nezakonito zahtevanje podpisovanja pogodb, s katerimi se morajo ženske ob sklenitvi delovnega razmerja zavezati, da denimo pet let ne bodo imele otrok.” MARA BEGIČ, natakarica v restavraciji Janez v Kotevju: “V gostinstvu smo ženske in moški enako plačani za enako delo, ne vem pa, kako je z drugimi poklici. Tildi sicer se v gostinstvu ženske lažje zaposlijo kot moški, res pa je, da imajo pri tem prednost samske zenske, brez otrok in obveznosti. Kljub temu bi težko rekla, da se ženske ne morejo uveljaviti in da je delo žensk pri nas podcenjeno.” DARKO KASTELIC, uslužbenec novomeške Komunale: “Moje izkuš- nje z zaposlenimi ženskami, naj bo v službi ali doma, so zelo dobre. Jasno je, da mora ženska za enako delo dobiti enako plačilo kot moški in to bi moralo biti urejeno z zakonom. Tiste, ki ženske odirajo ali odpuščajo, ko so od zavoda za zaposlovanje za njihovo zaposlitev pobili denar, pa bi morala država trdo prijeti.” OBMOČNO SREČANJE BORCEV BO NA BAZI 20 NOVO MESTO - V ponedeljek je bil tu posvet predsednikov krajevnih združenj ZB in udeležencev NOB, na katerem so se pogovorili o delu organizacij v jesenskem času. Že 4. septembra se bodo Gubčevci srečali pri spomeniku na Trebelnem, ob 11. uri pa jih bo počastilo podjetje Greda -tovarna sadnih sokov na Mirni. Direktor novo zgrajene tovarne, ki jo bodo dopoldne slovesno odprli, Avgust Gregorčič, bo Gubčevi brigadi podelil domicilno listino. - V soboto, 7. septembra, bo ob 11. uri srečanje borcev domicilnih enot v Jurjevanski dragi v Črnomlju, že ob 9.30 pa se bodo sešli v hotelu Lahinja. - Tradicionalno srečanje žensk bo tokrat 15. septembra ob 10. uri pred osnovno šolo v Dobrniču. Govorile bodo o deležu žensk pri kulturno-prosvetnem delu v NOB. Spominski dan v počastitev Prve novomeške čete in začetek, oboroženega upora proti okupatorju bo 21. septembra ob 11. uri na Bazi 20 na Kočevskem rogu. Slavnostni govornik bo general Lado Ambrožič-Novljan, ki je bil jeseni 1941 član vojnega komiteja za Dolenjsko. Odskočna deska za balkanski trg. 9 Črnomaljski podjetji Obrt in Tergus sta šli letos v stečaj, a delavnice niso bile dolgo v prazne - Že izdelava pripomočkov za cvetličarstvo podjetja Ikebana Brine ČRNOMELJ - Julij Brine, direktor zasebnega podjetja Ikebana Brine z Otoka pri Metliki, je konec maja kupil zemljišče in stavbo, v kateri je nekdaj domovala Obrt in pozneje Tergus, obe podjetji pa sta šli pred približno pol leta v stečaj. V delavnicah, ki sojih preuredili in prilagodili Brinčevi proizvodnji, sedaj že poteka poskusna proizvodnja, konec avgusta pa bo stekla redno. Brine je v Črnomelj preselil Semiču in na Otoku. Gre za izde-proizvodnjo, ki jo je imel doslej v lavo pripomočkov za cvetličarst- _______* vo, kot so gobe za aranžiran]®! j cvetja in les, oboje pa spada v bio „ program. Brine pa dela predvsei« za Oasis, ameriško družbo, katere glavno jedro za Evropo je v Neffl' f čiji. V Evropi ima Oasis 8 družb k SREČANJE PLANINCEV NA GORJANCIH NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi na 6. srečanje planincev na Gorjancih, ki bo v nedeljo, L septembra, ob 11. uri pri planinskem domu Vinka Paderšiča pri Gospodični. Vodniki bodo udeležence vodili iz Novega mesta (odhod ob 7. uri izpred Agroservisa v Žabji vasi) in iz Gabrja ob pol devetih. Po prireditvi se bodo udeleženci lahko odpravili na Trdinov vrh. Celotna pot je lahka. Avtobus bo brezplačno iz Novega mesta v Gabrje odpeljal ob 8. uri, povratek iz Gabrja pa bo ob šestih popoldne. Ob 9. uri pa bo avtobus brezplačno starejše planince in otroke odpeljal kar do Gospodične, nazaj v Novo mesto pa ob dveh popoldne. Avtobus se bo na poti v Gabrje ustavil na postajah ob cesti. Odhod planincev iz Žabje vasi in avtobusa ob 8. uri bodo lahko ujeli tudi tisti planinci, ki bodo v Novo mesato prispeli z vlakom. Vodja prireditve je predsednik PD Novo mesto Jože Perše, tel. (068) 73-409. POSODABLJANJE - V podjetju Ikebana Brine si prizadevajo, da bi bila proizvodnja čim bolj avtomatizirana. Eden od sodobnejših je tudi računalniško vodeni stroj za razrez cvetličarske gobe (na fotografiji), ki mu strežeta le dva delavca, medtem ko je ob starem stroju delalo pet delavcev. (Foto: M. B.-J.) Kje se lahko kopamo v Krki Brinčeva pa je edina v zasebnih' sti. “Ob nakupu prostorov v U; 0 nomlju so začeli v Oasisu gledali 2 name z drugačnimi očmi. Prišli spj J celo na idejo o ustanovitvi Oasis Slovenija, hkrati pa naj bi bila Slo- i y venija tudi odskočna deska z* s balkansko tržišče,” pove Brine- p V Črnomlju ima podjetje Ikf| j, bana Brine skoraj 3.000 kv. me j trov skladiščnih in delovnih pra* štorov, medtem ko jih je imelo' J Semiču in na Otoku skupaj okrog p 1.100 kv. metrov. Julij Brin® k načrtuje, da se bo proizvodnja šf P letos podvojila, v prihodnjem le'11 1 pa potrojila. Hkrati se bo odpr*° j1 tudi več novih delovnih mest- ( Brine je poleg podjetja Ikeban® Brine še direktor in lastnik pod' jetja BB Commerce. V obeh skupaj je sedaj' zaposlenih 25 ljudi,' P prihodnjih mesecih pa naj bi s( zaposlilo še 5 do 10 novih dela': & cev. “V prihodnje bo Oasis gotov® zainteresiran za odkup tovarne' Črnomlju, seveda z mojim solast' Raziskave so pokazale, da je Krka primerna za kopanje le od izvira do Soteske - Spet stara podoba LIKOVNA DELAVNICA ČRNOMELJ - V Špeličcvi hiši v Črnomlju poteka od 19. do 23. avgusta likovna delavnica, ki jo organizira ZKO Črnomelj, vodi pa akademski slikar Robert Lozar. Na njej sodeluje 12 mladih likovnikov iz belokranjskih osnovnih šol in srednje šole. NOVO MESTO - Dolenjska se danes žal ne more več ponašati s kristalno čisto Krko, ki bi jo človek zajel med dlani in z užitkom spil. V letošnjem letu je zacvetela kar trikrat in tako umazana, kot je bila v juliju, še ni bila. Letošnje trikratno cvetenje je bilo dokaj nenavadno in tako je Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto na podlagi dogovora z Mestno občino Novo mesto takoj odvzel dva vzorca vode (v Žužemberku in Lešnici pri Otočcu) za poglobljeno analizo, s katero je ugotavljal prisotnost mikroelementov, fenolov, pesticidov, lah-kohlapnih organskih snovi in možnih onesnaževalcev. Odvzetih je bilo tudi 10 vzorcev vode za biološko preiskavo alg od Žužemberka do Brežic. Raziskave so pokazale, da Krka v času cvetenja zaradi rjavordeče barve preide iz 1. in II. kakovostnega razreda v III. in IV. razred, torej po Pravilniku o higienskih razmerah za kopalne vode za kopanje ni primerna. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je 18. in 19. julija odvzel tudi 16 vzorcev vode za osnovno kemično in mikrobiološko analizo. Krka je mikrobiološko precej obremenjena, kar je posledica neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda, industrijskih odplak in kmetijske dejavnosti. Kemične analize so pokazale malo boljše rezultate. Voda je bila primerna za kopanje, razen od Mačkovca do Ko- • Kot povezovalec cvetličarstva' Sloveniji, v katerem dela že 18 id je Julij Brine v zadnjem desetM ju pripravil po Sloveniji vsak® leto po eno veliko demonstraci1® aranžiranja cvetja z Oasisovi' izdelki. V nedeljo, 8. septembi pa bo prvič takšna predstavil tudi v Beli krajini in sicer | Brinčevi prenovljeni tovarni' Črnomlju. Cvetje bo aranžirala’ C mojstrov florističnega aranžer*1; i( va iz Slovenije in tujine. Hkr*1 bo tudi otvoritev tovarne, trak P® j1 bo prerezal oče slovenskega evt '' ličarstva Janez Seliškar iz Cv** j® t ja Eli iz Ljubljane. Manjkala1,1 jj bo niti tombola. . „ * Velja opozoriti na naslednje: voda iz reke se ne sme piti, po kopanju pa seje potrebno oprhati. Zaradi kemične oporečnosti v Krki ni priporočljivo kopati otrok, zlasti ne dojenčkov. ništvom. To bi mi omogočalo la|. j dostop do bližnjih tujih trgov,1: ^ so sedaj prisiljeni uvažati cvet1' carske artikle, ki jih delamo ta* - stanjevice ne, ker je vsebovala povečano koncentracijo nitritov. Skupno bi lahko ocenili takole: Krka od Soteske do izliva v Savo za kopanje ni primerna zaradi prekoračitve števila bakterij, povečane koncentracije nitritov in občasnega cvetenja alg. D. ŽAGAR pri nas, iz centrale v Nemčij1* pove o načrtih Julij Brine. Sicer P® je že doslej veliko izvažal na W južno od Slovenije. M. BEZEK-JAK5* • Šestdeset odstotkov Sloveti1!1 demografsko ogrožene, vsi sp^ sobni se selijo v Ljubljano. (" \ Sedej ml.) * Poslovna enota Novo mesto, 8001 Novo mesto, Ljubljanska 27, tel.: 068/316-100, fax: 068/322-338 V petem vmesnem tedenskem žrebanju akcije “POLETJE V BTC-ju”, 9.8.1996, je bila izžrebana: VESNA DULAR, JURKA VAS 33, 8351 STRAŽA V šestem vmesnem tedenskem žrebanju akcije“POLETJE V BTC-ju, 14.8.1996, je bil izžreban: ALEŠ KRAŠEVEC, HRUŠICA 39, 8000 NOVO MESTO Pokrovitelj obeh žrebanj je trgovina "DANEX ART", likovna dejavnost, trgovina in storitve, d.o.o., Ljubljanska c. 27. P. E. AGROSERVIS Knafelčeva 2 8000 NOVO MESTO Tel.: 068/321-479 VINOGRADNIKI Vabimo vas na AKCIJSKO PRODAJO • PVC KADI • MLINOV IN PECLJALNIKOV • • NERJAVEČIH POSOD • OSTALE OPREME • ki bo na TRADICIONALNEM MESEČNEM SEJMU v nedeljo, 25. 8.,od 7. do 12. ure pred našo trgovino. še vedno velja 5% popust za traktorje Zetor. Mercator * KZ Krka, z.o.o., Novo mesto Mariborsko pismo Po veselem Lentu kruta stvarnost: spet plaz stečajev Čez poletje bo ostalo brez dela še nad 3.300 ljudi MARIBOR - Po tem, ko se je v Mariboru končal poletni festival Lent ’96, na katerem se je v treh tednih na 400 kulturnih in zabavnih prireditvah zvrstilo okoli 250 tisoč obiskovalcev, so se Mariborčani ponovno srečali s kruto realnostjo. Kljub dopustniškemu času, ki ga v mestnem utripu ni moč zaznati, se namreč v štajerski metropoli s filmsko naglico poslabšujejo gospodarske in socialne razmere, saj podjetja propadajo po tekočem traku. Novi plaz stečajev, ki se je v mariborskem gospodarstvu sprožil v začetku junija s stečajema Tama in llidromontaže, se še ni ustavil. Ttenutno čakajo na mariborskem sodišču na obravnavo trije predlogi za uvedbo stečajnega postopka. Uvedbo stečajnega postopka, za Tekstilno tovarno Tabor, ki je doslej dajala delo in kruh okoli 420 delavcem, je sodišču predlagala skupščina podjetja. Potem ko so za to zvedeli delavci, ki so že doslej zelo neredno prejemali plače, so se na zboru delavcev odločili, da bodo do stečaja raje na kolektivneif dopustu, kakor da bi delali za-stonj. .1 V stečaj bo morala tudi Jej1' lotehna-Indel, ki zaposluje okoli 300 delavcev. To podjetje* ki je hčerinsko podjetje Jek' lotehne, se je znašlo v nepre' mostljivih težavah, ker je mora' lo “materi” vrniti vse zaloge* nad katerimi imajo hipoteko banke. Ker so se čez noč zoži*e možnosti za poslovanje podjet' ja, so tudi delavci Jeklotehne-Indel na kolektivnem dopuste* po dopustu pa bodo ostali doma na čakanju do uvedbe stečajnega postopka, ki ga je predlagala skupščina podjetja. Na stečaj čaka tudi 80 delav' cev Megrasa iz Ruš, ki se že da*J časa srečuje s podobnimi prob' lemi kot večina podjetij v kovid' ski in elektroindustriji na St*' jerskem. S tem pa težav, ki to polet)* pestijo mariborsko gospodar*.1' vo še ni konec. V številnih pod' jetjih so namreč ponovno začel^ pripravljati programe za reše' vanje problemov trajno preše*' nih delavcev. Čez poletje bo Mariboru in Podravju, kjer J* že 32 tisoč brezposelnih, izgd' bilo zaposlitev najmanj 3.3*® delavev. Ali je ob vsem tel“ nenavadno, če v Mariboru f čas ni čutiti počitniškega 1 dopustniškega utripa? TOMAŽ KŠELA idš Novomeška kronika VODA - Voda še za v čevelj ni d°bra, ko je ni, pa je vse narobe. To so na lastni koži občutili stanovalci Seidlove 20 in 22, blokov v Plavi laguni. V ponedeljek jim je aovomeška Komunala zaprla v°do, ker nekateri stanovalci dalj časa niso plačali “zapitka”. Stanovanja sicer imajo svoje vodo-mere, vendar so vodovodne cevi speljane tako, da ne morejo “štra-’aii” samo neplačnikov, ampak kar vse po vrsti. Tako so brez vode ®stali tudi redni plačniki. Pred "lokom so se sicer znašle cisterne 2 vodo, a kaj, ko so tisti, ki redno Poravnavajo račune, niso upali po v°do, da jim ne bi še te zaraču-°ali, tistim, ki so prepričani, da je voda splošna last in kot taka za-s*°nj, pa je to samo še dodatna Potuha, češ: če vode ne plačaš, ti 10 zastonj pripeljejo pod okno. Pa SEKRETI - Kemična stranica, ki so jih med svetovnimi Prvenstvi postavili v mestu, so po končanih tekmovanjih umaknili, rjva postaja je bilo parkirišče v *Tavi laguni, blizu blokov, kateri-™a je Komunala zaprla vodo. (Beri gornjo vestičko!) Tisti, 2aradi katerih je bila večina ob v°do, so si mislili, da so jim tudi Ckrete, tako kot cisterne z vodo, Pripeljali “za kompenzacijo”. Zdaj nimamo zastonj samo vo-“e. ampak ga lahko zastonj tudi Crjemo!” Bomo videli, kdaj bo konec tega “sralnega prvenstva”. t ®BČINA PA TAKA- Pred sveti ncn‘rn‘ Medinskimi kolesarski-ii v iP^enstvi so sc nq vpodnicoh j, j "ov° mesto pojavile velike tab-. (,2 napisom: Mestna občina . ?vo mesto. Pa se ljudje sprašu-* l°’ ali naročniki (in plačniki) , e vejo, kje so občinske meje -avomeška občina se razprosti-!) ^ °d Debelega hriba pri Zvirčah k' j° Trdinovega vrha in od sv. Ane Ii; _° Travnega Dola - ali pa že <5 nikljajo meje bodoče mestne i, tr~lne’ v kakršni pa tudi pod pt Zno ne bi imeli nobene besede. P if d !/ "'i \i p ’ u0 "a gospa je rekla, da je ime jjVega Renaultovega avtomobila 0>ne v šentjernejskem narečju r,ljšava za: Me ga nemarno. ^hokranjski drobiž v j°GAT športni teden (U^nžemberku se je v četrtek jJjPoldne na Loki ob Krki odvi-I« \an*rn'v lokostrelski turnir. Ijj^asno se je pri šoli pričel tudi ki ievn‘ turnir v odbojki na miv-*ai • r5}r postaja tradicionalen, v^le v Žužemberku in okolici vse ij^Pladih, ki se navdušujejo za (v odpirajo delo gasil- (CtY ' V pekariji Matka v Žu-kru,k>erkti pečejo dober domač ■ .Njen lastnik Boštjan Smrke iti jP‘ra razne športne dejavno-Vj.1) l'b sponzorira. Med drugim Žpj ta pomaga tudi gasilcem v t^mberku in na Dvoru, ki so „ da veseli vsake pomoči. H ..NICE IN KIČ - Ob raz-| žujVe^jih verskih slovesnostih v ' Cmbcrku 0B cerkvi sv. Mo-tiiti * 'n Fortunata pogosto opa-p, d vef stojnic. Značilnost teh izdajalcev je, da ponujajo le k'*'’ k' 8a brihtni “Kranj-v-krepko preplačujemo. nih NA POHVALA - Več različna P°hval in zahval je bilo slišati deljski slovesnosti v Žu-drku. Lepo je bilo videti tudi hij drte noše, ki so prišle iz 'b krajev, godbo Mestne jc ^e Novo mesto, Janez Gliha tojddil domače suhokranjske ’ Btanc Jenkole, sektorski »kJVljnik, je bil vodja velike gasilcev s prapori sedmih P, .sk'h društev, po stari navadi *!i ki SBet presenetili lovci rogi-lH>°žica ljudi, med njimi je bil k tpanjski župan Vitomir Gros, j it^*0vo tudi zaradi teh udele-Cv Prireditve odnesla lep vtis. Iz Krke četrtina vsega bacitracina Novomeška tovarna druga največja svetovna proizvajalka bacitracina, dodatka živalski krmi, ki ga izvažajo v 43 držav po vsem svetu - V 25 letih 60 milijonov kilogramov NOVO MESTO - Prejšnji mesec je v Krkini fermentaciji stekla proizvodnja desettisoče sarže cink bacitracina. Od leta 1971, ko je stekla poskusna proizvodnja, so izdelali 60 milijonov kilogramov tega proizvoda, ki se uporablja kot dodatek živalski hrani za hitrejšo rast. Krka je drugi naj večji proizvajalec tega izdelka in pokriva 20 do 25 odst. svetovnega trga, izvaža pa ga kar v 43 držav po celem svetu. Zaradi izjemnih lastnosti poraba cink bacitracina v svetu še narašča. NAKUP ŠOLSKIH UČBENIKOV- Te dni je v novomeški knjigarni Mladinske knjige velika gneča, ko pred bližnjim začetkom šolskega leta starši in šolarji kupujejo šolske učbenike. V knjigarni pravijo, da imajo večino šolskih knjig za osnovne pa tudi za srednje šole, če pa jim kakšna poide, jo dobijo v dnevu ali dveh. (Foto: A. B.) Zaradi kakovosti in primerne cene je bacitracin, kot ga na kratko imenujejo, hitro osvojil svetovno tržišče in vseh 25 let zavzema vidno vlogo v Krkinem prodajnem programu in je še sedaj eden največjih proizvodov fermentacij-skega programa. Odkritje antibiotikov je v 2. polovici tega stoletja povzročilo pravo revolucijo v znanosti in tehnologiji, predvsem pa v farma- Žrtve vojne težko čakajo Zakon je začel veljati januarja, vendar vlog, zaradi pomanjkanja podrobnejših navodil, skorajda niso reševali RAZSTA VA MALIH ŽIVALI - Društvo rejcev malih pasemskih živali Krka iz Novega mesta je v nedeljo v stopiški osnovni šoli pripravilo razstavo, na kateri so pokazali svoje “izdelke" - od orjaških zajcev do drobcenih petelinčkov. Razstava je v šolo privabila veliko obiskovalcev, še posebej otrok. (Foto: A. B.) STOPIŠKE IGRE - Gasilsko društvo Stopiče je zadnjo nedeljo priredilo stopiške igre, ki so nosile podnaslov “malo za šalo, malo zares". Sedem ekip iz Podgorja in bližnje okolice se je pomerilo v 5 igrah in vlečenju vrvi. V tej igri silakov je bila nepremagljiva ekipa novomeške trgovine Tilia, ki je imela tudi v drugih igrah najboljše tekmovalce, saj je v skupnem seštevku zbrala največ točk in zmagala. Sledila ji je ekipa iz Lakovnic, 3. mesto pa je zasedla ekipa Sonček izpod Trške gore. Na igrišču stopiške osnovne šole se je zbralo okoli 1000 ljudi, ki so se močno zabavali ob igrah, ki jih je duhovito vodil in povezoval priljubljeni gagajevec Sašo Hribar. Stopiški gasilci obljubljajo, da bodo te igre postale tradicionalne, tako kot velikonočno sekanje pirhov, ki ga prav tako prirejajo oni. Na sliki: ena od iger je zahtevala tudi gasilske spretnosti. (Foto: A. B.) NOVO MESTO - Lani oktobra je parlament sprejel poleg Zakona o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne tudi Zakon o žrtvah vojnega nasilja in Zakon o vojnih veteranih. Na Zakon o žrtvah vojnega nasilja so tisoči izgnancev, taboriščnikov, zapornikov, delovnih deportirancev, internirancev, mobilizirancev, beguncev in ukradenih otrok čakali pol stoletja, mnogi ga niso dočakali. Zakon je začel veljati s 1. januarjem letos, vendar upravne enote zaradi nedodelanosti zakona oz. podzakonskih aktov večino vlog do sedaj niso mogle rešiti. Pravijo, da bodo to storili po objavi dopolnitev in sprememb zakona, ki so bile pred kratkim objavljene v Uradnem listu. Na novomeški upravni enoti so do sedaj prejeli v reševanje 574 vlog. Tako kot v drugih upravnih enotah so do sedaj uspeli rešiti le nekaj vlog, ki niso bile sporne, in še to pri tistih, ki so se upokojevali. Pravijo, da največ ljudi nima ključnega dokumenta - dokazila iz arhiva Slovenije ali kakšnega drugega podobnega dokumenta, ki bi dokazoval, kaj se je z njimi dogajalo med vojno. V takšnih primerih bodo upravičenost dokazovali s pričami. Upravne enote so se med seboj že dogovorile, da bodo ljudem nudile pravno pomoč. Priče bodo zaslišali na tisti upravni enoti, kjer priča živi, da bi se izognili napornim potovanjem. Potem pa bodo podatke posredovali na upravno enoto, kjer ima stano bivališče upravičenec. Žrtve vojnega nasilja, ki bodo z dokazili dobile ta status, bodo upravičene do zdravstvenega varstva, zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, vračila potnih stroškov, priznanja pokojninske V Čudež, voda bo pritekla na Dolž Po treh letih končana gradnja vodovoda Orehek-Dolž, ki je veljal več kot 95 milijonov tolarjev - Vodohran na Vrheh kot grajski stolp - Sledi Podgrad DOLŽ • Konec tega meseca se bo v Podgorju zgodil čudež - voda iz doline bo pritekla na Dolž. Začel bo delovati vodovod Orehek-Dolž in tako bo okoli 600 prebivalcev podgorskih vasi Mali Orehek, Brezovica, Zajčji vrh, Sela, Dolž in Vrhe končno dobilo zdravo pitno vodo. Gradnja tega vodovoda traja že tri leta, celotna naložba pa je veljala več kot 95 milijonov tolarjev. “Th teden bomo opravili preizkus in dezinfekcijo omrežja, potem pa bomo začeli vgrajevati vodomere,” pravi vodja projekta inž. Jože Bašelj iz novomeške Komunale. Tehnični pregled tega vodovodnega sistema so sicer že opravili, a ga zaradi odsotnosti gradbenega inšpektorja niso mogli zaključiti. Vodo bo ta vodovod dobival iz zajetij v Stopičah, od kjer jo bodo preko rezervoarja v Malem Orehku črpali v novi 100-kubični vodohran na Vrheh. Th pa je nekaj posebnega, zgrajen je kot grajski stolp, in je edini take vrste na območju novomeške Komunale. Za stolpno obliko so se odločili zato, ker v bližini Dolža ni dovolj visoke vzpetine, na katero bi postavili običajen vodohran. Stolp vodohran je visok 16 m, njegov največji premer znaša 6 m, dno vodne celice, ki ima prostornino 100 kubičnih metrov, pa je 6 m nad terenom. Lepo je urejena tudi okolica tega stolpa, tako da je tu nastal manjši park. Kot rečeno, je celotna naložba v izgradnjo vodovoda Orehek-Dolž veljala več kot 95 milijonov tolar- dobe, pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, pravice do vojne odškodnine, do življenjske mesečne rente in prednosti pri dodelitvi socialnega stanovanja. Status žrtve vojnega nasilja se šteje upravičencu od prvega v naslednjem mesecu po vložitvi zahtevka, ne glede na to, koliko časa bo trajalo reševanje zahtevka. Vsaka odločba pa gre v revizijo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. ^ GASILSKA VESELICA V MIRNI PEČI MIRNA PEČ - Gasilsko društvo Mirna Peč pripravlja v soboto, 24. avgusta, veliko vrtno veselico, ki se bo pričela ob 17. uri s sektorskim gasilskim tekmovanjem na šolskem igrišču, zatem pa bo veselica z bogatim srečelovom. Za dobro voljo bo skrbel ansambel Franca Potočarja s Podlipškimi fanti.- cevtski industriji. V Krki so že v šestdesetih letih začeli razmišljati o lastni surovinski osnovi za proizvodnjo zdravil in leta 1964 zgradili obrat za proizvodnjo antibiotikov. Deset let zatem je Krka prvič dobila registracijo Ameriškega urada za prehrano in zdravila (FDA), kar ji je omogočilo vstop na najzahtevnejša tržišča. Danes se Krka uvršča med pomembnejše svetovne proizvajalce antibiotikov, v proizvodnji baci- * Bacitracina Krka vsako leto proda za 4,5 do 6 milijonov dolarjev. S tem proizvodom je prodrla na zahodne trge in v ZDA, izvaža pa ga v 43 držav na vseh kontinentih. V zadnjih letih največ tega proizvoda proda na najzahtevnejše ameriško tržišče, kjer je z eno največjih svetovnih farmacevtskih multinacionalk sklenila pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. Prav zaradi zahtev najzahtevnejših trgov so v Krki pričeli usklajevati vse dejavnosti, vezane na proizvodnjo, s predpisi ISO 9001 in pred kratkim so že dobili ta certifikat. tracina pa je, kot rečeno, druga na svetu. Ta antibiotik s širokim spektrom delovanja se ne kopiči v tkivih in ga ni zaslediti v mesu, mleku in jajcih- Izkušnje so pokazale, da so po dodajanju bacitracina krmi nekatere nevarne bolezni tako krmljenih živali popolnoma izginile ali pa se je njihova pogostnost močno zmanjšala. A. B. V TANGU MARTA ZORE OTOČEC - V restavraciji Tango bo v petek, 23. avgusta od 20. ure dalje goste zabavala pevka Marta Zore. Spremljala jo bosta pianist in ansambel Objem. IGRE POD DEDOVO LIPO - Turistično društvo Šmarješke Toplice in tamkajšnje Zdravilišče sta v soboto pripravila že 8. igre pod dedovo lipo. Avtor letošnjih veselih in zabavnih iger, ki so potekale pod geslom “smeh med nami”, je ravnatelj šmarješke šole Jože Pečnik. V igrah seje pomerilo šest ekip, 112 udeležencev pa se je na prizorišče, kjer jih je pričakalo blizu 1000 gledalcev, pripeljalo na lepo okrašenih vozovih s konjskimi vpregami in na traktorskih platonarjih. Pomerili so se v desetih igrah in na koncu je svojo drugo zaporedno zmago slavila ekipa iz Gabrja, ki je zbrala 300 točk, le 5 več kot domačini, tretja pa je bila ekipa z Otočca. Na sliki: dekleta hitijo zajemati vodo za pranje rjuh: (Foto: A. B.) VODOHRAN KOT STOLP jev, od tega je samo vodohran veljal 20 milijonov tolarjev. Poleg Komunale so denar za ta novi podgorski vodovod prispevali še ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, novomeška občina in krajevna skupnost Dolž. “Z izgradnjo tega vodovoda je dana možnost, da pripeljemo vodo še naprej v Iglenik in na Veliki Cerovec,” pravi inž. Bašelj. Še letos bodo izdelali tudi tehnično dokumentacijo za nadaljevanje tega podgorskega vodovodnega sistema. Potem pa bo na vrsti vodovod za Podgrad in okoliške vasi. TU bo šlo za povsem samostojen vodovodni sistem, ki naj bi se napajal iz vrtine, ki jo načrtujejo izvrtati južno od Podgrada. Kdaj bodo začeli vrtati, ne vedo, saj je to odvisno od denarja, ki ga bo prispevalo ministrstvo za okolje in prostor. Stroški vrtine so ocenjeni na 13 milijonov tolarjev. Ta vodovod bo napajal Podgrad, Vinjo vas, Konec, Pristavo in Mihovec, medtem ko bo drugi sistem napajal Koroško vas, Jurno vas in Lokovnice, zanj pa je vrtina pri Koroški vasi že izvrtana. A. BARTELJ VESELJE AJDOVŠK1H GASILCEV - Na sobotni slovesnosti so gasilci in krajani iz Ajdovca otvorili na novo asfaltirano dvorišče okoli gasilskega doma, ki je hkrati tudi večnamenski prostor. Največje zasluge gredo Mestni občini Novo mesto in njenemu županu Franciju Konciliji, ki je slavnostno prerezal trak. Predsednik gasilskega društva Ludvik Longar je povedal, da je vzpodbudno, da se je v tem koncu Suhe krajine, ki je še zmeraj brez vodovoda in brez večje industrije, naredilo nekaj novega. Uredili so tudi razsvetljavo okoli gasilskega doma, v prihodnje pa bodo uredili še živo mejo. V kulturnem programu so nastopili šmihelski pevci, sledila pa je prava gasilska veselica. Dodati velja, da so gasilci lani uredili streho in fasado na domu ter kupili orodno vozilo za morebitne intervencije. Redno sodelujejo tudi na tekmdvanjih, tako so pionirke na občinskem tekmovanju dosegle tretje mesto. (Foto: S. Mirtič) Mšš I z N A S l H_O B £ i MŠŠ Niso zgolj zanesenjaki Pri ohranjanju etnološke dediščine bi zanesenjakom, kakršni so Raztresenovi, morala pomagati skupnost JANKOVIČI - Na domačiji Raztresen v Jankovičih pri Ad-lešičih je bila minuli petek že tretja prireditev Pesem, platno, pisanice, na kateri so Raztresenovi prikazali, kako se predeluje lan. V goste so povabili številne Belokranjice in Belokranjce, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo ter celo kleklarice in izdelovalko dražgoških kruhkov iz Železnikov na Gorenjskem. Le malokdo od številnih obiskovalcev je pred tem vedel, kaj pomenijo izrazi kot so ruko-veti, goditi lan, tukača, trlica, pezdir, povesmo, preslica, vretence. Le še malokje, med drugim tudi v Jankovičih, lahko ljudje še spoznajo opravila, povezana s pridelavo in predelavo lanu ter tkanjem domačega platna. In prav to je glavni namen prireditve. Prav pa bi bilo, kot je dejal slavnostni govornik Branko Matkovič, da bi pri ohranjanju belokranjske etnološke dediščine, ki je del narodove dediščine, pomagala tudi širša skupnost, saj je prenašanje tradicije iz roda v rod premajhno zagotovilo, da ti običaji ne bodo izumrli, ko bo zmanjkalo zanesenjakov, kakršni so Raztresenovi, ki na revnem belokranjskem krasu še vedno vztrajajo. V bogatem kulturnem programu so nastopile tudi domače kresnice, mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna pri Litiji, v galeriji je bila odprta razstava slikarja-grafika Izidorja Jalovca iz Kranja, Greta Auguštin je podelila priznanja za najbolje urejene domačije in naselja v črnomaljski občini, Niko Veselič pa priznanja Dolenjske turistične zveze. M. B.-J. Bolj bodo izkoristili obmejnost Novi predsednik sveta krajevne skupnosti Vinica Jože Stegne o načrtih, ki jih je veliko, le denarja je bolj malo - Prednost cesti, vodovodu in gradnji mrliške vežice VINICA - Krajevna skupnost Vinica spada po površini in številu prebivalcev - šteje jih nekaj manj kot 2.000 - med večje KS v črnomaljski občini. Letošnjo pomlad je postal predsednik sveta KS Vinica Jože Stegne, a ker je po osamosvojitvi Slovenije v KS vladalo precejšnje mrtvilo, je bil začetek dela skupaj s šestimi člani sveta toliko teajji. “Naša KS je kot obmejna v zadnjih letih veliko pridobila, a prejšnje vodstvo tega ni znalo izkoristiti. Ljudje so le stali ob strani in kritizirali. Zato se bomo toliko bolj potrudili, da se bodo vsi kraji enakomerno razvijali, posebno pozornost pa bomo namenili Vinici, zlasti zaradi medna- KAKO SO NEKDAJ MLATILI RŽ ČREŠNJEVEC - V nedeljo, 25. avgusta, ob 16. uri pripravlja vaška skupnost Črešnjevec na Črešnjevcu pri Semiču prikaz mlatve. Prikazali bodo mlatev rži, ki so jo julija poželi v bližnjem Cerovcu, in sicer s cepci in z mlatilnico, ki jo bo poganjal motor, izdelan leta 1914 v ZDA. Ogledati si bo moč tudi vejanje zrnja in škupanje slame. Po kmečkem opravilu bo za zabavo poskrbel Duo breza, prav nihče pa ne bo ne žejen ne lačen. SHOD NSZS ČRNOMELJ - V petek, 23. avgusta, bo ob 18. uri v sejni sobi občine Črnomelj javni shod NSZS - Nacional socialne zveze Slovenije. Njena skrb je arhivsko gradivo Za dokumente v oddelku zgodovinskega arhiva v Drašičih že vrsto let vzorno skrbi Angela Guštin ■ Marsikdo bi želel brskati po gradivu, zbranem v okrog 100 fondih ■ DRAŠIČI - V nekdanji šoli v Drašičih pri Metliki so pred približno 18 leti odprli belokranjski zgodovinski arhiv. Gre za oddelek Zgodovinskega arhiva Ljubljana - Enota za Dolenjsko in Belo krajino. V Drašičih je zbrano obširno gradivo o Beli krajini. Gre za okrog 100 fondov o državnih in avtonomnih organih do leta 1945, o upravi, pravosodju, gospodarstvu, šolah, zdravstvu, društvih, družbenopolitičnih organiza-cijah, starih občinah in še čem. Najstarejši dokumenti so stari okrog 200 let, da pa se ne uničujejo, že ves čas, kar je v Drašičih edini zgodovinski arhiv v Beli krajini, skrbi Angela Guštin, najbližja soseda bivše šole. Skrbno nadzoruje vlago, čisti in zrači prostore in če že vsak dan ne pogleda vanje, se sprehodi vsaj okrog šole in se prepriča, da ni kdo vdrl v arhiv ali da kje ne pušča streha. Zlasti v zadnjih letih, ko so pričeli z denacionalizacijo, se je že zgodilo, da sojo prišli ljudje prosit za kakšne dokumente. “Toda do- bro vem, da ne smem dati nobenih papirjev in tudi nikogar ne spustim v arhiv, razen domačih, če je potrebno kaj popraviti, kakšno malenkost pa spravim v red tudi sama,” pove Angela, kije ponosna na svojo honorarno službo in delodajalce, doda pa, da so tudi oni zadovoljni z njo. Potoži pa, da vsi vaščani ne znajo spoštovati njene skrbi za staro stavbo sredi vasi, in da ji jo, morda tudi v mladostni zagnanosti, marsikdaj zagodejo. Tako so ji na stopnice pred vhod nanosili betonske zidake, napisali na steno grafite, z neko čudno snovjo poškropili kljuko. A Guštinova ne obupa, temveč zavzeto opravlja svoje delo. Za to dobi vsak mesec tudi nekaj honorarja, “hji bog ve kaj, a je dobrodošel priboljšek k moji skromni pokojnini,” je zadovoljna Guštinova Angela. M. BEZEK-JAKŠE Angela Guštin v belokranjskem zgodovinskem arhivu v Drašičih Seiniška prihodnost je v turizmu Župan Janko Bukovec o razvoju občine - Pričakovali večjo pomoč ministrstev - Otežkočeno kmetovanje • Raj za vse dopustnike, ki si želijo miru in sprehodov v naravi SEMIČ - V 56 vaseh semiške občine živi 3.820 prebivalcev, medtem ko je 20 nekdanjih kočevarskih vasi zapuščenih. Skoraj vse gospodarstvo v občini sloni na tovarni kondenzatorjev in opreme - Iskri, v kateri dela okrog 1.400 ljudi, imajo pa tudi nekaj podjetnikov in več obrtnikov. S 1.564 zaposlenimi se ponašajo z nadpovprečno slovensko zaposlenostjo. Kmetijstvo, ki je bilo pred desetletji glavna gospodarska panoga, vse bolj postaja le dopolnilna dejavnost. Čistih kmetij je le še nekaj. Zaradi hribovitega in kra-škega sveta vidijo Semičani možnost razvoja kmetijstva v reji drobnice, pašno-kosnem sistemu pri govedoreji, v vinogradništvu in intenzivnih sadovnjakih. Po besedah semiškega župana Janka Bukovca pa je prihodnost občine v razvoju turizma. Tako so uredili kraško učno pot, čistijo razvaline gradu na Smuku, ki ni le pomembna turistična točka, ampak priljubljeno vzletišče za jadralne padalce in zmajarje. Na enem od petih tisočakov v občini, na Mirni gori, je stalno odprt planinski dom, pri katerem se konča prva in edina gozdna učna pot v Beli krajini, ki se prične na Planini. Nedaleč je pragozd Kopa. Vedno bolj se uveljavlja zim-sko-letni turistični center Rog-Črmošnjice s šestimi žičnicami. V Semiču so opremili tudi galerij- Janko Bukovec gradnjo. Prednostna naloga v KS pa je ureditev vodovoda in ceste. Vodovoda še vedno nimajo na Preloki, v Ziljah, Drežniku, Novi in Stari Lipi, ne vedo pa niti, od kod bo speljan. A tudi ostali, ki imajo vodovod, pijejo oporečno vodo, saj jo črpajo iz Kolpe in to pod kanalizacijo, ki je v reko speljana na črno. Kar se tiče cest, bi po Stegnetovem mnenju morali posodobiti cesto od Vinice proti Črnomlju ter asfaltirati približno 5 km makadamske ceste od Vinice proti Bojancem, ki je poleg ceste Stara Lipa-Drežnik-odcep za Sinji Vrh še edina makadamska v KS, preplastitve pa bi bila Jože Stegne rodnega mejnega prehoda,” pove Stegne. Po njegovem bo Vinica postala še pomembnejša, ko bodo na hrvaški strani uredili mednarodni mejni prehod in carino. Za viniški prehod imajo narejene idejne projekte za razširitev, plato za tovorni promet in obvoznico, za kaj več pa ni denarja. Eden večjih problemov v Vinici je pokopališče. Šele nedavno so dobili delavca, ki ga bo urejal, medtem ko mrliške vežice nimajo. Prihodnji mesec bodo pričeli s pripravo dokumentov za njeno • O nedavnem stečaju Vinteksa je predsednik KS Vinica Stegne dejal, da je povzročil verižno negativno reakcgo. “Glede na to, da je bilo od plač v Vinteksu v naši KS odvisnih nekaj sto ljudi, smo, gledano v odstotkih, na slabšem kot v Mariboru. O krivdi, zakaj je do tega prišlo, ne bom govoril, upam pa, da bo tovarno prevzel tisti, ki bo omogočil največ delovnih mest,” meni Stegne. potrebna tudi obkolpska cesta Vinica-Učakovci. V triletnem načrtu vodstva KS je tudi ureditev javne razsvetljave od centra Vinice proti mejnemu prehodu, v Sečje selo, Ogulin in Golek. SREČANJE POBRATIMOV LETOS V WAGNI METLIKA - Avstrijska občina VVagna bo letos gostiteljica tradicionalnega srečanja prebivalcev pobratenih občin Metlika, Ronke in VVagna, ki so vsaki dve leti v eni od omenjenih občin. Letošnje srečapje bo 31. avgusta in 1. septembra, iz Metlike pa se ga bo udeležilo okrog 50 občanov, ki bodo navezali nove ali utrdili stare prijateljske vezi s pobratimi. Zupani vseh treh občin s sodelavci pa se bodo dogovorili tudi o nadaljnjem sodelovanju. Predsednik Stegne pohvali krajane, ki skrbijo za urejenost krajev, pa KUD “Oton Župančič” in osnovno šolo, po zaslugi katerih je v zadnjem času bolj razgibano kulturno življenje, ribiče, ki skrbijo za čisto Kolpo, prebuja pa se tudi športno društvo. Zadovoljen je s preskrbo v trgovinah, ne pa z gostinstvom, saj v Vinici ni gostilne s ponudbo hrane. Izjema je le kamp v poletni sezoni. Oživiti bodo morali tudi 3 turistična društva v KS, sicer pa za turiste pripravljajo še pešpot Vinica-Zeželj-lovski dom-Vinica. Več vsebine bi po njegovem mnenju morali dati Župančičevi rojstni hiši. V imenu številnih krajanov potarna nad zdravstveno službo. Obljublja pa, da bodo znova oživili tudi sodelovanje s hrvaško KS Prikuplje-Pribanjci, ki je v zadnjem času nekoliko zamrlo. M. BEZEK-JAKŠE ski prostor, v občinskem središču in ostalih krajih pripravljajo številne prireditve, vse več domačinov se odloča za izletniški in kmečki turizem. “Pri nas je pravi raj za tiste, ki si želijo miru in sprehodov v naravi, saj semiškega konca množični turizem še ni odkril,” pravi župan. V občini imajo in pripravljajo več projektov za razvoj. Veliko si obetajo od programa Revit, ki so ga pripravili s črnomaljsko občino, zlasti pa od nemških podjetnikov. “Ob ustanovitvi občine smo pričakovali težave, a smo računali na večjo pomoč ministrstev, pri katerih je zbran denar za delovanje občin. Največ težav imamo z dograditvijo prizidka k osnovni šoli in telovadnice, z ureditvijo cest ter s preskrbo prebivalcev s pitno vodo. Dober vir dohodkov za občane in občino bi bili lahko tudi gozdovi, saj je pod gozdom kar 70 odstotkov občine, a kaj, ko je več kot polovica gozdov državnih,” potarna župan. M. BEZEK-JAKŠE RIGAL d.o.o. Regal, d.o.o., Arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota 1. vabi k sodelovanju mladega in ambicioznega ekonomista (-tko) oz. diplomiranega ekonomista (-tko) za vodenje prostocarinske prodajalne na mejnem prehodu Metlika. Od kandidata (-tke) pričakujemo poleg izpolnjevanja splošnih pogojev še: — poznavanje poslovanja v maloprodaji — poznavanje carinske zakonodaje za področje prostoca-rinskih prodajaln — znanje tujega jezika — organizacijske in vodstvene sposobnosti, sposobnost dobrega komuniciranja ter osebno urejenost. Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen čas — s 6-mesečnim poskusnim rokom. 2. vabi k sodelovanju prodajalce za delo v prostocarinski prodajalni na mejnem prehodu Metlika. Od kandidatov pričakujemo: — ustrezno izobrazbo — poznavanje dela v prodajalni — znanje tujega jezika — sposobnost dobrega komuniciranja ter osebno urejenost. Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili za določen čas. Pisne prjjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pisno v roku 30 dni po objavi. Sprehod po Metlito BETI JURKOVIČ, MOJMIR SEPE, LADO LESKOVAR IN STANE MANCINI so gotovo imena, ki bodo to soboto privabi; la na grajsko dvorišče vse tiste, ki imajo dober spomin, kajti naštet1 so pred leti vedrili in oblačili slo- j vensko popevkarsko sceno. Noj capito, Mandolina, Bil sem mlaji1 kakor ti, Zakaj, Poslednji vlak so le nekatere popevčice, ki smojj« požvižgavali v šestdesetih letih i" ki so še dandanašnji prijetne z« uho in dušo. PRIPRAVLJALNI ODBOR MEDNARODNIH POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV Pridi zvečer na grad razmišlja® šoku, ki naj bi zbudil nekatera slovenska sredstva javnega obveščanja, da bi se peresa njihovi« novinarjev razpisala o številni« prireditvah, ki jim ni paraj« Dolenjskem in v Beli krajini. y nekaterih novinarjev pač ne zaW; ma kultura, se je pripravljala1 odbor pripravljen sleči tudi do golega, in to na javnem prostora samo da bi novinarji pridrli če* Gorjance. MINISTRSTVO ZA KULTURO RS kljub vlogi, ki jo je poslala Ljudska knjižnica na njih0* naslov, ni odobrilo niti prebit« pare za mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer n* grad. Je pa ministrstvo razvezal« mošnjo za adaptacijo Ljudsko knjižnice in tako bodo Mediča® dobili tri milijone tolarjev, brž k? bo poslala občinska administracija v Ljubljano vse potrebne papaje in zagotovila. Po končanih d«; lih bo konec prostorske stiske, k1 je dušila delo v knjižnici. Črnomaljski drot Jb UlIU ITlblllVailUV. 1DUU, , bili Belokranjci. Veliko več si E privoščila slovenska TV, ki je r osrednjem dnevniku najavila, ® je bila prireditev v Jankovcih, k« j zveni prekmursko, medtem kol pobudnika in organizatorja Boh' sa Raztresena preimenovala Jožeta Črnica iz Fučkovcev. Tbk-je pač, če se holivudarji na v« “pofučkajo”. SPOMENIK - Prva priredil«' črnomaljskega kulturnega poR( ja je dobro uspela. A četudi te .. razsvetljava na trgu pred Sp«1' čevo hišo sentimentalna, obisk valci niso spregledali razpadaj^ sosednje Maleričeve hiše. Up«j so lahko le, da ne bo prav nt« prireditvijo zletel na njih kos d trajane kritine. Tolažba, da se , kulturni spomenik, za kar so Pf« časom proglasili Maleričevo ho takšno nekulturno dejanje spodobi, je očitno zalegla. POSNEMANJE - Metili^ očitajo Črnomaljcem, da jih P, vsem posnemajo, pa naj gf«^( i NAPAKE - Na prireditvi Plj.j no-pesem-pisanice na domač1! Raztresen v Jankovičih je nap® vedovalec Toni Gašperič napo«« dal slavnostnega govornika Bra® ka Matkoviča kot državnega svet nika in ne kot župana sosedu) občine, ker ni želel, da bi pris’.. do prerekanj, zakaj je govor' metliški in ne črnomaljski župa« IIICIIIOM lil 1IV C1 liuiuuijoni Kljub temu seje začelo preste^; nje vseh, ki so bili kakor ko. nje vsen, ki so dih KaKor omenjeni. In ne boste verjeli-vC je bilo Metličanov. Toda, vsis I - m . _ gj, kulturne prireditve, ognjem« gradnjo poslovnega centra. Cf® ■ maljci pa upajo, da jih Metlica , ne bodo posnemali pri grad™ ne bodo posnemali pri gra1d™ arhitekturnega spačka, kakr® je nekakšen kiosk nasproti gra« prav v središču starega mestne^ ’........"“V n«)' jC danjih bratskih republik ter p, stavljajo, da bo podobnost pory| na, če bodo zaposlene oblečen dimije Semiške tropine^ TEKAČI - Zadnje čase j« l belokranjskih cestah, zlasti okrog Semiča, zelo veliko ljudu tečejo, a ne zato, da ne bi /atu dili avtobus. Tečejo pač za kreacijo, kar mnogi Semičanu ne morejo brez avtomobila, k. ^ sa ali kolesa z motorjem n'11 .j najbližje gostilne, nikakor morejo razumeti. . DIVJANJE - So pa zlasti bU ki se prevažajo naokrog s ko. z motorji - ob tem ni potre® , poudarjati, da gre za mlad , zelo korajžni. Ne le, da drvijOrj semiških cestah s preveliko trosijo, skoraj praviloma nejLa niki čelad JV/, cirvv/i j/iuiiiv«*- , «»■ ne njihovi sopotniki n,m f d ali pa jim v najbolj® iiboiJ’.(, primeru visijo na roki. Cudn% da se nekateri Semičani PrI jjcri jejo, da je na cest,preveč rv|), i pa nc vidijo objestnežev . lesnikih. Ali pa se gredo sl^’jj svojevrstno tombolo, na K* -pač preizkušajo, ali jim bo lo uiti policistom ali ne. In stov in ua jin prevccKrai -p jo, po drugi strani pa varuhir.^ n« ii!/l!!/v nlviAntmafAii nQ IlV^j| ler nc bodo padli v njihove f® se bo divjanje pač nadaljev* DOLENJSKI LIST Hfš Št. 34 (2454), 22. avgusta c l!MtM r Z N A Ž IH OBČIM Mii 5' VPRAŠANJE o luxorju- i0 Kočevskemu županu Janku Veb-j. ru se po zatišju v času dopustov ly obeta, da se bo že na prvi, popo-:ti ^'tniški, seji občinskega sveta y "'oral resno spoprijeti z očitki na lj] racun SVnipoa Hf»la *^anu apupi ijcu L uciim na račun svojega dela. Nekateri Si občinski svetniki namreč napove-iO “Ujejo, da bodo županu zastavili ili vPrašanje, ki se nanaša na njego-iii v° udeležbo na otvoritvi disko-;3 'eke Luxor na Mrtvicah. Vsebinsko bo vprašanje zastavljeno H lako, da bo zahtevalo županovo H Pojasnitev, kako lahko župan, kot V najvidnejši predstavnik občine, ra ob^k° 0<*Pre *na frno zgraien” * . ZDRAVA HRANA - Po mne- ! "ju vodilnih M - KG Kočevje je neuspela predstavitev proizvod-! ?|e ‘n priprave zdrave prehrane v ■ ”-KG Kočevje dokaz, da Koče- ‘i J^fjev zdrava hrana ne zanima. , Ne bi bilo treba dolgo iskati po [ Kočevju, da bi našli nekoga, ki bi ,j le«u oporekal, krivdo za neus-Peh predstavitve pa pripisal nezaupanju v trditve M - KG Kočevje, p je na kočevski zemlji, ob obi- y | J **“ MJCCVorI zemlji, UD UU1~ )V ^ gnojenju z gnojevko ter upo-rabi pesticidov, možno pridelo- pesticidov, možno pridelo-j|3ti zdravo hrano. Ne glede na to, *aJ je vzrok, da se ljudje niso oddali Dovahiln M . H no lo ^ali povabilu M - KG Kočevja na ;{ . Cenjeno predstavitev, pa vzbu-ni )a oglas, objavljen na Kočevskih ;0 raneh Kama o prodaji krompirji' •* vzgojenega brez mineralnih r Spojil in škropljenja s herbicidi, e; Pomisleke, ali smo na Kočevskem k' fe Pripravljeni razmišljati o tem, aJ je v hrani, ki jo jemo in česa : aJ ue bi bilo v hrani, ki jo bomo n'hč °8'as se namre^ n' javi' • • • l ELEKTIKO SO PRVI ; IMELI v KOČEVJU I' .KOČEVJE - Leta 1896 so na i( £larofu zgradili vodarno in ele-.,arno> Ki je oskrbovala me-' ?■ Tako je Kočevje med prvi- ,. 'v Sloveniji dobilo električno ,|i (prva luč je aprila leta :i zasvetela v Mariboru). Iz- ;0 L^uoa vodarne in elektrarne je ji lla s sklepom takratne oblasti lfl f?uPana podjetju Carl Greinitz elfen iz Gradca. Oradnia . —paua poajetju čari oremitz \ «e^en lz Gradca. Gradnja 3 ^ojnice, vključno z montažo Premp plpVtri^np oontmlo •. j. * vv) vKijuciiu z munidzu v^r,eme električne centrale, v Sea vodovodnih naprav in up-, dn^n zSradbe, je trajala 176 dn o s uoe’le lraJala 1/0 , n>- Osrcdnja prireditev ob sto- v tn,ei elektrarne bo sredi no-sv^*513' ^ Šeškovem domu bo ii ki ■ na Pr‘redidtev in razstava, lj. 1° Pripravlja Muzej Kočevje. y y i i"tujcjo obnovo elektrarne, v rs Kateri ima Kpdai nrn«tnr<» y J^teri ima sedaj prostore e saj je nastopilo 35 I ^!‘)n'ka,šcv! kar junajveč i NpJalQi .UP,,n 0 vrje n Šk ■ 9 etni -lanez Lekše iz ,i 4n?elana pri Novem mestu, do ji 4. e* Jože Arko iz Ribnice, nad ii' Drl e*pa Toni Kljun iz Prigorice I' bit ^rbnici. Med ženskami je t bniV Vei,čkom narodnih naj-il J>rj “a72-letna Vida Kljun iz • • • A 8. SEPTEMBRA Korejska razstava v DOBREPOLJU ^OBREPOLJE - Kmetijska tlu.ruKa Dobrepolje letos praz-JOO-letnico delovanja. J zadružništva bi bilo ,i nadaljevati v tem Kui naprej krepili li kttle,.'.'is*to zavest in razvoj tej^ljstva, s^j je občina pre- ' leJn JStva’ saJ Jc občina pre-'l 1« “Kmetijska. Zadruga seje »l ^etku imenovala Kmetij- 1 di-i.....___• . j, $k0 aCetku imenovala Kmetij-ii' |ju društvo, ustanovil pa jo je 1 da sKi pripovednik in gospo-F k. .slvenik Fran Jaklič, ki mn j1’ .s,venik Fran Jaklič, ki mu \ Ktert V nedeU0> **• septembra, J li(e Kulturnim domom - Jak- ? rt ............ Ijj Kuiturnim domom - Jak-t,j ^ d«m odkrili spomenik. Ob d Prožnosti bo govedorejsko 1 V° ižobrepolje-Struge, ki Ui^ s članov, njegov predsed-v,s.Paje Jože Zrnec iz Zdenske lih,’ dopoldne pred zadruž- h. hlevom nrinrsiviln /ivi. il), . , Ho-uue p.eu zauruz- k u0f ,0'evom pripravilo živi* vm.TsK° razstavo rjavega go- M. S. Vso lepoto Kolpske doline šele odkrivamo S srečanja planincev južno-dolenjske regije na TVavi LOŠKI POTOK, TRAVA -Zapisati je treba, da so bili pobudniki tega pohoda in srečanja vrhniški planinci in Planinska zveza Slovenije, ki jo je na tridnevnem pohodu zastopal načelnik komisije za pota pri PZS Tone Tomše. Pohoda so se udeležili planinci iz Kočevja, Ribnice, Sodražice in kajpak iz Loškega Potoka (pričakovali so tudi Do-bropoljce) in, kot smo že zapisali, iz Vrhnike pri Ljubljani. Tako sta Tomše kot predsednik PD Kočevje Ivan Merhar ugotav- ljala, da je potrebno povezati mesto Kočevje preko Goteniške-ga Snežnika, ki je malo znan zaradi do nedavnega zaprtega območja, do prelepih predelov v celotni občini Loški Potok in v Kolpsko dolino. Tako Kočevarji že pripravljajo markacije poti, ki bi potekala preko Kostela, Stružnice, Ku-željske stene in po skalnatem masivu nad Kolpo in Čabranko do Medvedjaka, Grčaric in do pogorja Stojne. Ta pot naj bi bila ................ho dolga kar štiri dni noje, seveda z vmesnimi postanki na krajih, ki so iz zgodovinskega ali turističnega vidika zanimivi. “Kolpsko dolino šele odkrivamo,” pravi Tone Tomše. Predeli loške občine so izredno lepi, po- trebne pa so markacije in vsaj os-ka x novne karte. Če je bil pohod informativnega značaja, pa je vsekakor vredno prisluhniti besedam predsednika PD Loški Potok Alojzu Sterletu, ki pravi, da je glavni namen lega in bodočih pohodov druženje in neposredno odpiranje krajev ljudem, kijih ne poznajo, pri tem pa bi se morala angažirati tudi občina in razni pokrovitelji. Za zaključek naj omenimo še, da je bil glavni pobudnik in koordinator, ki je v teh krajih že pravi domačin, znani radijski novinar Stane Škrabar. Pravi, da je kar obseden z mislijo, da se predeli Drage in Loškega Potoka čim prej povežejo z znano roško transfer-zalo. A. KOŠMERL PLAČALI SO JIM KOČEVJE - Uprava RK Kočevje je igralkam in trenerjem izplačala dolgove iz lanske sezone, tako da je trener Zdenko Mikulin lahko začel s pripravami pred novo sezono. Konec tedna bodo odšli na višinske priprave v Tolmin, po vrnitvi pa bodo vadili v Ribnici. Klub je zapustila vratarka Zorica Jovičič. Po vsej verjetnosti bodo poiskali tujo vratarko, če bo dovolj denarja, pa bodo na tujem poiskali tudi zunanjo igralko. Kočevje se bo potegovalo za uvrstitev do 8. mesta, ki v prihodnji sezoni zagotavlja nastop v zmanjšani prvi ligi. ZMAGOVALKA “OSLOVSKIH MELODIJ " - Prvo mesto in s tem najvrednejšo nagrado si je pripela 12-letna Maja Bunjevac iz Mozlja. “Oslovske melodije so nadomestile “Oslovske noči” Uspel 1. festival MOZELJ PRI KOČEVJU - V petek zvečer je na igrišču ob poslopju osnovne šole v Mozlju potekala prireditev imenovana Oslovske melodije. Gre za naslednico že tradicionalnih mozeljskih oslovskih noči, ki jim je organizator letos vdihnil novo vsebino in obliko. Prireditev, izpeljano po vzoru popularnih karaok, vendar z veliko več vloženega truda in vsesplošnim rajanjem pozno v noč, je organiziralo Kulturno športno društvo Ciril Dekval iz Mozlja. Po 13-ih letih organiziranja. Oslovskih noči so se letos odločili, da bodo poskusili s povsem drugačno prireditvijo. Oslovske noči so se že nekoliko izpele, novo obliko prireditve pa je narekovala tudi vedno manjša pripravljenost ljudi na brezplačno delo,” je ob zaključku uspele nove oblike prireditve povedal Ive Stanič, ki je skrbel, da je vse potekalo brez zapletov. Tako se je rodil 1. festival z naslovom Oslovske melodije, na katerem je sodelovalo 14 mlajših in nekoliko starejših pevcev od Mozlja do Loškega Potoka. Nastopajoče je v izvajanju popularnih melodij spremljal ansambel Selekcija iz Kočevja. Po mnenju občinstva in oceni komisije v sestavi Angel Babič, dr. Irfan Sarkič in Boža Kastelic - Malnar se je najbolje odrezala domačinka, 12-letna Maja Bunjevac, drugo mesto si je pripela Jasna Poje iz Kočevja, tretji pa je bil Vlado Komljenovič z Brega pri Kočevju. Organizatorji upajo, da bodo lahko prireditev ponovili tudi v sosednji ribniški občini in morda še kje. M. L.-S. Zelena luč za “kočevsko sramoto” Še letos se bo pričelo s pripravami za ureditev stavbe nekdanje kočevske kavarne -Novogradnja cenejša od obnove • Kavarna in poslovni prostori KOČEVJE - S potrditvijo projektne naloge “Objekt TZO 2 - kavarna”, ki jo je izdelal arhitekt Bruno Urh, so kočevski občinski svetniki na zadnji seji sveta dali zeleno luč za ureditev stavbe bivše kavarne. Z deli na ureditvi “kočevske sramote”, kot pravijo stavbi v centru mesta domačini, bodo pričeli še letos. Po opravljenem strokovnem pregledu prof. dr. Blaža Vogelnika in strokovnjakov z Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane bi bilo obstoječo stavbo sicer možno sanirati, vendar pa, kot STARO STA VBO BO ZAMENJALA NOVA - Takšna je danes razpadajoča stavba bivše kavarne v centru Kočevja, ki pa bo potem, ko jo bodo porušili in nekoliko bolj odmaknjeno od Ljubljanske ceste postavili novo, tudi malce drugačna. (Foto: M. L.-S.) PORAZA IN ZMAGA RIBNICA - Rokometaši ribniškega Inlesa so na prijateljskih tek- mah izgubili z ljubljanskim Slovanom z 21:22, 10:26, z 26:21 pa so premagali Global iz Grosupljega. • Vsakršna sanja o dejanski slovenski samostojnosti je sanjarija slabiča, ki bi bil rad velikan; znana zgodba o Petru Klepcu. (Kermauner) V SOBOTO “KMEČKI PRAZNIK” KOČEVJE • V soboto, 24. avgusta, bo na farmi Mlaka pri Kočevju potekala prireditev poimenovana Kmečki praznik. V sklopu celodnevnega dogajanja bo odprti dan farme Mlaka, področno tekmovanje traktoristov v oranju, tekmovanje trak-torlstov-veteranov v oranju In tekmovanje v spretnostni vožnji s traktorjem in prikolico. Uprizorjene bodo tudi športno-druiabne igre, predstavljene veščine na konjih in prikazane veščine psov in vodnikov Kinološkega društva Kočevje, Društvo podeželskih žena Kočevske pa bo na prireditvi sodelovalo s prodajno razstavo svojih izdelkov. Prireditev se bo pričela ob 9. uri z otvoritvijo tekmovanj« oračev, zaokrožila pa se bo s kmečko veselico, Id se bo pričela ob 19. ari. SREČANJE UPOKOJENCEV V DOBREPOLJU - Vodstva številnih upokojenskih društev iz Ljubljane in širše okolice se vsako leto udeležijo skupnega izleta, ki ga zanje pripravi podjetje Eurotour. Letos so prišli tudi i’ Dobrepolje in sicer jih je bilo nekaj več kot 40. Večina jih je bila tu prvič. Predsednik Društva upokojencev Dobrepolje Konrad Piko je povedal, da so ga večkrat spraševali, kje je vendar to Dobrepolje. Zdaj je teh zadreg konec. Vsaj za udeležence tega izleta, ki vedo, da je to le ime doline, ki jo sestavlja 14 vasi, te pa skupaj s struško dolino s 13 vasmi sestavljajo novo občino Dobrepolje. Avtobusni ogled je vodil geograf Ivan Grandovec, izletniki pa so si še posebej ogledali cerkev sv. Antona nad Zdensko vasjo in lipov gaj ob njej ter stalno razstavo Toneta Kralja v OS Videm. Ustavili so se tudi r Predstrugah in si ogledali laboratorij Endovital Toneta Fabjana. Na koncu je sledilo še družabno srečanje. (M. Steklasa) ugotavlja arhitekt Bruno Urh, govori več podatkov v prid novogradnje. Hiša je vlažna, leseni stropi so na več mestih gnili, fasada je razpokana, klet pa je zalita s talno vodo in zazidana, tako da nihče natančno ne ve, kakšni so temelji. Stavbo bodo zato porušili, novo pa bodo zgradili v skladu s konceptom prenove starega mestnega jedra, ki ga je izdelal arhitekt Urh. Da bo izgradnja potekala v skladu s tem konceptom, ki je svojo prvo uresničitev zabeležil ravno ta torek z otvoritvijo prenovljenega mestnega vodnjaka, je zaradi potrditve priznavanja potrebe po načrtni prenovi starega kočevskega mestnega jedra že samo po sebi napredek za Kočevje, prednost novogradnje pa bo razen v pridobitvi okoli 10 odstotkov več površin, tako da jih bo namesto dosedanjih 883,5 kv.metrov skupno 1050, tudi v odmiku stavbe za en meter od Ljubljanske ceste, s čimer se bo omogočilo večjo preglednost in s tem zagotovilo večjo prometno varnost. Po potrjeni projektni nalogi, ki ji bo sedaj sledila objava razpisa za projektanta, bodo v kleti novozgrajene stavbe skladišča, v pritličju mestna kavarna, v prvem in drugem nadstropju ter na podstrešju, ki bo lahko v celoti izkoriščeno, saj bo predvidoma nova stavba za približno meter višja od obstoječe, pa bodo poslovni prostori, ki bodo s svojo ureditvijo med drugim omogočali tudi dejavnosti umetnostne galerije in sejne sobe. M. LESKOVŠEK-SVETE DO LETA 2000 DOVOLJ ELEKTRIKE TUDI V ODROČNE KRAJE KOČEVJE - Elektro Ljubljana, PE Kočevje v zadnjem obdobju letno investira v posodabljanje električnega omrežja na 1.300 kvadratnih kilometrov obsežnem področju od Turjaka do Kolpe, ki ga oskrbujejo z električno energijo, okoli 150 milijonov tolarjev. Računajo, da bodo slabe napetostne razmere posodobili tako, da bodo imeli do leta 2000 vsi odjemalci električne energije na njihovem območju normalne napetostne razmere, ki ne bodo slabše od 200 voltov. V ta namen bodo morali zgraditi še 31 transformatorskih postaj, s čimer pa bodo tudi odjemalcem v odročnejših krajih, kjer je sedaj napetost še 180 voltov, omogočili priključitev vseh gospodinjskih in gospodarskih strojev, s tem pa tudi normalnejše življenje in delo ljudem v teh krajih. POTOŠKI LOVCI BODO SLA VILI - O potoških lovcih, ki spadajo v eno izmed najbolje organiziranih društev, le redko kaj napišemo. Če se zgodi kaj nepredvidljivega z divjadjo, že obvestimo, njihova ostala dobra dela pa so občinstvu neznana. 25. avgusta 1996 bodo praznovali 50-letnico obstoja, ki jo bodo obeležili s krajšo proslavo in seveda z družabnim srečanjem domačinov ter članov sosednjih lovskih družin. Na sliki: Lovci so ponosni na svoj dom. (Foto: A. Košmerl) Cesta sprla krajane in občino Očitki, da so jih v Kočevju pozabili, vse kar naredijo, pa da je več ali manj nestrokovno KOPRIVNIK - Koprivnik je ena številnih podeželskih vasi na Kočevskem, v kateri ljudje niso bili nikoli zadovoljni z ravnanjem občine ali države. Pred vojno je bila vas trg z 88 hišami, tremi žagami in trgovinami, petimi gostilnami, pošto, mesarijo. “Usoda ali načrtno umiranje vasi?” se nejevoljno sprašuje 69-letni Alojz Krnc. Več kot 50 let politiki Koprivnik pitajo z obljubami. Ma-lokatera je bila uresničena. Nič čudnega, če je stotim prebivalcem te dni prekipelo. Vzrok je asfaltiranje lokalne ceste od Kočevja proti Koprivniku in ne obratno. Na ponedeljkovem zboru krajanov se je zbralo 70 ljudi. Predstavnika občinske uprave Stanka Pleterskega so prepričevali, daje neprimerno cesto asfaltirati po “občinski smeri”. Za asfaltiranje trikilometrskega odseka od Kočevja do Cvišlarjev imajo razumevanje, saj makadamska pot uničuje nove hiše ob cesti. Nikakor pa ne bodo dovolili, da občina nadaljuje dela proti Oneku, do križišča za Mačkovec, kjer so se udomačili številni vikendarji. Če se to zgodi, se bodo dela tukaj ustavila, Koprivničani pa bodo brez asfalta prihodnjih 50 lct(!). Zato so večkrat grozili, da bodo dela ustavili, če jim ne bo to uspelo, pa so pripravljeni ukrepati drugače, in sicer zapreti magistralno cesto Škoflji-ca-Brod na Kolpi. Matija Faf-lek pove, da je v Koprivniku “prišlek” (doma je iz Prekmurja), toda z vso pravico opozarja na gorje, ki jih povzroča cesta. Najtežje je pozimi, ko se avtobus ustavi pri Oneku, otroci pa morajo sedem kilometerov peš do doma. Cesta pa je še bolj prizadela starejše ljudi. “Lani so nestrokovno obnovili kanale ob cesti, tako da voda zaliva mrliče na pokopališču. Ne spomnijo se, da bi položili odvodne cevi. Povsem so nas odrinili, imam občutek, da želijo izprazniti vas,” je še dejala zgovorna Anica Ober-star. V občini se ne čutijo krivi za vse težave Koprivničanov. Cesto proti Oneku asfaltirajo, ker bi bilo nesmiselno dela ustaviti, ko je že pripravljena podlaga. Če bo zagotovljen denar, bodo z deli nadaljevali iz smeri Koprivnika, tako kot zahtevajo krajani. M. GLAVONJ1Č 1 2 M A Š 1 1 H 1 OBČI 1 M mmu Veliki Kal se brani narkomanov Na ivanški občini in v KS Šentvid pri Stični zadnji zvedeli, da država podpira društvo Projekt Človek in da je na Velikem Kalu že kupila hišo za terapevtsko skupnost VELIKI KAL - Vaščani Velikega Kala, pa tudi sosednjih Češnjic in Petrušnje vasi v šentviški krajevni skupnosti, so kot kaže pripravljeni, da se z vsemi sredstvi upro poskusom države, da bi na Velikem Kalu odprli terapevtsko skupnost za narkomane. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve namreč že od leta 1992 sodeluje z društvom Projekt Človek, kije na Velikem Kalu za blizu 120.000 mark že kupilo do 3. faze zgrajeno hišo in okrog 1,4 ha zemlje za omenjeno skupnost. predstavnik društva Projekt Človek mag. Bogdan Polajnar. Po nasprotovanju na svetu KS Sent- itd.,” pravi Slavko Hribar, ki je ob Francu Sadarju eden poglavitnih spodbujevalcev napredka v teh Vaščani omenjenih vasi in ivan-ško županstvo Projektu Človek nasprotujejo že zato, ker so bile priprave na vzpostavitev terpevt-ske skupnosti na Velikem K-alu, ki naj bi začela delovati še letos, vseskozi skrbno prikrite, saj se je ministrstvu za delo zdelo primerno, da je občino Ivančna Gorica šele 21. junija letos prvič neposredno in zelo na kratko seznanilo s temi pripravami in priporočilo podporo projektu. Poleg ivanških Občinarjev je ministrstvo seznanilo o tem še občino in Center za socialno delo Grosuplje ter krajevno skupnost Šentvid pri Stični. Državna sekretarka Bojana Cvahte in svetovalec ministra Bojan Regvar sta pojasnila le še, da bi bila terapevtska skupnost namenjena zasvojenim osebam z drogami, ki abstinirajo že vsaj leto v predhodnem programu dnevnega centra v Ljubljani. Vaščane Velikega Kala je močno razburilo, ker so po ovinkih zvedeli, da naj ne bi dobili v idilični, mirni vasici, kjer se potem, ko so si sami asfaltrirali ceste, zgradili vodovod in telefonsko omrežje, za soseda dejavnosti “kmetijskega instituta”, kot so jih vseskozi zavajali, temveč narkomane. Rovanškov oča 84-Ietni Lojze in 74-letna mamca Frančiška sta nam prizadeto pripovedovala, da jima niti v Šentvidu stanujoča hči, ki je prodala po sorodnici podedovano posest, ni ničesar povedala o tem, da bi se naj v neposredni soseščini njihove domačije zdravili narkomani. Čistega vina jim ni nalil niti Sevniškim atletom 5 zmag v Velikovcu Robert Grojzdek zmagal na 5000 m v absolutni konkurenci VELIKOVEC-Na 10. mednarodnem teku Alpe - Jadran v Velikovcu na avstrijskem Koroškem so v petek, 16. avgusta, člani sevniškega atletskega kluba v konkurenci 126 atletov iz Avstrije, Nemčije in Slovenije kar petkrat zmagali in zabeležili še kopico dobrih uvrstitev. Najbolj odmevno zmago pa si je priboril Robert Grojzdek, ki je opravil s tekmeci tudi v absolutni konkurenci na 5000 metrov. Na tej progi sta bila v kategoriji letnikov 1977 Janja Košar in Tadej Brežan druga. Klavdija Tomažin je osvojila 1. mesto pred klubsko kolegico Jasno Zagrajšek med letniki 1979 na 1900 m dolgi progi. Na tej razdalji je zmagala tudi Petra Radišek (letnik 1981), tretja pa je bila Janja Pungerčar. Pri letnicah 1983 je bila Andreja Pinoza 4. in Polona Martič 5., na 1100 metrov dolgi progi je bila v kategoriji letnikov 1985 Branka Virtič druga in Tjaša Hribar 4., na isti progi in v tej kategoriji je pri fantih 2. mesto zasedel Aleš Kozole, 3. je bil Stanko Plazar, pri letnikih 1987 pa je Brankin brat Marko Virtič prispeval še četrto zmago za AK Sevnica. Na 1900 m progi so dosegli sevniški atleti odlične uvrstitve, saj sta pri letnikih 1979 Drago Kosem in Damjan Horjak pritekla v cilj kot 2. oz. 3. v kategoriji letnikov 1981 je sevniški Zatopek - Borut Veber "zmlel” vso konkurenco, še najbolj ga je ogrožal klubski kolega Robin Papež, ki je za sevniške barve pritekel še eno drugo mesto, podobno kot Gregor Vodenik pri letnikih 1983 P. P. vid pri Stični 2. avgusta so sklicali 8. avgusta še pogovor s krajani iz neposredne okolice sporne lokacije terapevtske skupnosti. Takrat so se vaščani odločno zoperstavili tem načrtom. Zahtevali so, naj zaustavijo vsa dela na odkupljeni hiši, ki sojih doslej opravljali brez soglasij in ko smo se prejšnji teden pogovarjali z domačini, so povedali, da zbiranje neznancev na odkupljeni parceli, kaj šele po sosednjih, ni zaželjeno. Izgubljeno zaupanje si bo oblast pri teh ljudeh težko povrnila. “Strah nas je, kaj bi se utegnilo zgoditi tudi našim otrokom, če bi prišlo do nekakšne evropske komune narkomanov, kot smo tudi slišali. Bela Ljubljana, niti dr. Drnovšek, nam ni ničesar dala, zato tudi ne bomo dovolili odvzeti miru našim mladim družinam. Pozimi na primer moramo sami plužiti in soliti cesto, če hočemo v dolino * V sobotnem Delu državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Bojana Cvahte v odgovoru na članek “Krajani proti Projektu Človek”, novinarja Bojana Rajška, objavljenem v Delu 14. avgusta, zagotavlja, da je bi nakup hiše v Velikem Kalu izveden v skladu z vsemi predpisi in da so za objekt, ki je zdaj v lasti vlade, pridobili vsa potrebna soglasja. “Ob nakupu imenovanega objekta je bil eden izmed razlogov tudi to, daje v neposredni bližini samega objekta le ena hiša, s stanovalci katere smo se o nakupu in o dejavnosti, ki bo tam potekala, pogovarjali že pred samo realizacijo nakupa... Ministrstvo nikoli ni prikrivalo, s kakšnim namenom je bila hiša kupljena...” med drugim trdi Cvahtetova, kar je mimogrede povsem v nasprotju s tistim, kar so novinarjem Dela, Dolenjskega lista in Radia Slovenija povedali prizadeti vaščani Velikega Kala. Za pravice izgnancev Na seji društva na Studencu Slavko Hribar krajih, kjer se znova poraja življenje. 1 P. PERC ZORAN PREDIN NA SEVNIŠKEM GRADU SEVNICA - ZKO Sevnica pripravlja v soboto, 24. avgusta, ob 20. uri v okviru sevniškega grajskega poletja koncert Zorana Predina. S harmoniko ga bo spremljal Matjaž Juvan. Predprodaja vstopnic bo v občinski knjižnici in uro pred koncertom. V primeru slabega vremena bo koncert v kulturni dvorani. STUDENEC - Člani društva izgnancev Slovenije 1941-45, Krajevna organizacija Studenec, so imeli 11. avgusta 13. sejo, na kateri so z zadovoljstvom ugotovili, da poteka poslovanje organizacije zadovoljivo. Pohvalili so Upravno enoto Sevnica, ki je izdala že veliko odločb, s katerimi so izgnancem priznane pravice, zlasti do mesečne rente. Nekaj izgnancev je od februarja naprej že prejelo denar - rento na Poštno banko Slovenije. Društvo se bori tudi za ostale pravice. Na seji so podprli tudi predlog, da bi odprli muzejsko zbirko Sevnica skozi čas. Vsak član bo prispeval tisoč tolarjev, nekateri pa bodo nudili tudi materialno pomoč in pomagali s prostovoljnim delom. Dogovorili so se, da bo srečanje izgnancev in hkrati Občni zbor DIS Studenec v nedeljo, 6. oktobra, ob 8. uri na Stu- denCU- J.ž. Bodo Jakijevi sodobni tlačani? Kmet Alfonz Jaki iz okolice Šentruperta ima v hlevu 60 glav živine in, kot pravi, idealne možnosti za kmetovanje, pa “ne pride skozi” s sedanjimi odkupnimi cenami BRINJE PRI ŠENTRUPERTU - V kratkem, ko bo Gašper, vnuk 57-letnega kmeta Alfonza Jakfja iz Brinja na Rakovniškem polju, dopolnil 5 let, bo kmetija Jakfjevih zaokrožila 500 let. “Želimo, da bi naša kmetija, ki jo omeivja kot Jakijevo kmetijo v Podgorici tudi prof. Steklasa v Zgodovini Šentruperta, ostala samostojna. Jakijevi so bili tudi v časih tlačanstva svobodni kmetje, bojim pa se, da se ne bi zaradi neustrezne slovenske kmetijske politike, predvsem zavoljo nepriznavanja naših dejanskih proizvodnih cen in s tem večanja razkoraka med cenami kmetijskih pridelkov in našega repromateriala ter drugih cen, tudi mi prefinjeno znašli v vlogi sodobnih tlačanov,” razočarano ugotavlja Alfonz Jaki. Kmetija Jakijevih spada med najmočnejše v Mirenski dolini. V hlevu, ki so ga lani dogradili, redijo kar 60 glav živine; polovica je krav, vse drugo pa gre za selekcijo mladega goveda oz. pitance. Jakijevi širijo mlečno pridelavo, odkupne cene mleka pa vse bolj zaostajajo za proizvodnimi stro- Alfonz Jaki: “Evropa želi samo slovensko tržišče; oni bi nam prodajali, ne pa od nas kupovali!” BOSTANJU IN TRNOVCU POKALA V TRAJNO LAST POKLEK - Na nedeljskem gasilskem tekmovanju 16 ekip iz sevniške občine, prišli pa so tudi gostje z Rožnega iz sosednje krške občine, so v taktični vaji za prehodni pokal Gračke gore v razredu 800 I motornih brizgaln Rosenbauer Boštanjčani zmagali že tretjič in si tako priborili pokal v trajno last, prav to pa je uspelo Trnovcu v razredu 500 1 Tomosovih motork. V slednjem razredu so bili Sevničani drugi, Okič pa tretji, v “močnejšem” razredu pa je bila druga Blanca, tretja pa druga ekipa PGD Boštanj. V vlečenju vrvi so bili najmočnejši gasilci s Primoža, drugi pa Boštanjčani in tretji Blančani. Celoten izkupiček prireditve bodo pokle-ški gasilci porabili za dogradnjo garaž za avtocisterno. ški. “Sindikat pri Slovenski kmečki zvezi je že večkrat zahteval objavo stroškov pridelave mleka in mesa, kar je prej redno mesečno počel Kmečki glas, zdaj pa že nekaj-časa teh ne objavlja, kot smo zvedeli, ker naj bi to prepovedal minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc. Verjetno se gospod minister boji, da bi resnica o položaju slovenskih rejcev povzročila preveč hude krvi. Smo ena izmed več kot 150 kmetij v Sloveniji, katerih proizvodnjo spremlja Kmetijski inštitut in iz teh knjig je jasno, kako se naš položaj slabša in da ne dosegamo ustreznih rezultatov, čeprav imamo idealne naravne možnosti za kmetovanje. Med nedavnim obiskom pri kmetih na Nizozemskem smo zvedeli, da dobijo oni plačano mleko po 64 tolarjev in da nimajo tako ostrih meril, kot jih pri nas diktirajo pravzaprav monopolistične Ljubljanske mlekarne. Mi dobimo plačano mleko z vsemi bonitetami oz. dodatki po 40 tolarjev. Če že mi ravninski kmetje ne pridemo skozi s kalkulacijo, kako je šele hri- bovskim?! Želimo le, da bi bila naša delovna ura plačana toliko, kot je plačana ura delavca v proizvodnji. Nobenih regresov z republike niti z občine ne dobimo več in sprašujemo se, kam gre denar (okrog 17 milijard tolarjev), ki bi naj ga iž državnega proračuna dobilo kmetijsko ministrstvo. Takega ministra za kmetijstvo kot ga imamo zdaj, ne želimo,” poudarja Jaki. PAVEL PERC IZREDNI OBČNI ZBOR KZ TREBNJE IN SREČANJE ZADRUŽNIKOV OSTRI VRH PRI RDEČEM KALU - Predsednik M-Kraetijske zadruge Trebnje Stane Urek sklicuje v soboto, 24. avgusta, ob 14. uri pri domu Lovske družine Dobrnič, na Ostrem vrhu pri Rdečem Kalu, izredni občni zbor članov M-KZ Trebnje. Med drugim bodo obravnavali revizijsko poročilo, verjetno pa bo najbolj polemična razprava o predlaganem sklepu o pripojitvi Kmečke zadruge Šentrupert k trebanjski zadrugi. Po neuradnih podatkih naj bi šentru-perška zadruga pridelala okrog 5 milijonov tolarjev izgube. Ob 15. uri bo pri domu še tradicionalno srečanje zadružnikov. Zabavni spored z družabnimi igrami bo povezoval Daniel Barle-Krjavelj, ansambel Vrisk pa bo igral za ples. VELIKA PRIDOBITEV - Nemška avtocisterna je imela ob nakupu vrednem 15.000 mark, vso opremo, prevoženih 45.000 km in 500 delovnih ur. Pokleški gasilci so se že pozanimali pri obrtniku v krški občini, koliko bi jih stalo povečanje prostornine cistene iz sedanjih 1800 I za do 2500. Cisterna je velika pridobitev za ta hriboviti predel sevniške občine. Na posnetku: poveljnik PGD Poklek Marjan Ločičnik predaja ključe cisterne gospodarju PGD Jožetu Kovaču (na desni), ki je nato zbranim gostom demonstriral delovanje cisterne. (Foto: P. Perc) Pokleku po jubileju še cisterna PGD Poklek lani praznovalo 30-letnico, letos bogatejše še za rabljeno avtocisterno - Poklečani dobri organizatorji gasilskih prireditev - Nujno povečanje garaže POKLEK - Lani je zaokrožilo 30 let delovanja eno mlajših, a najprizadevnejših prostovoljnih gasilskih društev v sevniški gasilski zvezi, to je PGD Poklek. Društvo šteje 45 članov in se ob skrbi za požarno preventivo odlikuje tudi kot dober organizator gasilskih tekmovanj, kakršno je bilo denimo preteklo nedeljo za prehodni pokal Gračke gore nad Poklekom. Kot pravi marljivi predsednik PGD Poklek Vlado Martinkovič, si ob tovrstnih tekmovanjih nabirajo prepotrebne izkušnje za morebitne uspešnejše posege gasilske operative. In gasilci ne bi bili to, kar so, če ne bi (p)ostali tudi organizatorji družabnega življenja na vasi, kar nedvomno gasilske veselice so. Po Martinko-vičevih besedah gre tudi za dokaj učinkovit način zbiranja prepotrebnega denarja, saj se klasične nabirke ne obnesejo več. S prostovoljnim delom in zbiranjem denarja na ta način nameravajo še pred zimo povečati garaže gasilskega doma, ki so ga tudi zgradili sami. Pod streho in na toplo morajo namreč spraviti avtomobilsko cisterno, da ne bi v njej zmrzovala voda. Rabljeno cisterno so kupili v Nuernbergu, jo prebarvali v slovenskem običajne barve slovenskega gasilstva in jo na občinskem gasilskem tekmovanju predali namenu. ^ sednik Martinkovič pravi, da se je pri pokrivanju finančne konstrukcije za cisterno najbolj izkazala krajevna skupnost Blanca, kovaštvo Abram z Rožnega je znižalo ceno za barvanje cisterne kar za 110 tisočakov, veliko pa so prispevali tudi krajani, med temi še zlasti Kamil Krošclj, ki ima v Sevnici podjetje KIN PIC. P. P. Krjavljeve iskrice] PESKOKOP - Pretekli torek popoldne je ivanška Zelena alternativa povabila na ogled (ne)od- j govorne za to, da eksploatacij3 peskokopa v Podsmreki pri Višnji Gori, ne le po mnenju bližnjih krajanov, poteka zelo moteče za okolje. Podsmrečani opozarjajo, da zavoljo miniranja v peskokopu, ki ga čutijo in slišijo še dlje koj do železniške postaje v Višnji Gori, nastajajo razpoke celo na novih poslopjih v soseščini peskokopa in še celo po dežju je vsa zelenjava oz. vrtnine siva, neužit- | na. Višnjani sprašujejo, kaj ima; jo skupnega s turizmom prevoz' težkih tovornjakov iz peskokopa, ki dvigujejo oblake prahu, Podsmrečani pa vabijo na ogled ceste od peskokopa do podvoza, da se bodo prepričali, kako drži obljube podjetje Univerzah da bo* treh mesecih asfaltiralo ta odsek, potem ko je oropadel načrt, da bi imeli v Pod. mreki zavetišče narkomani. SKRIVALNICE!? Medtemk° z ministrstva za delo že prihajaj0 odločni demantiji, da bi bil° karkoli v zvezi z ustanavljanjem terapevtske skupnosti za zasvojene z drogami na Velikem Kalu proti predpisom in da b' domačinom prikrivali, kaj pravzaprav hočejo narediti z odkupljeno hišo, Kalani vztrajajo pri t*' javah, ki so jih dali novinarjem, češ da naj bi jim država vse t° zakuhala za njihovim hrbtom Podobno je stališče ivanškeg3 županstva. Upajmo, da bo kmajp priložnost za soočenje vseh, k1 trdijo, da le oni govorijo resnica- Trebanjske iveri ZAMERE - Predsednik trebanjskega govedorejskega društva Alfonz Jaki, ki je tudi preb' sednik nadzornega odbora Zvez* govedorejskih društev Slovenije’ marsikaj zameri državi ozirom11 slovenski vladi in njenemu mio1' strstvu, ker naj bi premalo post0" . rila za zaščito slovenskega km0!, ' ta, posebej pa še, ker naj bis' ' zatiskala oči pred uvozom govC I jega mesa sumljivega izvora oz- | starosti. “Delavci, ki delajo' i Mercatorjevi mesno predeloval0'. | industriji, so povedali, kolik0 j zmrznjenega govejega me*0' ; uvoženega po polovičnih cenah j Madžarske, Poljske, Češke 1 ( Italije, starega od 3 do 5 let,? predelali v mesne proizvode. L , j to meso ni dobro za njihov.j ' državo in ljudi, ne vem, zakaj0 J bilo za nas. Morda samo zato, k°‘ je poceni? Potrošniki bi se mota . li zavedati, kaj kupujejo. Pri | je cena govejega mesa padi8' zadnjem času za 100 tolarjev^ tudi zaradi bolezni norih krav . Evropi bomo skušali pridob^ najpozneje v dveh letih blagov°, znamko za slovensko mese> pravi Jaki. .> SE JE ZGODIL NAROD"’ Krotendu, bolj znanem pod im° nom Krojaško podjetje Trcbnf se je pred kratkim na hitro P° slovil dosedanji direktor Zvc°j Gavrič. K naglemu slovesu nar prispevalo nezadovoljstvo v p(C( težno ženskem kolektivu, z8 nekateri pravijo, da se je GavP "zgodilo ljudstvo”, brez posebf ga mitinga resnice. Sevniški paberKp GASILSKO RIVALSTVO. Poveljnik sevniške gasilske zv° ■ Milan Kajič pravi, da si vseska prizadeva omiliti pretirano riv ■ stvo med posameznimi gasilsk' društvi, še zlasti med boštanjsk', in sevniškim. Zdrava tekmo' .( nost je sicer vedno dobrodošla, io je omogočal v preteklih le*L ko je organiziral gasilsko ves. nje na jezu HE Vrhovo. PfeP't Čanje, da bo tako tudi letos, kbl( organizator tekmovanja gas»0 , , v veslanju na Savi na vrhove!3 PGD Loka, zaradi interesa -vilnih ekip, omejil število ek*Ep posameznih društev na dve, 0 P‘ B oštanj pa je omogočil, da spe luje še z močnimi trojkami K® .j. iujc sc L mučnimi uujmhih u. polje, Okič in Šmarčna. Po Čevih besedah torej sploh ne j držalo, da je nekdo iz boj8:^ pred rivalstvom skušal otne)^, ^ noštanjskim gasilcem pravice ^ nastopa z več ekipami. r SEZONA, DA TE KAP ji bi lahko na kratko označili leKj njo kopalno sezono na sevnišk-, S kopališču. Vodja kopališča B'1', Bizjak pravi, da tako muhast°jjj v in slabega vremena še ne p01” ji f Kopalcev je bore malo, čep08Jj Š imela voda v olimpijskem baze,) j konec preteklega ledna že k8'^ ij pinj. Nedvomno pa 0° ,i t i,i.pališču zelo živahno kn° ( ^ meseca, ko bodo potekale %. ( brezmeja. Predvideno je sod j, j vanje ekip posavskih in dol k skih kopališč. m i. Krške novice ŽUGANJE OBEMA POSLANCEMA - Kljub poslanskim Počitnicam se verjetno obema Poslancema iz občine Krško Jan-cu in Černeliču ne glede na to, kje Preživljata počitnice, kolca po domačih krajih, če le imata malo bolj občutljiv želodec za kritike. Lne sta bila namreč deležna v golenji vasi, saj se je Branimir Vodopivc ob zahtevani renti sPomnil tudi nanju. “Žal so se naša pričakovanja izjalovila, Pozabila sta na svoje volilce.” Si-Cer pa imajo tudi volilci čas za Presojo - volitve se namreč bližajo. ŠOPERJENJE S TUJIM ^ERJEM - V preteklosti je bilo 'Čečenih mnogo hudih besed Zaradi slabega asfalta skozi Ko-stanjevico. Obliž na rano Kostaričanom je nedavno položen asfalt v delu centra mesta in ni *rag, da si niso nekateri sooblikovalci krajevne oblasti takoj 2ačeli lastiti zasluge za to pridobitev. Ko le ne bi bila to regionalna cesta, ki je bila v repub-'“kem programu. OBLAST V SVOJE ROKE -*er je bil na zadnji seji občin-staga sveta zavrnjen predlog o Plakatiranju, je jasno, da v občini Vsaj še nekaj časa ne bo reda na lem področju. Zato so se v krajevni skupnosti Dolenja vas odločili, “a stvar vzamejo v svoje roke. ^čistili so s plakati zasvinjane avtobusne postaje in druga za Plakate bolj ali manj primerna "^sta, postavili lične panoje, na "lih pa obesili obvestila, kako se Po novem tem stvarem streže. Jacificu in drugim podobnim Pacificom” je torej vsaj v tem dalu občine odklenkalo. %n v Brežicah ; -\\x -f ' » glasne zahteve, ki pa j ^ Ne SMEJO V JAVNOST -. ji'3 Prilipah seje v nedeljo zbralo ePo število izgnancev. Seveda i Ječanje ni moglo miniti brez krili 'k na račun naše vlade, ki ima, farse tiče odziva na številne klice a opozorila izgnancev, očitno gašena ušesa. Zato je Vlado » cržič v jezi in razočaranju nad 0 "linistrstvom izrekel sklep, ki so * j® z bučnim aplavzom podprli vsi 0 am prisotni. A očitno je zahteva ’ ^odpoklicu enega od pomemb-'I “eiŠih mož iz Ljubljane zaenkrat “atala zaprta na Prilipah in četi®'' naj novinarji o njej zaenkrat ne bi poročali, lahko glede na avdušenje izgnancev ob njej ti-1 v Ljubljani bolj trdno sede na °L Se mu namreč maje. VIŠJA SILA - Obtožba v prejš-Idrn Dolenjcu na račun enega ^Uspešnejših poslovnežev v Slo-'Uiji je že doživela odziv. Ne da j^eva ni najbolj resnična, pač pa [jj? mneniu prizadetega čista 'f ■ Ugibanjem, ali gre za nevo-jj I Ijivost ali poslovno odličnost, . dako sedaj po novih virih dodale eno, ki menda žal še kako j,0ji turistične smernice: politi- , Krvodajalska akcija - „?svečani seji krajevne skupno-.1 i!Catež °l’ Saviso organizatorji (skrbeli za neposreden stik z , . 'avo. Seja je bila namreč v le- j-■ naravnem okolju na terasi dUia ribičev na Prilipah, obisko-ll ,ci pa so lahko mimogrede vrg-L..°ko na ribnik, kjer so ribiči >b i mraku vztrajno namakali Za pristnejše sožitje z it i i': e 'i ''uicV H So so poskrbeli tudi komar-1 k**so svoJe trnke vrgli na pod a j. zbrano množico in glede na l( j^ilne pike lahko sklepamo, da ,. (j“‘la krvodajalska akcija uspeš- f i! iP It' C i :f! it' a J času od 5. do 16. avgusta so brežiški porodnišnici rodile: M ca Černelič iz Pogorja -y pijano, Marija Župevc iz jf h^jce pri Brestanici - Nejca, Jdinka Štitič-Tadič iz Senove-Blanko, Danica Semenič iz s Vj“fifačenega - Roka, Jožica Ji j, 'ec iz Dečnega sela - Jerne-1 Jj‘Natalija Marinkovič iz Bre-■ ‘ Lauro, Marjana Roštohar 5, (j/ Lauro, Marj 'i kurlvic • Anjo, Justina Polovič j (i^fczinc - dečka, Marija Ulč-% s: 'z Buč - Jerneja, Sonja Vid-L r* iz Sevnice - Roka, Tamara it)' L?enSek-Hudopisk iz Brežic -ijfa, Anica Ivšič iz Čemeče S| - Valentino. Čestitamo! mš n A S I H OBČIM MM Nov izvajalec za gradnjo doma bo kmalu znan Previdnost pri šolskem centru KRŠKO - Na razpis za izvajalca del na domu starejših občanov v Krškem, ki je bil potreben zaradi stečaja GIP Pionir Novo mesto, so se javili štirje ponudniki: Obrtna zadruga Resa Krško, Ko-stak Krško, Pionir gradbena ope-rativa Krško in Vegrad Velenje. Kdo bo izvajalec, bo znano do konca meseca, ki bo septembra nadaljeval z deli, to pa pomeni, da priprave za dokončanje doma tečejo po časovnem načrtu, ki ga je nedavno tega sprejel občinski svet, po katerem naj bi bil dom končan do konca leta oziroma takoj v začetku prihodnjega leta. Hkrati je v pripravi pogodba o sofinanciranju srednješolskega centra s športno dvorano med občino in ministrstvom za šolstvo in šport. Občina mora namreč zagotoviti komunalno opremljeno zemljišče, po sklepu občinskega sveta pa tudi 162,5 milijonov tolarjev za večnamensko športno dvorano, ki bo velika 2.500 kvadratnih metrov, šolski center pa v celoti financira država. Cel projekt je vreden okoli milijarde tolarjev, občina pa bo torej pokrila 16.5 odstotkov vrednosti in kot pravi tajnik občine Vinko Bah, bodo pri tem tudi vztrajali. Občina ima namreč slabe izkušnje z gradnjo telovadnice v Koprivnici, ki naj bi jo po takratnih dogovorih pol financirala država pol pa občina. Dokončni obračun sicer še ni znan, jasno pa je že, da je občina nosila precej večje breme kot država. T. G. KNJIŽNICA Z NOVIM DELOVNIM ČASOM BREŽICE - Knjižnica Brežice bo od 2. septembra svojim obiskovalcem odpira svoja vrata po novem delovnem času. Ob ponedeljkih, sredah in petkih bo odprta med 7. in 18.30, ob torkih in četrtkih jo lahko obiščete med 7. in 15. uro, vsako drugo soboto pa bo odprta med 8. in 12. uro. V petek, 13. septembra, in v soboto, 14. septembra, bo knjižnica zaprta. Kam bi deli, če država vzame? Občina Krško med tistimi občinami, ki jim je država predvideno zagotovljeno porabo zmanjšala skoraj za tretjino, kar je 300 milijonov tolarjev manj KRŠKO - Merila za zagotovljeno porabo, ki so jih občine končno prejele šele pred mesecem dni, so v celoti občinskim proračunom prinesla manj od načrtovanih sredstev. Nekatere občine so sicer prejele več od predvidenega, a v primeru občine Krško seje spet potrdilo dejstvo, daje ta obmejna občina precej daleč od Ljubljane. Od predvidenih 1,4 milijarde tolarjev bo občina Krško dobila kar 300 milijonov tolarjev manj, kar pomeni skoraj 30 odstotkov manj od pričakovanj, to pa uvršča to občino med tiste, ki jim je država delež sredstev najbolj odščipnila. NAJVEČ SPRETNOSTI POKAZALI TEKMOVALCI DRUŠTVA PODEŽELSKE MLADINE - Če je Društvu podeželske mladine Krško in Kmetijski svetovalni službi pred časom organizacijo kmečkih iger preprečil dež, jim je ta v nedeljo, 18. avgusta, kljub bolj kislemu vremenu več kot dobro uspela, pred igrami pa se je skozi Podbočje in okoliške vasi sprehodilo kar nekaj konj z vpregami. Ob zelo veselem vzdušju številnih obiskovalcev Podbočja, ki je gostilo kmečke igre, so se v skakanju na konja, žaganju hloda, vožnji s samokolnico, sestavljanju voza, oblačenju na konju in iskanju jajc v senu pomerile ekipe iz Križaja, Prušne vasi, Kalce Nokia in ekipa Društva podeželske mladine. Zmagali so slednji, ob tem pa velja omeniti, da je omenjeno društvo, ki šteje okoli 70 članov, zelo aktivno. (Foto: T. G.) STEFAN MARFLAK V LAMUTOVEM LIKOVNEM SALONU KOSTANJEVICA NA KRKI - Jutri, v petek, 23. avgusta, bo ob. 18. uri v Lamutovem likovnem salonu otvoritev pregledne razstave slik Štefana Marflaka. Na otvoritvi razstave, ki jo pripravljata Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bo nastopila Jerca Mrzel. • Še nikoli ni bilo filozofa, ki bi mirno prenašal zobobol. (Shakespeare) • Umazani posli vržejo največ čistega dobička. (Jurič) F ? - f ‘i “iJ “ V- IZGNANCI OPOZARJAJO NA PREPOČASNOSTIZVAJANJA ZAKONA - V nedeljo, 18. avgusta, so sc na Prilipah srečali izgnanci krajevne organizacije Društva izgnancev Čatež ob Savi. Član upravnega odbora DIS Slavko Kunej in predsednik Vlado Deržič sta opozorila na nekatera nepravilna tolmačenja izgnanstva. “Izgnanstvo ne pomeni le pravico do materialne odškodnine, pač pa morajo tudi bodoči rodovi vedeti, da smo bili izgnanci prve žrtve nacifašističnega raznarodovanja." Slovenija je z lani sprejetim zakonom o žrtvah vojnega nasilja izgnancem priznala poseben status, vendar pa je zakon že doživel dve dopolnili. “Ni šlo za spremembo zakona, pač pa so očitno s tem hoteli nepismenim ponovno brali zakon. Državni upravi bo potrebno odločno postaviti zahtevo, naj uresničuje zakon tako, kot so ga poslanci sprejeli, "je dejal Kunej. Sicer pa je tudi podatek, da je brežiška občina prejela nekaj več kot 5.000 vlog za priznanje žrtev vojnega nasilja, v tem času pa je umrlo 64 prosilcev, dovolj jasen, da bo potrebno s priznanjem pravic pohiteti. (Foto: T. Gazvoda) Z avtocesto nove možnosti razvoja Praznik krajevne skupnosti tokrat na Prilipah - Otvoritev ceste in avtobusnega postajališča -Priznanji Faniki Zaniuk in Bogomiru Franku - Še dela na vodovodu PR1LIPE - Krajevna skupnost Čatež ob Savi je edina v občini Brežice, ki še ima svoj praznik. Tega so v spomin na izgnanstvo svečano počastili konec preteklega tedna. In kot je v tej krajevni skupnosti običaj, praznik pripravijo vsako leto v drugem kraju, letos so ga na Prilipah, ki so ob tej priložnosti tudi uradno bogatejše za nekatere nove pridobitve. Tako so v nedeljo odprli in blagoslovili cesto Ribnik-vas Prilipe in Prilipe-Cerina ter avtobusno postajališče. Če je leta 1958 nova avtocesta to vas in celo krajevno skupnost bolj približala svetu in prinesla napredek, se burna prihodnost obeta celi krajevni skupnosti Čatež ob Savi tudi v prihodnjih letih, ko bo tu zaradi gradnje avtomobilske ceste spet veliko gradbišče, krajani pa upajo, da bo tako kot nekoč tudi nova cesta pomenila nov korak v razvoju tega dela Posavja. Zato bo potrebno kot prednostno nalogo v naslednjih letih za celo krajevno skupnost izdelati prostorsko ureditveni plan. Sicer pa je bilo v zadnjih dveh letih v krajevni skupnosti Čatež ob Savi precej postorjenega. Skoraj vsa gospodinjstva imajo telefone, uresničili so prvo fazo urejanja za pitno vodo, letos jih čaka še nadaljevanje 2. faze, to je aktiviranje dveh vrtin v Prilipah z izgradnjo glavnega cevovoda do vodohrana pri motelu Petrol. Svet PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM - Na svečani seji je predsednik sveta KS Vlado Deržič podelil dvoje priznanj. Prejela sla jih Fanika Zaniuk za dolgoletno aktivno delo v krajevni skupnosti in‘Bogomir Franko (na desni) za delo v društvu izgnancev in v krajevni skupnosti. krajevne skupnosti je lani sprejel sklep, da se dokončno uredi pitna voda še za Sobenjo vas, Žejno in okoliške zidanice ter vikende. Letos bo potrebno urediti še daljinsko upravljanje in premestitev sirene iz prostorov KS Čatež v dom na Čerini. Letos so po vaseh zaživela tudi dolgo načrtovana avtobusna postajališča, le Doben-sko ima še težave z lastništvom. Krajevna skupnost je skupaj z župniščem in krajani uredila tudi • Na svečani seji 17. avgusta je predsednik vaške skupnosti in član sveta krajevne skupnosti Franc Klemenčič opozoril, da je potrebno vložiti več truda v povezanost podjetij ter podjetnikov in obrtnikov v krajevni skupnosti, prav tako pa so premalo povezana tudi številna društva, ki bi lahko ob tesnejšem sodelovanju nastopala bofj enotno - seveda v korist krajanov in občine. Še bolj tesno želgo sodelovati tudi s sosedami Mrzlavo vasjo, Globočicami in Velikimi Malencami. osvetlitev obnovljene cerkve sv. Vida, T. G. Da država občinam reže čedalje tanjši kos kruha, čeprav je prav lokalnim skupnostim naložila kup pristojnosti, je vse bolj jasno. Upravičeno pa se postavlja vprašanje, kako naj se občina razvija in nudi občanom raven življenjskega standarda, ki je predpisan celo z zakoni in ki ga zahtevajo pristojne inšpekcije (na primer pitno vodo, za katero v Kostanjevici velja opozorilo, da jo je potrebno pred pitjem prekuhati!). Če je torej denar komaj za najnujnejše zadeve, ga zmanjka na primer za vzdrževanje in kolo razvoja se vrti nazaj. Očiten primer težko razumljive zagotovljene porabe so sredstva, namenjena zaščiti in reševanju, saj ima prav občina Krško nekaj • Zaradi zmanjšanja zagotovljene porabe so v občinski upravi v Krškem pripravili nujne prehodne ukrepe, s katerimi poskušajo uskladiti izdatke z dejanskimi možnostmi, hkrati pa so vladi poleg številnih pripomb na merila za zagotovljeno porabo predlagali, naj začne z usklajevanjem zakonov, ki usklajujejo porabo, in zakona o financiranju občin ter zakona o lokalni samoupravi. posebnih objektov (nuklearna elektrarna, tovarna celuloze s klorom...), ki jasno kažejo, da država ni upoštevala značilnosti občine. Občina je v proračunu za to postavko predvidela 69 milijonov, država pa je namenila 39 milijonov tolarjev. Država občini namenja občutno manj denarja tudi za vzdrževanje komunalne infrastrukture, čeprav je dolga zima že zahtevala velik del teh sredstev. Koliko občini Krško pomeni 300 milijonov tolarjev, kolikor manj jih namenja država, pove na primer podatek, da občina letno enak znesek namenja investicijam in vzdrževanju za ceste in vodovode. Kljub temu so na občini že podpisali paket investicij za komunalno opremljenost. T. G. SAMODEJNA USTAVITEV NUKLEARKE KRŠKO - V soboto dopoldne je prišlo v Nuklearni elektrarni Krško, kije obratovala pri polni zmogljivosti, do samodejne ustavitve elektrarne. Ustavitev je bila sprožena z izgubo dotoka sekundarne vode v uparjalnik 2 zaradi napake v krmiljenju izolacijskega ventila. Vsi odzivi sistemov ob zaustavitvi so bili pričakovani in brez vplivov na okolje. KOLESARJI PO KS ČATEŽ PRILIPE - V okviru praznovanja krajevnega praznika Čatež ob Savi je bila v nedeljo, 18. avgusta, kolesarska dirka, ki je potekala po cestah od Prilip skozi Čerino, Žejno, Sobenjo vas, Globočice, Mrzlavo vas, Velike Malence in nazaj. Zelo zahtevno progo je najhitreje prevozil domačin Borut Tomše, v konkurenci za pokal pa je zmagal Martin Pirc iz Krškega, drugi je bil Ivan Tomše iz Globočic, tretje mesto pa je osvojil Marko Golobič iz Brežic. Dolenja vas praznovala Praznik krajevne skupnosti Dolenja vas v spomin na vrnitev iz izgnanstva - Razočarani nad državo DOLENJA VAS - 15. avgusta so krajani krajevne skupnosti Dolenja vas z več prireditvami: proslavo, svečanim bogoslužjem, in s športnimi prireditvami obudili spomin na srečno vrnitev iz izgnanstva pred 51 leti iz takratnega nemškega raj-ha. Na proslavi predsednik sveta krajevne skupnosti Branimir Vodopivc ni mogel niti mimo aktualnih dogajanj v državi. . “Občina Krško je v zadnjih letih izgubila skoraj vso ekonomsko moč. Nezaslišano in sramotno je dejanje državnega vodstva, da je dopustilo pokloniti tujcu gospodarski in nacionalni ponos - tovarno celuloze in papirja. Za takšno odločitev je krivcev zanesljivo več, vendar je vlada, če je sploh to naša vlada, ker je to dopustila, za to tudi odgovorna,” je dejal Vodopivc, ki ni mogel niti mimo jedrske elektrarne: “”Od naše vlade zahtevamo, da nemudoma brez popuščanja uredi s Hrvaško nove odnose, ki bodo zagotavljali enakopraven položaj. Tako naj Hrvaška nemudoma odpelje od svoje že porabljene električne energije tudi odpadke. Od Hrvaške moramo zahtevati denar, namenjen za zaprtje elektrarne, zahtevamo pa tudi vsaj minimalno rento za manj vredno življenje prebivalcev, ki živimo v neposredni bližini. Zahteva ni od danes, je že stara, a do danes žal neuslišana!” „ T. G. PRAZNIK V SPOMIN NA VRNITEV IZ IZGNANSTVA - Po lanskoletnem velikem slavju v Dolenji vasi so se krajani te krajevne skupnosti odločili, da v spomin na vrnitev iz izgnanstva vsako leto organizirajo krajevni praznik. Tako so letos 15. avgusta pripravili štiri prireditve: svečano spominsko mašo, spominsko slovesnost v lani na novo urejenem centru vasi, kjer so nastopili pevci iz trnovske fare, šolarji in predšolski otroci, slovesnosti pa so se med drugim udležili tudi kanonik Janez Zorko, župan občine Danilo Siterin tajnik urada župana Vinko Bah. Popoldne so bile v Spodnjem Starem Gradu športne igre, zvečer pa še veselica. (Foto: T. G.) IujItira i\ ŠolsTVO Kaj pa, če dežuje? Boren kulturni teden ob kolesarskem prvenstvu NOVO MESTO - Prejšnji teden, ko je bil v Novem mestu športni veledogodek leta, svetovna mladinska prvenstva v kolesarstvu, na svoj račun ne bi smeli priti le ljubitelji športa, pač pa tudi kulture. Mestna občina Novo mesto, ki je bila organizator prvenstva, je namreč skupaj z novomeško ZKO pripravila tudi pester kulturni program - 6 prireditev, toda včasih so prišli le obiskovalci, o nastopajočih pa ni bilo ne duha ne sluha. Tako je bilo že v torek, ko se je na muzejskih vrtovih ob 21. uri obetal večer šansonov z violinistko Petro Gačnik in harmonikarjem Brankom Rožmanom, pa je približno 30 ljudi zaman čakalo na nastop. Nikogar ni bilo. Dogodek je bil odpovedan, ker so se organizatorji bali, da bo deževalo (čeprav je bil prav lep poletni večer), o spremembi pa so zadnji dan obvestili po novomeških radijskih postajah. Toda kaj, ko jih vsi ne poslušajo! V četrtek naj bi ravno tako ob 21. uri po Glavnem trgu korakala Mestna godba Novo mesto, pa njihovih instrumentov kar ni bilo mogoče zaslišati. Seveda ne, godbeniki za nastop menda niti vedeli niso, na ZKO pa so povedali, da je bil promenadni koncert prestavljen na nedeljo. Vse to kaže na neresno delo organizatorjev. Ker se res nikoli ne ve, ali bo sijalo sonce ali padal dež, pa ne stane veliko napisati na vabilo, da prireditev v primeru slabega vremena odpade ali bo kje drugje. Pohvaliti pa velja izbor dvorišča grmskega gradu kot prireditveni prostor, kjer je imel v petek zvečer koncert Pihalni orkester Krka zdravilišča iz Straže. Tako primernih prostorov Novo mesto nima veliko, zato bi ga kazalo pogosteje izkoristiti za razne kulturne dogodke. Seveda če ne bo deževalo. LIDIJA MURN Kostanjeviški spomenik ne sme pasti Celostna podoba Galerije in lapidarij bo delo Miljenka Licula - Prenova vhodnega dela in cerkvenega zvonika • Zavarovanje kipov Forma vive - Dragica Čadež še do konca avgusta KOSTANJEVICA NA KRKI - Galerija Božidarja Jakca, kije nastala v sedemdesetih letih v obnovljenih dvoranah nekdanjega cistercijanskega samostana iz leta 1243, vseskozi zahteva številne obnove, ki so nujne, da se bogata kulturna dediščina ohranja. Za to si prizadeva tudi njen novi ravnatelj Bojan Božič, ki je razkril načrte in povedal, da bo do začetka septembra pripravljen program Galerije za leto 1997. Najpomembneje pa je, da bi njihova “hiša” prišla v program t.i. kulturnega tolarja, ki med drugim zagotavlja državna sredstva za ohranjanje najbolj ogroženih spomenikov kulturne dediščine. Prav gotovo je trenutno najbolj pomembno, da so delavci podjetja Hrast že začeli s prenovo cerkvenega zvonika, ki je nujna. Notranji tramovi in nosilni stebri iz leta 1969, ko je bil zvonik na novo postavljen, so namreč predvsem zaradi vlage dotrajani in močno poškodovani, ponekod pa jih tudi več ni, tako da ni odveč bojazen, da se lahko zvonik čez nekaj časa in ob kakšnem močnem neurju kar sam poruši. V celoti bodo zamenjali bakreno streho ob zvoni- ALL CAPONE ŠTRAJH TRIO NOVO MESTO - Jutri, v petek, 23. avgusta, se spet obeta zanimiv poletni večer, ki ga v sklopu Novomeških poletnih večerov 1996 pripravlja ZKO Novo mesto. Ob 21. uri bo na Muzejskih vrtovih koncert domiselnega in nenavadnega ansambla AH Capone Štrajh trio, ki mu velja prisluhniti. Če bo slabo vreme, bo prireditev v avli KC Janeza Trdine. ku in ostrešje. V spodnjih prostorih Galerije v devetih novih prostorčkih pripravljajo na ogled lapidarij, zbirko s primerki najlepših kamnitih ostankov, ki bodo pokazali pot gradnje samostana. Razstavo bo do Dnevov evropske kulture (25. in 26. septembra) oblikoval Miljenko Licul. Letos nameravajo preurediti tudi vhodni del. Potreben je prekop in natančnejše raziskave, kajti obstaja verjetnost, da so v steni freske, nato pa utrjevanje in pod-betoniranje, da bi vlagi preprečili prosto pot. Radi bi uredili tudi opatovo dvorano, ki bo služila kot protokolarni prostor, v njej pa bi bili tudi razni seminarji in koncerti. Posebno področje je kiparska razstava Forma viva na prostem, ki je vsaki dve leti od leta 1961 pa do 1988 potekala v Kostanjevici. V vrtovih kostanjeviškega samostana je tako na ogled 130 kipov 102-ih umetnikov, skulpture, ki so v glavnem iz hrastovega lesa, pa poleg vsakoletnih premazov potrebujejo še dodatno zaščito -strehico, da jim predvsem sonce (les poka) ne bo moglo do živega. “Poleg priprave vsebinskih konservatorskih del obnove celotnega kompleksa, ki vsebujejo tudi SPREHOD V PRETEKLOST - Trio “Istrianske muzikante" je v Črnomlju poslušalce z istrsko ljudsko glasbo popeljal 300 in več let nazaj. Med značilnimi instrumenti so imeli muzikanti tudi meh iz kože kozlička. Zanimivo je, da so nazadnje v Črnomlju na meh igrali leta 1908, o čemer obstaja 15-sekundni posnetek. (Foto: M. B.-J.) ČRNOMELJ - V soboto so se v Črnomlju pričele črnomaljske poletne kulturne prireditve pod naslovom Poletje v Črnomlju, ki so sicer del širšega projekta, imenovanega “Črnomelj - moje mesto”. Po odzivu na prvem večeru na trgu pred cerkvijo sv. Duha in Špeličevo hišo, ki je že dobro poznana po pestrem kulturnem dogajanju, pa je moč soditi, da mesto takšne prireditve potrebuje in da sc bodo dobro utrdile. Letos se bodo do sredine sep- uspeva tudi z značilnimi instru- tembra zvrstile še štiri prireditve, na katerih bodo obiskovalci lahko prisluhnili ljudski in klasični glasbi. Kot je ob otvoritvi dejala Ksenija Khalil, tajnica Zveze kulturnih organizacij Črnomelj, ki ob pomoči gasilskega društva Črnomelj in KUD Hip-hop organizira Poletje v Črnomlju, bodo v prihodnjih letih morda na sporedu tudi igre. Priznala pa je, da še vedno iščejo pravi koncept. Kot posrečena in hkrati dobra se je izkazala tudi zamisel, da prireditve potekajo, če le je ugodno vreme, na trgu v mestnem jedru. Ne nazadnje gre za poživitev v starem delu mesta, ki bo lahko postal, ko bosta urejeni cerkev sv. Duha in bližnja Maleričeva hiša, ki je že razglašena za kulturni spomenik, še bolj zanimiv za kulturna dogajanja. Na prvem večeru Poletja v Črnomlju se je predstavil vokal-no-instrumentalni trio “Istrianske mužikante”, ki goji in razširja istrsko ljudsko plesno glasbo. Čeprav se je skupina šele pred kratkim prvič predstavila javnosti, se njeni člani Emil Zonta, Luciano Kle-va in Pietro Monarože dolgo ukvarjajo s folklorno in ljudsko glasbo. Z zbiranjem ljudskega glasbenega gradiva so se osredotočili predvsem na severovzhodno Istro med Tržaškim zalivom in reko Mirno. Čim bolj se namreč želijo približati izvirni glasbi, kar jim menti, ki sodijo v značilno istrsko tradicijo, pa naj gre za dvostrun-ski istrski bajs, ki jih je ohranjenih le še nekaj, za diatonično harmoniko, staro 105 let, istrski meh, so-pele, doma izdelan klarinet, cin-dre ali šurle. Čeprav želijo “Istrianske mužkante” vzpostaviti stik z majhnimi skupinami in posamezniki, ki prenašajo izročilo ljudske glasbe iz roda v rod na ljudskih veselicah “šargah” in tako neposredno črpati iz ncu- Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto Razpisuje prosta delovna mesta za 1. 2 učitelja slovenskega jezika - profesor 2. 1 svetovalnega delavca - dipl. psiholog 3. 1 učitelja elektro strokovnih predmetov -dipl. inž. elektrotehnike Prosta delovna mesta razpisujemo pod točko 1. in 2. za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1.9.1996 dalje, pod točko 3 za določen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1.9.1996 do 31.8.1997. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. vprašanja izkopavanj, je najpomembnejša skrb, da se spomenik ne ruši in da živi. Zato je še kako važno, da bi bili vključeni v program “kulturnega tolarja”, ki nudi več finančnih sredstev iz državnega proračuna za ohranjanje ogroženih spomenikov kulturne dediščine,” je povedal Božič. • Do konca meseca avgusta je v cerkvi Galerije Božidar Jakac še na ogled kiparska razstava ljubljanske umetnice Dragice Čadež. Gre za njeno prvo pregledno razstavo, ko se Čadeževa z 32 deli predstavlja zelo celovito, od svojih začetkov v 60-ih do danes. Dela je torej v Galeriji več kot dovolj, kadrovska okrepitev pa se po ravnateljevih besedah obeta že jeseni, ko bo nastopilo nekaj novih pripravnikov. L. MURN OD ZUNAJ IN OD ZNOTRAJ - Od zunaj se vidi marsikaj drugače kol od znotraj. Tudi tale zvonik na prvi pogled (levo) kaže prav lepo in veličastno podobo, če pa se povzpneš v vrh njegove notranjosti, se pokaži drugačna slika - tramovi so močno načeti, strohnjeni, nekje pa jih sploh ni več. Zato je obnova ostrešja in same strehe več kot potrebna. (Foto: L Murn ) Stiska trebanjskih izposojevalec Najbolj v Šentrupertu in Mokronogu - V Knjižnici Pavla Golie poleg rednih dejavnosti letos pripravljajo stalne razstavne kotičke Golie, Reščiča in Režuna - Domoznanska zbirka ^ TREBNJE - Knjižnica Pavla Golie, ki kot enota Centra za izobraževanje in kulturo TVebnje (CIK) že dve leti domuje v obnovljenih prostorih, se v teh poletnih mesecih že pripravlja na nove jesenske naloge in zadolžitve. Poleg redne izposoje, tudi v treh izposo-jevališčih v Šentrupertu, Mokronogu in na Mirni, ter organizacije raznih kulturnih dogodkov nameravajo delavci knjižnice v čitalniških prostorih še letos postaviti tri razstavne kotičke, prihodnje leto pa domoznansko zbirko. O načrtih in možnostih njihove uresničitve je govorila Cecilija Žibert - Trklja, vodja trebanjske knjižnice. Čeprav se Knjižnica Pavla Go- sanitarni prostori), kar bo po lie, vsaj v primerjavi z večino ostalih takih stanov pri nas, ki se ubadajo s prostorsko stisko, glede tega ne more pritoževati, saj njene knjige domujejo na lepih in preglednih policah, pa tamkajšnji knjižničarji v svoji hiši pogrešajo večjo čitalnico, ki bi jo lahko uporabljali tudi za kulturne dogodke. Prostorska stiska pa teži njene tri izposojevalnice. V Šentrupertu, kjer je najstarejše izposojevališče-v občini, je za knjige na voljo le približno 15 kvadratnih metrov prostora. Jeseni bodo začeli z obnovo treh prostorov v kulturnem domu (45 kvadratnih metrov in predračunu stalo blizu osem tisoč nemških mark. Poleg denarja se pojavlja problem lastništva. S podobnimi težavami se ubada tudi izposojevalnica v Mokronogu, kjer imajo knjige na voljo le 10 kvadratnih metrov, zato “stanujejo” tudi na tleh, v knjižničnem prostoru, ki je v starem kulturnem domu, pa se lahko naenkrat nahajajo le trije ljudje. Še najboljše prostorsko stanje je v mirnskem izposojevališču, na podstrešju bivšega Sokolskega doma. • Septembra bo slovesen zaključek mednarodnega knjižnega kvi- za “Otroci za boljši svet”, na katerem bo letos sodelovalo še več otrok kot lani, okrog 200 (lani 150). Vodja trebanjske knjižnic* je povedala tudi, da so letos p" polovici leta dela s programom Molj prešli na Cobis, prehod p9 je zelo težaven. Jeseni bodo program, ki bo nudil tudi dostop do Opaca in Interneta, predstavil' občinskim možem, za obiskoval# knjižnice pa bodo organiziral' tečaje, da se bodo novih pri’ dobitev znali posluževati. Prijeten kulturni večer na trgu Minulo soboto so se z nastopom Istrianskih muzikantov pričele kulturne prireditve Poletje v Črnomlju - Pomen trga pred cerkvijo sv. Duha v mestnem jedru za kulturna dogajanja sahljive ljudske in folklorne zakladnice, pa so jih dobro sprejeli tudi Belokranjci, ki jim je istrska ljudska glasba sicer manj po- M. BEZEK-JAKŠE MARINC RAZSTAVLJA V ZAGREBU KOSTANJEVICA - Kostanjeviški akademski slikar Jože Marinč od četrtka, 22. avgusta, naprej razstavlja v Muzejsko-gale-rijskem centru Gradec v Zagrebu. Razstava je plod sodelovanja Galerije Božidar Jakac in Hrvaškega kulturnega združenja iz Novega mesta. Likovniki na Speči lepotici Druga likovna kolonija na mirnskem gradu - Devet udeležencev - Pripravil jo je domačin Marko Marin MIRNA - V objemu rek Temenice in Mirne leži mirnski grad z imenom Speča lepotica, za njegovo “prebujenje” pa se že vrsto let trudi domačin Marko Marin, profesor gledališke zgodovine na AGRFT v Ljubljani. Del gradu je že obnovljen, dela pa je še veliko. Marin si je slikarsko kolonijo zamislil kot poskus, ali bi v prihodnje lahko uspevale take ter podobne prireditve in rezultat je pohvalen.Od 29. junija do 7. julija je na mirnskem gradu potekala prva slikarska kolonija z 21 slovenskimi likovniki. Ker je uspela, je Marin predvsem preko prijateljskih vezi povabil še nove likovne umetnike na drugo slikarsko kolonijo, ki je potekala ta konec tedna, od 16. do 19. avgusta. S čopičem je tako svoje občutke in vtise s tega konca Dolenjske prikazalo devet likovnikov: Veljko Roman, Nikolaj Begr, Darja Vidic, Martina Koritnik Fajt, Marina Mihelič Satler, Tone Sei-pert, Marjan Skumavc, Janez Knez in Janez Rozman - vsi so člani Društva likovnih umetnikov Slovenije. Glavna tema njihovih približno 40 slik, ki sojih v teh dneh ustvarili, je predvsem mirnski grad, s poudarkom na graščini in njeni obnovi pa so skušali na svoj način pripomoči k večji angažiranosti in podpori obnove tega kulturnega spomenika. Nekatere slike so naprodaj, vsak umetnik pa je eno pustil na gradu. “Tako se bo počasi ustvarila dobra stalna zbirka, ki bo na lem objektu pustila znamenja sedanjosti,” je povedal Marin. L. MURN Cecilija Žibert - Trklja V matični trebanjski knjižni*' se že letos obetajo nekatere sprf membe. Cecilija Žibert - Trklja]6 povedala, da nameravajo v čital" niških prostorih pripraviti stala0 razstavo fotografij iz življenj9 Pavla Golie in nekaj njegovih de« stalno razstavo slik domačega fl"' stratorja Lucijana Reščiča t6t stalni kotiček dolgoletnega uprav' | nika trebanjske knjižnice in p°" j membnega kulturnega delav*9 Franceta Režuna. Prihodnje le|0 pa si želijo postaviti še domozna"' sko zbirko. L muRN PREDZADNJI “PRIDI ZVEČER NA GRAD” METLIKA - Prihodnji ko0*‘ tedna bo devetnajsti ali predza9 nji vikend, kar se na dvoriš* metliškega gradu odvijajo me<> narodne kulturne poletne p*'r^ ditve Pridi zvečer na grad. petek, 23. avgusta, bo veče* Zoranom Predinom in skup'9 Avtomobili, gost večera pa 9 Arsen Dedič. V soboto, 24. avg**, sta, pa se bodo ob spremljav Mojmirja Sepeta predstavile 1* gende slovenske popevke La9 Leskovar, Alenka Pinterič ' Stane Mancini. Obe prireditvi9 bosta pričeli ob 21. uri. MIRNSKI GRAD ZAŽIVEL - Udeleženci likovne kolonije, med katerimi so bili nekateri na gradu prvič, so bili nad pokrajino navdušeni in bodo sem še radi prihajali po navdih, obiskovalci, ki so si razstavo ogledali, pa so bili tudi polni spodbudnih besed o koloniji in nasploh o obnovi mirnske graščine. 'Otvoritev razstave so na svojstven način popestrili štirje trebanjski jezdeci, tako da je bilo v nedeljo na mirnskem gradu "kot v starih časih ”. Na sliki prvi z desne Marko Marin. (Foto: L. Murn) “KURJA KOZA” V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V petek, ______ . , 23’ avgusta, bo ob 21. uri na trgu pr° cerkvijo sv. Duha v Črnomlj6! druga od petih kulturnih prire1*1. tev, imenovanih Poletje v Črn019 lju. Tokrat se bo s koncerl°.j štajerske ljudske glasbe predstav ansambel Kurja koža. 8 DOLENJSKI LIST Št. 34.(2454), 22. avgusta 199J’ Na Mervarjevem Hribu spet gostilna Mervarjeva gostilna Na Hribu v Škrjančah pri Novem mestu je bila vsa leta priljubljena primestna gostilna in cilj številnih nedeljskih izletov. Na trdni hribski domačiji in v gostilni Mervarjev rod gospodari že krepko čez sto let. Kot piše Slavka Ložar v svoji izustili knjigi Stare gostilne in gostil- ničarji v novomeški občini, je najsta-[ejši znani hribski gostilničar Jožef Mervar, ki je živel v letih 1847 -1927. Gostilna je še posebej slovela, ko jo le prevzel Janez, klicali so ga Anž (1891 - 1972) z ženo Jožico, rojeno lanc z Lešnice. Po drugi svetovni voj-n> je bila gostilna zaprta, pred 30 leti Pa jo je ponovno odprla Janezova hči Jožica in hitro spet pridobila širok KfOg gostov. Zadnje leto in pol je bila ta priljubljena gostilna zaprta, pred dnevi Pa so jo, povsem prenovljeno in posodobljeno,, brez rompa in pompa sPet odprli. Se vevdno v njej gospodari ■Jožica Mervar - Živkovič, ena od treh knezovih in Josipininih hčera, od JJialega vajena tako trdega dela na Jetiji kot prisrčnega, a vedno do-Jlojno zadržanega občevanja z gosti, jj od nekdaj tako radi zahajajo na ffribu, kjer gospodari Mervarjev rod l2Pod hrasta. Ob domačiji namreč širi j reiika Mervarjeva zidanica - včasih ; ,e bila last trebanjske graščine - sredi I ln°gradov v Knežiji. JJ°je veje in kipi v nebo okoli 400 let v arj hrast, tretji najmogočnejši v Slonji- Za gospo Jožico oziroma ob {Jp zadnja leta gostilno vodi njena r^ka Jožica, že tretja tega imena v uu, poročena Zalar, oči obeh Jožic, kako sta jo oče in mati kot deklico vzela s seboj v vinograd, ko so v njem delali kopači. “Sta mi rekla, naj preštejem te naše pridne delavce. Pa sem morala kmalu odnehati, ker nisem znala tako šteti. Mama mi je potem povedala, da so vinogradu kar 104 kopači. In zvečer, ko je bilo težko delo končano, so dobili izdatno in slastno večerjo in toliko najboljšega vina, kolikor ga je kdo hotel. V najboljših letinah smo pridelali po 14.000 litrov vina.” Danes je vinograd v Knežiji obnovljen in urejen po sodobnih vinogradniških zahtevah. Prav tako je obnovljena zidanica, ki pa je obdržala nekdanjo varno domačnost in vabljivost. Predvsem pa so v zadnjem dobrem letu dni in pol, kar je bila zaprta, povsem prenovili, razširili in posodobili Mervarjevo gostilno Na Hribu. Tisti, ki je to gostilno poznal od prej, bi jo sedaj po prenovi prepoznal pravzaprav le po krušni peči, ki je ostala v sedanji prenovljeni veliki gostinski sobi, in po delu najstarejše kamnite zunanje stene, ki sojo odkrili ob zadnji prenovi gostilne pred 20 leti. “Deset let smo se pravzaprav pripravljali na sedanjo prenovo gostilne,” pove mlajša Jožica in šele, ko se je Urška odločila, da bo nadaljevala gostinsko tradicijo Mervarjevega rodu, so se lotili dela. To pa je bilo res temeljito in velikopotezno. “Staro gostilno smo prenovili in posodobili, v kleti, kjer so bili včasih hlevi, smo prav tako uredili gostinske prostore, kjer je prostora za več kot 40 gostov, skupaj pa je sedaj v gostilni okoli 100 sedežev,” je naštevala Jožica Zalar. V dozidanem delu pa so uredili dva sodobna apartmaja. Kuhinjo so v gostilni uredili povsem na novo in je po besedah Jureta Kape-larja, znanega in cenjenega kuharskega mojstra z velikimi izkušnjami, ki jih je dobil tudi v slovitih hotelih v Angliji, Franciji, Italiji, Belgiji in še kje, ena najboljših in najsodobneje opremljenih pri nas. “Na našem jedilniku ni zrezkov, jasno pa je, da bo gost dobil, kakršnega si bo zaželel. Smo pa obdržali najbolj značilne jedi, po katerih je ta j^tere in stare matere, pa so že upr- gostilna vseskozi slovela, to so štruk-e v Urško Zalar, sedaj študentko, ki lji, j 1 dvajsetih letih ne more skriti, da trdnega in gostilni vdanega Merčevega rodu. domač kruh, orehova, pehtranova in Ocvirkova potica, pa domače kokoši, goske, race, purane in še kaj,” našteva kuhar, ki da veliko ne samo na pripravo jedi, ampak tudi na to, kako je postavljena na krožnik, kako ponujena. “Najprej jemo z očmi,” pravi mojster, ki gre vsako leto za nekaj tednov na izpopolnjevanje v svetovno znani hotel Claridge v Londonu, kjer je šef kuhinje Slovenec Marjan Lešnik, ki je že večkrat kuhal tudi za angleško kraljico. Naštejmo nekaj jedi, ki jih ponuja hribska kuhinja pod vodstvom Jureta Kapelar-ja, ki pravi, da je skladno sestavljen jedilnik avtorsko delo. Od predjedi na primer slovenski krožnik pa srnin pate z brusnicami; med juhami omenimo rakovo pa gobovo smetanovo in zapečeno čebulno juho; bogata je ponudba rib, na primer opečen brancin z bazilikinim krompirjem, lososov filet z zelenjavo in zeliščno omako, zapečen morski list itd. Druga “kuhalnica” v hribski kuhinji je Milena Bruner iz Stranske vasi, pomaga in se pri tem uči pa še kakšen vajenec. Sedaj točijo domače vino, seveda je moč naročiti tudi stekleničenega, slej ko prej pa nameravajo v zelo primernem prostoru urediti vinoteko z bogato ponudbo najkvalitetnejših slovenskih vin. Na novo je urejen tudi gostilniški vrt pod znanimi hribskimi drevesi. “Se sedaj pridejo stari Novomeščani, ki so se pred 50 in več leti fotografirali tukaj pod drevesi, pa gledamo, kako je bilo včasih in obujamo spomine. Kako sem vesela, da je na Mervarjevem hribu spet gostilna in da bo še naprej. Vnukinja Urška bo že 7. generacija gostilničarjev iz Mervarjevega rodu,” se radosti gospa Jožica Mervar - Živkovič. A. BARTELJ Številna Mervarjeva rodbina, fotografirana pred 2. svetovno vojno pred domačo gostilno Na Hribu. V letu in pol, ko je bila zaprta, so hribsko gostilno povsem prenovili in razširili. Trije rodovi za krušno pečjo (z leve): Jožica Mervar - Živkovič, njena vnukinja Urška in hčerka Jožica Zalar. V Spanec, ki navdaja z grozo V Novem mestu je bil ob koncu junija odprt 4. bienale slovenske grafike. V prostorih Dolenjskega muzeja so postavljene grafike 47 slovenskih in 8 avstrijskih umetnikov, samostojni razstavi Bogdana Borčiča in Emilia Vedove ter 10 grafičnih listov velikega španskega umetnika Francisca Goye. Goyeva dela, ki so na ogled v Novem mestu, obiskovalca ožarijo in hkrati navdajo z grozo. Goya človeka prevzame, osupi, prestraši in navduši. Življenje tega velikega mojstra je v marsičem legenda, polna sijaja in teme. Včasih spominja na Michelangela in Beethovna, vendar so njegova dela bolj nejasna in bolj strašna.Francisco de Goya y Lucientes se je rodil leta 1746 v majhnem mestecu pri Zaragozi v revni in neugledni družini. Dečkovo nadarjenost je opazil nek frater, “Kako lepo je bilo, ko so po več 20 letih, ko smo spet odprli go-'mo, prihajali naši dragi nekdanji C,ti, stari mešvčani,” se spominja (čca Mervar - Živkovič. In preneka-č se je z veseljem odzval prijazne-J* ‘n prisrčnemu vabilu za obisk jhe Mervarjeve zidanice v Knežiji mogočnim Hmeljnikom. Ta Junica, ki so jo graditelji vkopali v rnio vinorodno pobočje, od koder u®'fi pogled na dolino Temenice, je j’a svoje dni last trebanjske graščine c,°d tedanjih lastnikov jo je kupil od podjetnih hribskih Mer-jjlcv. Jožica Mervar - Živkovič, ki s a 'zjemen pripovedni dar, izvrsten /0lriin, obogaten s številnimi anek-tami in prigodami, se spominja, Kaj več se da sploh še storiti? Jedkanica, akvatinta in suha igla, plošča 15,5x 20,5 cm. ko gaje videl risati na zid obrise prašička, ki se tekal po dvorišču. Sledilo je nekaj burnih let, v katerih se je izkazal kot nadarjen učenec in prepirljivec, kasneje pa še kot ženskar, potepuh in strasten ljubitelj bikoborb. Z 29-imi leti je v Madridu začel delati serijo kartonov za tapiserije za kraljeve tkalnice. Tu se začenja njegova pot navzgor, ki jo je kronalo kraljevo priznanje in leta 1789 imenovanje za dvornega slikarja. V tem času je postal znan kot slikar gobelinov in modni portretist. Na višku Goyevih uspehov pa se je začela pot navzdol, njegova druga, temna polovica življenja. Po kapi je komaj ostal živ in popolnoma gluh. Toda ravno ta čas, ko so vsi zvoki, smeh in glasba zanj umrli zanj, je dal zelo pomembna dela, brez katerih Goya ne bi bil tisto, kar je, in ne bi imel svojega posebnega in visokega mesta med slikarji Evrope. Bolezen je Goyo prvič osamila in ga obrnila k zlemu svetu, ki ga je tudi prej videl, a se srečen in mlad ob njem ni ustavljal. Nastala je njegova velika zbirka bakrorezov Kaprice (Caprichos), ki odseva globoko vznemirjenost tedanjih časov in je polna neprizanesljive ironije in sarkazma. Ob prvih odtisih reprodukcij iz teh Kapric je v Španiji nastal škandal. V posameznih grotesknih podobah je madridska družba začela spoznavati samo sebe. Z vdorom Napoleonove vojske v Španijo je tam nastopil čas krvavih vojn in velikih neredov, v katerih se je dvor pokazal kot strahopeten, saj se je razbežal na vse strani in prepustil špansko ljudstvo na milost in nemilost prepuščeno Francozom. Toda ljudstvo se je Napoleonu junaško uprlo. Sad teh krvavih let je Goyev ciklus bakrorezov Strahote vojne (Los desastres de la Guerra), ki so pričevanja o francoskem terorju nad španskim prebivalstvom. Goya je gledal na vojno kot na največje nujno zlo, ki mu je človeštvo podvrženo. V njegovih risbah se v popolni nepristranosti vidi le eno: norost ljudi, ki se med seboj uničujejo, in strahota uničevanja. Opazovanje Goyevih grafik je vedno prežeto z občudovanjem in presenečenjem, hkrati pa kliče k razmišljanju in tudi nemiru. V delih vibrira slikovni jezik, iz katerega veje jezen odgovor na človeške grozote, zato gledalec ob teh umetninah ne more ostati brezbrižen. Če jim zna prisluhniti, lahko v delih tega španskega umetnika bere obsodbo zločina in nemočno tesnobo ob srečanju s krivico. Predstavitev teh umetniških del v Sloveniji je idealna priložnost za ogled in je zato ne gre zamuditi. Umetniška dela so španska in hkrati univerzalna. So priče svojega časa in hkrati nosilci brezčasov-nosti - priložnost, da človeštvo v njih bere bolečo tožbo o svoji bedi in hkrati zazna luč upanja. DIANA ŽAGAR Priloga Dolenjskega lista 9 POGOVOR Z VODITELJICO DEJO MUŠIČ Slovenija poje v ritmu karaok Mnogi so pred dobrima dvema letoma, ko je ekipa koprske televizije z režiserjem Petrom Juratovcem in voditeljico Dejo Mušič na čelu v Portorožu posnela prvo oddajo karaok, oddaji prerokovali hiter zaton. Pa so se ušteli! Do sedaj je karaoke v živo videlo okoli 200 tisoč ljudi dobre volje, preko televizijskih zaslonov pa kar okoli 60 milijonov! O tem je spregovorila voditeljica Deja Mušič. Ali si mislila, da bodo karaoke doživele tak uspeh? “Vsekakor ni nihče pričakoval, da bodo karaoke tako uspešne. Sama sem potihoma vedela, da bodo, kajti podobne izkušnje sem imela že prej z Lestvico slovenskih diskotek, Videogodbo in Sobotno nočjo, tako da se novega izziva nisem ustrašila. Bala sem se le škodoželjnih ljudi, ki niso hoteli, da bi ta oddaja uspela.” Slovenci smo zadržan narod. Morda bi lahko na slabši odziv vplivala prav zadržanost. “Slovenci smo res zadržan narod, a če mu ponudiš pošteno roko in ga sproščeno ter preprosto popelješ med zvezde, mu daš vedeti, da je pomemben člen verige, bo vsekakor pokazal svojo dobro voljo, svoje znanje. Svojo srečo bo delil s teboj, seveda pod pogojem, da ga ne tlačiš pod svojo zveličavnostjo. Slovenci imamo namreč radi preproste, poštene, delovne ljudi in takim se tudi zaupamo. Zato je oddaja preživela vse nizke in visoke napade.” Včasih si upajo na oder stopiti tudi starejši. Te to preseneča? “Pravzaprav ne. Res da so starejše generacije rahlo bolj zadržane zaradi sistema, ki jim je marsikaj prepovedoval in jim vsiljeval različne vzorce. In Slovenci, kot priden narod, smo se vedno držali pravil, reda in svojega dela, za zabavo je vedno nekako zmanjkalo časa. Toda časi se spreminjajo, ljudje pa smo v sebi vedno gojili željo po sprostitvi, zabavi, plesu, petju in druženju. Predsodki so iz dneva v dan milejši in ljudje smo sprevideli, da nam življenje nudi mnogo več, kot so nam nekateri pokazali, le vzeti si moraš sam. To je ugotovila mlajša generacija, s seboj pa z neverjetno hitrostjo pritegnila tudi zabave lačne ostale generacije.” Mnogi so s karaokami dočakali svojih pet minut, nekaterim pa je bila prav ta oddaja odskočna deska v svet glasbe... “Ravno v tem vidim glavni razlog za uspeh, saj iskreno posvečamopozornost željam naših gledalcev, kajti ta oddaja je oddaja Slovencev in ne moja, režiserjeva ali televizijska. V največji meri je od ljudi, kajti oni so glavne zvezde.” Dobivate kakšne povratne informacije o mladih pevcih, ki so svojo glasbeno pot začeli prav na karaokah? “Že kar nekaj pevcev je dobilo prave priložnosti in je že nastopilo v profesionalnih skupinah, na festivalih in se začelo šolati v glasbenih šolah. Nekaj pa jih kariera še čaka. Neverjetno veliko število mladih pevcev je morda celo boljših od mariskaterega že uveljavljenega pevca na slovenskem glasbenem odru." K sodelovanju ste pridobili številne znane Slovence, ki pa se sedaj pojavljajo samo še na VIP lestvici. Jih boste ponovno povabili pred mikrofon? “Vse pevce VIP lestvice bi tudi mi že zdavnaj radi slišali tudi peti. A kaj, ko ima Televizija Slovenija - Koper tako hude denarne težave in enostavno mi vedno pridemo zadnji na vrsto. Močno se trudimo, da bi nam to uspelo vsaj jeseni.” Kako izbirate kraje gostovanj? “Krajev ne izbiramo mi sami, temveč nas kličejo predstavniki društev, občin in posamezniki, mi pa potem preko zunanjega organizatorja podjetja Obad organiziramo gostovanje in vedno posnamemo po dve oddaji. Velikokrat se je že zgodilo, da nam je kdo očital napačne lokacije ali pa da izkoriščamo posamezne lepote slovenskih krajev, a verjemite mi, da ima še najmanj besede pri tem ekipa karaok koprske televizije.” Verjetno je poleg velikega zanimanja za obisk snemanja karaok tudi velik naval na avdiciji. Slišijo se tudi očitki, da so predizbori prav zaradi vse večje gneče preveč površni. “Konkurenca na avdicijah je precej močna, a ne strinjam se s tem, da bi bila površna, kajti vsak, ki se prijavi, ima enake možnosti. Pride pa do velike gneče, ker se večina prijavi za dve, tri pesmi, ki so trenutno popularne, zato je tudi osip toliko večji. In ravno zato se zgodi, da nekdo, ki je slabši pevec, pride v izbor, ker je imel srečo in se je prijavil za pesem, za katero se večina ni odločila.” Zakaj je repertoar pesmi tako omejen? “Repertoar je omejen, ker bi se sicer preveč ponavljale ene in iste pesmi, drugič pa zato, ker nimamo večjih tehničnih zmogljivosti. Za vse, kar delamo, izkoristimo tisto, kar imamo in to kolikor se da, tako da se včasih prav čudim, da nam je uspelo posneti, kar kasneje gledate na televiziji.” Zakaj je izbira zmagovalca prepuščena publiki, ki ni vedno najbolj objektivna, saj imajo nekateri s seboj več navijačev? “Izbor finalistov opravi ekipa v reportažnem avtu pod vodstvom režiserja oddaje, ki imajo najboljši pregled nad dejanskim stanjem oddaje in nastopajočih. Izberejo tri najboljše, publika pa s ploskanjem izbere najboljšega po njihovem mnenju. Res je, da včasih zmaga pevec, ki s seboj pripelje celo šolo, a vsi imajo pravico do tega. Ta formula izbora je od samega začetka za vse enaka in je ne bi imelo smisla spreminjati, kajti v super finale pridejo resnično tisti najboljši iz posameznih oddaj, kijih izbere strokovna žirija. Letos smo dodali še kupon, na katerih gledalci doma glasujejo za tistega, kije za njih najlepše pel ali kako drugače izstopal. Zavedati se je treba, da je to oddaja “Dobra volja je naj-bolja” ne pa “Kar znaš, to veljaš". To pa ljudje večinoma pozabljajo.” * In kaj bi lahko odgovorila tistim, ki karaokam očitajo, da v njej pojejo ljudje brez posluha? “Vsak človek na tem svetu ima svoj okus in pravico do tega, da nekaj gleda, odobrava, drugo pa ne. Zato priporočam ljudem, ki ne prenesejo “fušanja” in dobre volje, da pač gledajo bolj koristne oddaje, kot je morda ta. Lahko pa dodam tudi to, da se da ravno iz dobrodušne oddaje marsikaj naučiti. Nabita je namreč s pozitivno energijo, ljudje - mlajši in malo manj mladi - uživajo in sproščajo svoje ventilčke ter tako izgubljajo vse napetosti, ki se jim naberejo v šoli, službi, doma in v življenju nasploh. Skorajda bi rekla, da je to neke vrste anti-stres terapija, le s pravega zornega kota jo moraš gledati. Vsem, ki so zadržani, zagrenjeni in nesrečni, priporočam, da se pridružijo karavani dobre volje. Eno samo življe- nje imamo, zato ga živimo tako, kol sami želimo. Boste videli - ni ga čez sproščeno zabavo. Privoščimo srečo in brezskrbnost sočloveku in lažje nam bo, čeprav resnič-no nimam nič proti, da nekateri absolutno ne zmorejo te oddaje niti z enim očesom ošvrkniti. Škoda. Svet je s pesmijo mnogo lepši, pa če imaš posluh ali ne. Ali razmišljate o spremembah oddaje? “O spremembah v oddaji že nekaj časa razmišljamo. Predvsem o dodatkih, ki bi oddajo popestrili, toda rdeča nit bodo še vedno karaoke in naši pevci.” So karaoke spremenile tvoje življenje? Spremembe so namreč opazne tudi v tvoji glasbi, ki postaja bolj plesna... “Ja, lahko rečem, da so mi karaoke popolnoma spremenile življenje. Nič več nisem doma, non-stop smo na poti, spimo po hotelih in nimamo nič osebnega življenja. Le-tega posvečamo našim gledalcem in oddaji. Če pa sem kaj prosta, sem na koncertih z mojo novejšo skupino Gimme 5, ki je nastala malo po srečnem naključju, malo pa zato, ker me je moja nova publika prosila, da bi jim več pela kot prej. In sicer bolj plesno glasbo, ki sem jo nekoč že izvajala kot prva članica Moulin Rogue. Tiste čase sem bila tudi prva ženska D. J. v takratni Jugoslaviji in sem se na to zvrst glasbe kar precej spoznala. Je pa res, da sem po duši prej nagnjena k bluesu in rocku, toda tudi plesno glasbo rada pojem z vsem srcem. Sodeč po odzivu nove publike mi to kar uspeva.” TANJA GAZVODA DOMAČA OBRT IZ TOPLIŠKE DOLINE Pri enem zadnjih pletarjev Pletarstvo je ena najstarejših, nekdaj pa tudi najbolj razširjenihi obrti na Slovenskem. Pred desetletji so pletli domala še v vsaki vasi. Žal pa danes ta obrt zamira. Da le ni povsem tako, se lahko zahvalimo redkim mojstrom ki še skrbijo, da bi pletenje košar in opletanje steklenic ne zašlo v pozabo. Med te sodi tudi 57-letni Cveto Kastelic z Gorenjega Polja pri Straži. Nekdaj je pletarstvo igralo pomembno vlogo v vsakdanjem življenju podeželskih ljudi. V začetku je zadovoljevalo predvsem domače potrebe, v nekaterih krajih pa se je razvilo v pravo obrt. Posebno tam, kjer je primanjkovalo rodovitne zemlje, so si kmetje z dodatnim zaslužkom izboljšali življenje. Tudi pri Kastelčevih so se oprijeli te obrti, ko so bili časi hudi in so ljudje zelo težko prebijali skozi življenje. Denarja ni bilo. Pri hiši je bilo šest otrok, trije sinovi in tri hčere. Oče je s pletaijenjem prislužil kak dinar. Ko so otroci dorasli, so morali vsi poprijeti za delo. Tako je Cveto svoje prve pletarske korake naredil pri očetu, očetovo ročno spretnost pa sta prevzela tudi ostala sinova, danes pa plete tudi ena od treh sester. Cveto se rad spominja teh dolgih zimskih popoldnevov in večerov, ko je zunaj pokalo od mraza. Ob zakurjeni peči se je zbrala vsa družina. “Kot manjša “fabrka”,” se spominja mojster. Pripovedovali so si zgodbe in včasih so tudi kakšno zapeli. Kljub težkim razmeram je bil to čas, poln lepih trenutkov in družinske sreče. Naslednji dan so košare povezali, si jih oprtali in jih šli prodajat po vaseh. Plete največ pozimi Pletarjenje je obrt, ki je vezana na zimski čas. Mojster izdeluje naramne koše ter tri do štiri vrste košar (trebušaste cajne, košare za prenašanje drv, jabolk, krompirja in za potakanjc vina). Mojstrsko oplete tudi steklenice. Največja steklenica je merila kar 160 litrov. Imela je tri ročaje, da so jo lahko odnesli. Ponavadi se v takšnih steklenicah shranjuje žganje. Največkrat oplete dvo- ali trilitrske steklenice, tiste, ki jih dajejo možje v nahrbtnik, ko se odpravijo v vinograd. Najmanjša steklenica, ki jo Kastelčev ata oplete, meri le dva decilitra. "Moraš biti že pravi mojster, da ti to uspe,” pravi. V njegovi zbirki so tudi peharji, sevnice, senčniki za luči ter okrasne košarice za rože in pladnje. Veliko izdelkov podari, nekaj jih naredi zase, nekaj pa tudi proda. V zadnjem času veliko dela po naročilu. Le kaj je boljšega kot opletena steklenica za prenos vina! Ima debelo ople-teno dno. Tudi če jo z vso silo postaviš na tla, se ne bo razbila in če je dobro nareje' na, mora na suhem zdržati tudi do deset let- Material nabira jeseni, takrat ko trta dozori. Za pletenje potrebuje kalico (1>-guster), beko in lesko. Beka se uporablja z2 opletanje. Raste v košenicah, ob poteh, najbolje pa uspeva v vinogradu. Priprava materiala zahteva zelo veliko časa in pod’ pljenja. Ko beka dozori, jo je treba obrezati. Debelejše palice mojster rabi za okw in obode pri cajnah, tanjše pa kala v vitre-Tako pripravljene večje količine skuhav kotlih. Po dveurnem kuhanju vitre beli id jih suši na zraku. Zdaj lahko počakajo vse do zime. Cveto Kastelic plete največ pozimi, k° je odpravljena vsa živina in odmetan sneg-Pri delu mu pomaga žena. “Pletem'! glavnem zvečer do enajste ure. To je moj konjiček, kajti zaslužka s tem danes ni več, pove mojster. Ko ga pobaram po ceni, h nasmeje in pravi: “Za opleteno “trilitrco dobim 1.500 tolarjev, delam pa pet do še*1 ur.” Ni dosti, toda vseeno bo pletel, dokler bo mogel. Po svojih izdelkih je bolj znan zadnji)1 deset let. Vozi jih na ribniški semenj “Ribničani ne znajo plesti, zato imam več" no veliko občudovalcev. Veliko naroči' dobim že kar tam, pri stojnici. Ribničanih pravi preprodajalci,” pove mojster. Vsak0 leto razstavlja na Straški jeseni, bil pa f tudi na Srečanju izseljencev v Dolenjsk1" Toplicah. Letos je bil gost Topliške noči- i Mentor na topliški šoli Bo šla tradicija na Kastelčevi domačij' naprej? “Ne. Le eden od sinov zna ples*1, a se s pletarstvom noče ukvarjati. W I likokrat mi oba pravita: “Le kaj ti je tega treba, ata, raje se zvečer uleži in si m2 ? odpočij.” Ko je bil eden od sinov še v š0*1, je Klančičarjeva, zdaj že upokojena učil°i ljica likovnega in tehničnega pouka na D5 Dolenjske Toplice, izvedela, da Cv**® j plete. Povprašala ga je, če bi želel sodci0" vati z osnovno šolo kot mentor pletarskeg3 krožka. Tako se pri njem pletarskih vešč' že deset let uči veliko mladih. Otro£l obiskujejo krožek pozimi, dvakrat1,3 teden. “Eno naše srečanje traja pet do š°’ ur. Za krožek se zanimajo predvsem fa*1*] od 5. do 8. razreda, pa tudi kakšno de*1 se opogumi. Najde se tudi kakšen nereh pobec, ki bi najraje vse končal kar v eni Takega kmalu odslovim,” resno p°v j mojster. Da bi fantom pokazal, da pleia3-jenje ni le opletanje steklenic, pač pa •**)!) j precej zamudna priprava materiala, jih1')1 hov mentor večkrat vzame s sabo v vin0, | grad, kjer obrezujejo beke in kalajo vib0' i Letos je izučil kar dvajset mladih pletarj0 j, Otroci so s svojimi izdelki sodelovali tu na razstavi Pletarstvo v topliški dolini, ko j bila aprila letos v Zdravilišču Dolenj211 Toplice. Svoje znanje pletarstva pa so Pp ! kazali tudi obiskovalcem. “Nekateri odp ci tudi po šoli nadaljujejo z delom. 2° veliko mi pomeni, ko vidim, da imajo v° j selje in da se bo plelarska tradicija ohrai11 j šc naprej.” DIANA 7A Gr Priloga Dolenjskega lista 10 Zmage domačih prirediteljev in tujih kolesarjev V nedeljo, ko je po 127 km dolgi cestni dirki, po sedaj nič več balkan-skem ampak svetovnem krogu, prvi na cilj pripeljal Nemec Holger Loew, se je v Novem mestu marsikdo oddahnil. Za organizatorje je bil to vrhunec večletnih prizadevanj, trdega dela, upanja in prepričevanj. Vse se jim je izplačalo, ko jim je vse skoraj v popolnosti uspelo, pohvale Pa so deževale z vseh strani - od udeležencev, domačih in tujih strokovnjakov, novinarjev, gledalcev in ne nazadnje od predstavnikov mednarodne kolesarske zveze UCI, kar ima največjo težo, saj so si Novomeščani z njihovo dobro oceno prvenstev pridobili organizacijo tekme za svetovni pokal na dirkališču naslednje leto. Odahnili pa so si tudi Novome- leta, v Češči vasi pa je zmagal v sčani, ki so prejšnji teden množično drli na prizorišča tekmovanj, spodbujali domače in tuje tekmovalce, včasih pa tudi preklinjali cestne zapore in gruče kolesarjev, ki so med treningi okupirali vse okoliške ceste. Vendar se je vsakdo, ki je prejšnji teden sledil dogajanjem v Novem toestu in na velodromu v Češči vasi, 'uhko prepričal, da take prireditve Novo mesto še ni imelo. Svetovni prvaki Prav nič na teh prvenstvih ni bilo bolj pomembnega od zmagovalcev. Ni vsakemu sojeno, da si okoli vratu j^esi zlato medaljo svetovnega prvaka. Koliko trdega dela, nadarjenost* pa tudi sreče je potrebno za tak aspeh. Za zmagovalca mora biti človek rojen. Ko je Loew v nedeljo Popoldne pripeljal na cilj in zmagoslavno dvignil roke kvišku, je vse skupaj zgledalo otročje lahko. Zanj je Abanka Madelin Jorge je padla na Safni ciljni črti, a jo je srečno odnes-ale s strganim dresom. ttorda bilo, za poldrugo stotnijo Vladih športnikov, ki so na cilj Pripeljali za njim, pa je bilo to Pretežko in nedosegljivo. Nekateri ?° pač rojeni za zmagovalce. Ko se N Prejšnjo nedeljo začelo zares, je ^otovila, da je rojena za zmage, ske'e 16-letna Avstralka Rachel Lin-*e> plaho drobno in bledo dekletce, ?a katero nihče ne bi rekel, da je ,P°rtnica. S kolesarstvom se ukvarja Sele dve leti in ko so jo obkrožili P°vinarji, je bila vsa zmedena. Godila je tako tiho, da je nihče ni hsal, čeprav se je le malo prej na esti med Maharovcem m novo-I eškim Glavnim trgom borila kot ?v’nja in dosegla poprečno hitrost Jjoraj 42 km/h. Ko je zadnji dan na 'rkališču z dve leti starejšimi napotnicami v velikem slugu opravi- i. Se v zasledovalni vožnji na dirka-!^u, se temu nihče ni več čudil. ^ Vvstfalski športni inštitut v Perthu je a»el pravj biser, da v Avstraliji res °bro delajo, pa so dokaz fantje, etovni rekorderji, ki so v ekipni asledovalni vožnji na štiri tisoč ptrov osvojili srca gledalcev. Nji-°vu tehnično popolna vožnja in su- vožnji na čas na tisoč metrov, ko je to razdaljo prevozil s povprečno hitrostjo skoraj 55 km/h. Svojo zlato zbirko je nato obogatil še z zlatom, ki ga je skupaj s kolegi iz reprezentance osvojil v olimpijskem šprintu. Tudi Finka Mira Kasslin je bila dvakrat zlata. Najprej je v šprintu, izredno zanimivi disciplini, v kateri poleg moči in hitrosti odloča tudi spretnost in zvitost, prelisičila vse tekmice, potem pa je bila najhitrejša še v vožnji na čas na 500 m, kjer je tudi mladinska svetovna rekorderka, na olimpijskih igrah v Atlanti pa je bila med starejšimi tekmicami deveta, na tej progi pa je bila svetovna mladinska prvakinja tudi lani v San Marinu. Tudi sicer je večina medalj odšla predvsem v gospodarsko najbolj razvite dežele, ki ob siceršnji visoki življenjski ravni lahko tudi precej denarja vlagajo v šport. Najbolj kolesarska država na svetu Italija je osvojila največ, deset medalj, vendar od tega le dve zlati - Simone Lo Vano, ki je prvi dan na dirki na čas od Otočca do Novega mesta z 48,7 km/ h kar za minuto “premagal” najboljšega do sedaj na tej progi, slovenskega državnega članskega kro-nometrskega prvaka Roberta Pintariča, in zadnji dan na cestni dirki Alessandra D’Ettore. Po devet medalj sta osvojili Avstralija in Nemčija, ki sta naše zahodne sosede prekosili po žlahtnosti odličij. Avstralci so bili namreč zlati štirikrat, Nemci pa trikrat - največ vredna je seveda zmaga Holgerja Loevva na cestni dirki, z zelo premeteno in taktično izredno zrelo vožnjo na kriteriju, najbolj zanimivi tekmi na dirkališču, je zlato osvojila Cornelia Cyrus, v moškem šprintu pa je bil najbolj spreten Rene Wolff. Nekdanja velesila v mladinskem kolesarstvu Rusija je ob nekaj četrtih mestih osvojila le eno medaljo - zlato. V moškem kriteriju, ki se je zaradi nekaj kapelj dežja končal 12 krogov na zmaga nad odličnimi Nemci Avstralka Rachel Linke je bila kljub - ......... 16 letom kar dvakrat nepremagljiva. fta eden od vrhuncev prvenstev. prej) sc je zmage veselil Vladislav v "|>>ednje leto bodo fantje tekmo- . Borisov. Polcg'teh so medalje osvo-1 ze med poklicnimi kolesarji. p še tekmovalci iz Mehike, Ukra-: m bila Rachel Linke edina, ki jjne z Danskc jn Kube. l»°iSv°jila dvojno krono. Visokorasli 'letni Francoz Damien Gcrard je Slovenska skromnost Vr°Pski prvak med kolesarji do 23. Res da je skromnost lepa čed- r m m t ■HHil nost, vendar skromni izidi slovenskih kolesarjev na mladinskih svetovnih prvenstvih v domovini našemu kolesarstvu ne morejo biti v čast, še posebej če se spomnimo, da smo v zadnjih letih na cestni dirki, ki kljub temu v kolesarstvu velja največ, dosegli nekaj odmevnih uvrstitev. Naj omenimo le dve - 3. mesto Bogdana Finka v Angliji in 7. mesto Uroša Murna v Avstraliji. Če že nismo mogli prav veliko pričakovati od naših nastopov na dirkališču, kjer so naši kolesarji, trenirani za več ur dolge cestne dirke, začetniki, ki so se z dirkališčem nekoliko bolje spoznali šele deset dni pred prvenstvi, smo upali, da bodo slovenski reprezen-tantje več pokazali v nedeljo na cestni dirki. Tu so Ljubljančana Darka Mrvarja in Novomeščana Petra Ribiča šteli za resna kandidata za uvrstitev med deset najboljših, nekateri pa so ju omenjali celo v boju za medalje. Vendar se je vse že začelo izredno hitro (povprečni tempo 43,5 km/h), vrstili so se pobegi, ki pa so jih naši še dobro pokrivali. Ko je v zadnjem krogu prišlo do odločilnega pobega, je bil 17-letni Ljubljančan Darko Mrvar na pravem mestu. Pobeg sta 8 km pred ciljem pripravila Rusa Dimitrij Dementijev in Dimitrij Gajnitdinov. Kasnejši zmagovalec Nemec Loew je sicer nekoliko zamudil, a se je prav s pomočjo Darkav Mrvarja priključil ubežnikom. Žal Darko, ki je moral zaradi padcev kar trikrat loviti glavnino in je tako porabil precej moči, ni zdržal tempa ubežnikov, v zaključnem šprintu glavnine, ki ga je ujela, pa si je vseeno izboril 17. mesto, njegov brat Sandi je bil dvajseti. Matej Stare, član kranjske Save je osvojil 39., njegov klubski kolega Uroš Šilar pa 64. mesto. Edini Novomeščan na cestni dirki, Novomeščan Peter Ribič, od katerega so mnogi ogrom- no pričakovali, ni imel sreče. Ko so naši reprezentantje za cestno vožnjo prejšnji teden trenirali pri Predvoru na Gorenjskem, je neki traktorist s kolom udaril Petra po glavi, tako da so mu morali rano zašiti. Sreče ni imel niti na dirki, ko je bil med udeleženci množičnega padca na Otočcu v prvem krogu. Ko se je hotel izogniti kolesarjem, ki so padli pred njim, ga je podrl eden izmed kolesarjev iz ozadja in Peter je padel tta glavo enega izmed Čehov. Preden so se fantje pobrali in nadaljevali z dirko, je bila glavnina že daleč spredaj in kljub naporom se Ribiču ni uspelo priključiti tistim, ki so kasneje odločali o medaljah. V šprintu skupinice, s katero je prišel s 17-minutnim zaostankom, je Peter sicer zmagal, a je bilo to dovolj le za 103. mesto. Naši kolesarji na dirkališču sicer niso dosegli vidnejših uvrstitev, vendar so kljub temu pokazali dovolj znanja, spretnosti in tudi poguma, ki ga je potrebno imeti na 250-metr-skem ovalu. Najvišje so se v olimpijskem šprintu uvrstili Galamič, Jalovec in Mišvelj, ki so zasedli 10. mesto. Če ne bi padel in zaradi tega izpustil 3 kroge, bi bil Mišvelj 12. v kriteriju. Novomeški kolesarji Dular, Filip in Remih so bili 17. v ekipni zasledovalni vožnji, Goran Galamič je bil 21. v kilometrskem kronometru, vsi ostali pa so se uvrstili še nižje. IGOR VIDMAR Anglež Paul Cheppard ni imel sreče. Na kriteriju je tekmovalec, ki je padel pred njim, s steze odtrgal polmetrsko trsko, ki je Angležu prebodla meča. Avstralska vrsta v moštveni zasledovalni vožnji je bila tako po opremi kot po uigranosti in moči prava paša za oči. Seveda so svetovni rekorderji tudi zmagali. Priloga Dolenjskega lista 11 KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 34. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 24. 8. - 1. 9. 1996, Gornja Radgona Veliko novega boste videli in slišali ali se preprosto srečali s prijatelji! 'a' ■ POMURSKI SEJEM n c Razvojno izobraževalni O center Novo mesto p. o. sprejema prijave za vpis v IZREDNI ŠTUDIJ 1996/97 | * VISOKA UPRAVNA SOLA Ljubljana • visokošolski strokovni program “Javna uprava”: /. in 3. letnik * FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kranj • visokošolski strokovni program “Organizacija in management”: 1. in 3. letnik * EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Maribor • visokošolski strokovni program “Poslovna ekonomija”: 1. letnik • visokošolski študij ekonomije: 3. letnik Prijave in informacije RIC Novo mesto, Novj trg 5 telefon: <068) 21-319, 22-341 NISSAN ADRIA d o o., generalni zastopnik za vozila NISSAN vabi k sodelovanju trgovce in avtomehanike da se pridružijo Nissanovi prodajno - servisni mreži. za avtomobile s področij Celja, Postojne in Kopra. za tovorna vozila s področij Celja, Nove Gorice, Novega mesta in Ljubljane. .Pogoji so; za avtomobile lasten razstavni prostor velikosti vsaj 100 m2 in za tovorna vozila vsaj 300 m2 (lahko zunanjega) razstavnega prostora, ustrezna servisna delavnica in primerna usposobljenost osebja. NISSAN Prijave s podrobnim opisom in fotografijami pošljite najkasneje do 15.9.1996 na naslov: NISSAN ADRIAd.o.o., Slovenska 54,1000 Ljubljana Junkers plinski stenski kotel CERASTAR PLUS Energijsko varčen in prijazen okolju • Primeren za plinsko centralno ogrevanje • Popolno samodejno etažnih stanovanj, eno- ali večstanovanjskih hiš. delovanje • Ogrevanje in priprava sanitarne vode zavzema malo prostora. • Preprosta namestitev, možna kasnejša vgradnja Prijazno človeku in okolju Zastopa: Robert Bosch d.o.o., Ljubljana, področje Junkers, Celovška 228, tel.: 061/159 03 41 ^'JUNKERS Bosch toplotna tehnika Center Za Izobraževanje in Kulturo Trebnje Kidričeva 2. H210 TRF.RUJK telefon: 068/44-558. telefmc: 068/44-183 VPIS ZA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE | 5.. 6., in 8. razred 3 - LETNE POKLICNE SOLE * ŽIVILSKI DEIA VKC. za poklice: -.pek ________ .. ..- mesar ._ . ...... - predelovalec sadja in zelenjave * TRGOVČIČ * * PREKVALIFIKACIJA V TRGOVCA 4 - LETNE SREDNJE SOLE (V, stopnja)_________________ * EKONOMSKO-KOMERCIAI.NI TEJIN!K * UPRA VN1 TEHNIK * OBLIKOVANJE za poklice: - modni oblikovalec - industrijski oblikovalec Nadaljevalni programi * IRGOVINSKI POSLOVODJA * SIROJNI TEHNIK * KOMERCIALNI TEHNIK * ŽIVILSKI TEHNIK Možnost prekvalifikacij, dokvalifikacn1 VIŠJEŠOLSKI PROGRAM J VIŠJA POSLOVNA SOIA Ljubljana vpis v 2 letnik VISOKOŠOLSKI PROGRAM (VIL stopnja) * VISOKA POSLOVNA ŠOIA Ljubljana - vpis v 1 letnik (organizirana kot študij na daljavo) * VISOKA POSLOVNA $OIA Ljubljana vpis v 3 letnik Informacije in prijave na naslov CIK TREBNJE, Kidričeva 2 telefon: 068/44-558, 068/44-183 vsak dan od 8 00 do 16 00 INTRRR I BORZNO POSRCDNIsKA HIŠA D.D ■ - odkupimo delnice PETROLA. KRKE in PIVOVARNE LAŠKO - trgujemo z delnicami TERM ČATEŽA, LISCE, MERCATORJA, KOLINSKE, PINUSA in SLOVENIJALESA na Ljubljanski borzi INTARA. PRAVA IZBIRA Telefon: (061) 137-73-73,137-74-74,137-75-75,173-44-44 Fax: (061) 173-44-80 $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 ^eM prodajni hit • SUZUKI ALTO že za 13.690 DEM • Novi tehnološko izpopolnjen SAMURAI že za 23.990 DEM • Še bolje opremljena in drugačnega videza VITARA 3D za 34.700 DEM SPECIALNA POLETNA PONUDBA • SWIFT 1.3 FAMILY SEDAN že za 17.990 DEM • BALENO 1.3 GL že za 20.990 DEM Zaloga vozil omejena! ■■■IH UGODNI KREDITI m BARL0G iiJ* 1 O Tr^bnj^ Te/. - S zroO Fax.*06S/45 70/ TRAKTORJI TORPEDO TD 45 ........ 15.072 DEM TD 55 ........ 18.088 DEM TD 75 ........ 22.945 DEM TD 90 ........ 39.867 DEM UGODNI KREDITI i AVTO KLINIKA, d.o.o Novo mesto, Foersterjeva 10 •E 068/ 323-035 Uradni zastopnik za športno opremo ' 1AE fV iVRMEmAl (vzmeti in zračni filtri) NAGRADI V NOVO MESTO IN SEMIČ Žreb je izmed reševalcev 16. nagradne križanke izbral Nino Bojane iz Novega mesta in Rozino Marinček iz Semiča. Bojančeva bo prejela 6000 tolarjev denarne nagrade, Marinčkova pa knjižno nagrado. Obema nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 2. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 17. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 16. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 16. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: POSLI, OPTIK, DRAVOGRAD, IVAN, RELE, SIVEC, BZIK, EGIDA, ABBA, OPAL, LOM, AIN, BOS, voluhar, INTER, ASIRIJA, STADION, POJEM, KITAJEC, INARI. PRGIŠČE MISLI Avtomatizem, ki deluje pri večini moških: v fepi/i ženskah vidijo izjemne duševne lastno- S“' V KAVČIČ Svoboda je ali pa je ni. Delne ali polovične SV°bode ni I. TORKAR Brez duhovnega plurarizma ni prave svobode. In brez svobode ni ustvarjalne oseb- n°SU- S. HRIBAR Zgodovina je žila dovodnica, ki nosi duhu hrano in sanjam čustva. M. STERLE NAGRADNA KRIŽANKA i: 7 »J M H DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST LOVSKA NAPRAVA ZA ZVERI VDOLBINA V ZIDU NAJVIŠJA GORA V MAKEDONIJI ODPRAVLJANJE DLAK ALI LAS AVTOR: JOŽE UDIR POZIV ZBIRANJE ČEBEL V ROJ ^ ROJAK ANTON INGOLIČ rn j 1 •. k 1 p*;:.;,s. J RIŽEVO ŽGANJE DOLENJSKA REKA SEDEŽNI ELEMENT ČOPASTI PAPAGAJ STAKLENA MERILNA CEV j|||i VESTNOST, 4ATANČNOS IME AMER. PISATELJA BUCHVVALDA V « et&f M ‘V* % SPORAZUM, ZVEZA MAJHEN PLUG uvex f sin^’r? | > HIMALAJSKA KOZA TAR DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST NEODRASEL ČLOVEK NEVESTINA OPRAVA PESNITEV V GRADBENI MATERIAL MOŠKI GLAS VRSTA ISTRSKEGA VINA NEKD.RUSKI TELOVADEC (JURIJ) kNG.FILOZOF (1875-1968) INDIJSKI DROBIŽ SLOVENSKI TEDNIK AFRIŠKA f PUBLIKA OB GVINEJSKEM ZALIVU MOŠKO IME HLOD ANTON JAKŠE TRČENJE VRSTA POŠKODBA MARIA CALLAS VULKAN NA SICIJIJI SELIŠKAR TONE NARKOTIK PLAT NEMŠKI IN AVSTRIJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PRISTOJBINA P*OGOVOR z: ANTONOM STRAJNARJEM Pol bolezni zakrivi hrana ^državah blagostanja umre največ ljudi za boleznimi srca in ožilja ter f(tkom, ki so posledica prekomerne in nepravilne prehrane. V razvitih deželah so prej omenjene bolezni krive tudi za marsikatero zgodnjo invalidnost. Človek svojih prehrambenih navad ni prilagodil novim Potrebam, ampak se je hotel do sitega najesti dobre in energijsko bogate hrane, morda tudi zaradi svojega prastrahu, da ne bi bil spet kčen. Prehrambene navade ljudi se počasi Spreminjajo. Zadnje čase deluje tudi v Sloveniji več društev, ki si prizadevajo Osveščati ljudi o zdravem načinu živ-*Jenja. Mednje prav gotovo sodi tudi jpovensko gastronomsko društvo, ki je i'lo uradno registrirano letos, že od teta 1992 pa je delovalo kot Klub gastronomov. Predsednik društva Anton Mrajnar, dolenjski rojak, pravi, da je to Precej ozko cehovsko združenje, saj ^ora njihov član imeti večletno prak- so v gastronomiji, imeti mora domača in mednarodna priznanja in najmanj desetletno prakso. “Smisel društva je razvijanje novih miselnosti o načinu prehranjevanja v restavracijah in raznih ustanovah od bolnišnic do šol in vrtcev, v izobraževanju članov in njihovega delovnega okolja, s tem pa tudi nevsiljivo izobraževanje gostov oz. pacientov in otrok,” razlaga Strajnar, ki meni, da so se slovenske prehrambene navade zadnja leta precej spremenile na bolje, žal pa tudi v negativno smer s t.i. “fast food”. V društvu gastronomov so se dogovorili, da bodo predstavljali popolnoma nove prehrambene izdelke, ki bodo soditi v zdrav način prehrane. Društvo zelo dobro sodeluje tudi z društvom za zdravje srca in ožilja, skupaj z živilsko industrijo občasno pa pripravi kulinarične predstavitve novosti, predvsem priprave živil z znakom Varovalno živilo. Gre za izdelke, ki imajo malo nasičenih ali več nenasičenih maščobnih kislin, malo holesterola, veliko dietnih vlaken, malo ali nič sladkorja ter malo ali nič soli. Novost na slovenskem trgu so tudi pred kratkim predstavljene že pripravljene hladne začetne jedi iz morskih sadežev z mediteransko zelenjavo in olivnim oljem italijanskega proizvajalca v Zdravilišču Šmarješke Toplice. Predstavitev je organiziralo društvo gastronomov skupaj z uvoznikom te hrane za Slovenijo podjetjem Costa commerce. Uživanje rib, zlasti morskih, namesto mesa klavnih živali, ima na človeški organizem tak varovalen vpliv pred boleznimi srca in ožilja kot vegetarijanska prehrana, zato nekateri upravičeno uvrščajo k vegetarijanski prehrani tudi ribe.Bolezni srca in ožilja ter raka je v sredozemskih državah, v primerjavi z drugimi evropskimi državami, sorazmeno malo. Predvsem na račun zdrave prehrane; veliko sadja, zelenjave, česna, rib, olivnega olja in rdečega vina. “Slovenci pa smo po porabi rib na prebivalca v Evropi na dnu,” pravi Strajnar, zato je vsaka takšna ponudba zelo dobrodošla. Ponudba tovrstnih morskih sadežev pa je zanimiva tudi zato, ker je pripravljena za takojšnjo serviranje gostom in ni zamrznjena. Morske jedi so vakumsko pakirane in konzervirane z naravnim konzervansom kot je sojino olje, limonina kislina in nekatere začimbe. K dobri jedi pa sodi tudi dobro vino. “Tudi na tem področju se pri nas premika na bolje. Zmanjšuje se poraba slabih vin in narašča poraba dobrih vin,” pravi Strajnar. V Franciji npr. porabijo zelo veliko vina na prebivalca, vendar kot sestavni del hranilnega obroka. Pri njih je tudi manj bolezni srca in ožilja ter rakastih bolezni kot npr. pri Američanih. Francozom pomeni hranjenje obred, več kot Američani pa pojedo -tudi žita in zelenjave in tudi manj hitro pripravljene hrane, poleg pa popijejo precej vina. Pač francoski paradoks: francoska kuhinja je polna in bogata, pa vendar zaradi hrane zboleva manj ljudi kot v Ameriki. JOŽICA DORN1Ž GLASBENA ŠOLA MARJANA KOZINE NOVO MESTO razpisuje zadnji SPREJEMNI PREIZKUS ZA VPIS V GLASBENO ŠOLO ZA ŠOLSKO LETO 1996/97 Sprejemni izpit bo v TOREK, 27. AVGUSTA 1996, dopoldne od 10. do 12. ure ter popoldne od 14. do 16. ure. Vpis velja za naslednje instrumente: saksofon, tubo, rog, pozavno, trobento, tolkala, citre ter za solopetje in plesno vzgojo. Kandidati morajo predhodno v tajništvu šole dvigniti prijavnico za sprejemni preizkus. Vse podrobne informacije lahko dobijo kandidati v tajništvu šole. Reklamna akcija Mladi v prometu, akcija za osnovnošolce Za reklamiranje projekta Mladi v prometu, akcija za osnovnošolce potrebujemo več pogodbenih delavcev (študentov, upokojencev in ostalih). Vse informacije dobite po telefonski številki 062/301-141 ali 061/131-6034. Prijavo pošljite na naslov AS FAS-HION DESIGN, Jadranska 27, 2000 Maribor ali AS FASHION DESIGN, Dunajska 51,1000 Ljubljana. C praktični K _7\ praktični KRIŽ praktični praktični 7 y Bolečine v hrbtu Večurna vožnja z avtomobilom ali dolgotrajno sedenje za pisalno mizo, šivalnim stojem, računalnikom, povzročijo, še posebno če je drža telesa napačna, da se pojavijo bolečine v hrbtu ali glavoboli. Vendar se lahko tem nevšečnostim izognete. Ko sedite, izkoristite vsako priložnost, da se premaknete in razgibate, vzravnate hrbet in ramena potisnete nazaj. Tudi kadar ležite, lahko napačna blazina povzroči bolečine v hrbtu, zato se raje odločite za ortopedski vzglavnik. Vzroke za bolečine v hrbtu lahko iščete tudi v stresu in krčevitih napetostih. Z jogo in avtogenim treningom ter s primerno telovadbo boste sprostili mišice in bolečine bodo popustile. Mislite na hrbtenico tudi, ko dvigujete ali nosite predmete. Pri dvigovanju predmetov vedno počepnite in tako razbremenite hrbtenico. Ko pa jih nosite, jih razdelite tako, da bo teža enakomerno porazdeljena. Krompirjeva ponev s stročjim fižolom Za 2 osebi potrebujemo: 375 g stročjega fižola, 375 g krompirja, 100 g majhnih paradižnikov, 1 majhno čebulo ali šalotko, 4 žlice olja, pop.er, 2 jajci. Stročji fižol očistimo, obrežemo, operemo in kuhamo v osoljenem kropu 10 minut. Krompir olupimo, operemo in na grobo narežemo. Paradižnike operemo in narežemo. Čebulo olupimo in narežemo na rezine. V ponvi segrejemo olje. Najprej pečemo krompir, da z vseh strani porjavi. Nato dodamo čebulo, premešamo in nekoliko prepražimo. Solimo in popopramo. H krompirju damo sedaj fižol in paradižnik, premešamo in nekoliko prepražimo. Ubijemo jajci in ju damo na zelenjavo v ponvi. Počakamo, da jajci zakrkneta, nato postavimo ponev na mizo. Gaia, klub .ljubiteljev •rfl vrtnarjenja Kdor poje, zlo ne misli. Enako velja za ljubitelje in gojitelje cvetja, ki jih je med Slovenci vse več. Žebelj na glavo je zato zadel znani radijski vrtnarski svetovalec Slavko Zgonec, ki je pred leti ustanovil Gaio, klub ljubiteljev rastlin, ali kot se sami imenujejo “neprofitno združenje vseh, ki jih zanima vrtnarjenje in vrtičkarstvo”. Članstvo se je namnožilo že na 10.000, kar potrjuje zgornjo ugotovitev o nagnjenju naših ljudi. Klub Gaia - ime ima po grški boginji Zemlje - ima vse bolj bogat program dela. Ob predavanjih, izletih, družabnih srečanjih in izmenjavah mnenj ter strokovnih izkušenj je uvedlo še svoj časopis, ki ga člani dobivajo brezplačno na dom. Njegova vsebina je prilagojena aktualnim vrtnarskim opravilom in novostim. Vodstvo kluba vpisuje še nove člane, ki se lahko prijavijo in včlanijo kar preko telefona, telefonska številka Gaie je (061) 441-673. Za učinkovito rabo energije V Uradnem listu Republike Slovenije je bil v št. 19 z dne 5. aprila 1996 objavljen javni 'razpis za financiranje izvajalcev za spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvu. Subvencije so namenjene financiranju tesnjenja obstoječih oken s subvencijo 400 SIT/m tesnila oziroma največ 10.000 tolarjev na gospodinjstvo, financiranju izvedbe toplotne izolacije obstoječih podstrešij s subvencijo 400 SIT/m2 oziroma 28.000 tolarjev na gospodinjstvo in financiranju nastavitve in kontrole oljnih gorilnikov pri kotlih za centralno ogrevanje s subvencijo do 5.500 tolarjev na gospodinjstvo. Razpis se nanaša na obstoječe objekte in ni namenjen novogradnjam. Velja za leto 1996, akcija pa se bo predvidoma začela 2. septembra. O vsem boste seznanjeni z objavami v javnih občilih. Zbiranje prijav za občane bo potekalo v energetskih svetovalnih pisarnah. Priloga Dolenjskega lista 13 k. ITO: T. JAKŠI NAŠE KORENINE Ana in Miko Prokšelj z vnukinjo Petro ter pravnukoma Matejem in Janezom Rod, reka Pod teraso šumi Kolpa. Njene srebrne grive se svetlikajo nad jezom in izginjajo v mrak tam na hrvaški strani. Njen šum je Prokšljevemu rodu tukaj v Učakovcih že v krvi. Od srede sedemnajstega stoletja so Prokšlji zapisani v viniških cerkvenih knjigah, kdaj pa se je prvi Prokšelj naselil v tej dolini ob Kolpi in kdaj je reko nagovoril, da mu je pomagala, ve samo reka sama. Taje bila Prokšljevemu rodu ves čas zvesta pomočnica in sodelavka. Mlela mu je žito in dajala kruh, gnala žago in mu lajšala življenje. Taka je pač ta soseda, včasih umirjena in spokojna, drugič spet vsa razbesnela. Zvesta prijateljica tistemu, ki k njej spoštljivo pristopi, nikoli pa ne ukročena sužnja. Prokšlji so se je dobro navadili in trdno prirasli k njenemu bregu. Le redko jih je usoda zanesla stran, pa so se k njej zopet povrnili. Tako je bilo z Mihaelom Prokšljem, očetom zdaj sedeminsedemdesetletnega Mikata. Cesar ga je odtrgal od nje in ga poslal na fronto za Karpate. Tam je padel v rusko ujetništvo, pa so ga, verjetno ker je bil mlinar, dali k pekom in tako je preživel najtežje čase. Ko se je po končani prvi svetovni vojni zopet vrnil domov, mu je žena Frančiška povila sina Mikata. Takrat je na novo postavil tudi domačijo, ki jo je tik pred njegovim odhodom na fronto uničil požar. Na tej domačiji je med obema vojnama zrasel Mikov rod Prokšljev. Reka mu je dajala rast in podpirala njegovo marljivost. Miko sije štiridesetega leta pripeljal domov Ano, tudi doma iz Učakov-cev. Komaj je ta povila prva otroka, že je moral Miko k vojakom. Na meje takratne Jugoslavije so se zgrnile mračne vojske in preko Hrvaške vanjo zabile klin, da se je država sesula kot hišica iz kart. Miko in njegovi naj bi takrat branili severno mejo, a ker je bil sovražnik tudi za hrbtom, preostanku vojske ni kazalo nič drugega, kot da se razpusti. Vojaki so se razšli na domove, kakor so vedeli in znali. Belokranjci so jo krenili preko Šentjerneja čez Gorjance, od tam pa naprej do Malin, kjer so prav na veliko soboto prišli do Malenškovih. Tam sojih lepo pogostili, saj je bil njihov Martin tudi z njimi. Potem so nadaljevali do Črnomlja in proti večeru je Miko prišel do Vinice, kjer ga je že čakal zaskrbljeni oče. Sem je prišel poizvedovat za sinom. Marsikatero zanimivo podrobnost s te poti ve Miko še danes povedati, a ni prostora, da bi o vsem pisali. Sicer pa je bila pot le uvod v svetovno tragedijo, ki se je za Prokšlje iz Učakovcev končala bie , ih posledic. Ves čas pa so bile stiui napete do kraja, a počilo k sreči m. Mlin je delal naprej in kmetje so še vozili vanj žito, če pa so kaj dobili na, a), je bilo povsem odvisno od okoliščin. V Vinici je bila in stoletja italijanska postojanka, onkraj Kolpe so patruljirali ustaši, vsepovsod pa so bili partizani, ki so zlasti ponoči pogosto pregledovali mlin in se iz njega oskrbovali. Po italijanski kapitulaciji so vzeli k partizanom tudi Mikata in ga dali za intendanta ekonomskemu oddelku glavnega štaba. So že vedeli, zakaj naj bi ravno mlinarjev bil intendant: ta bo že znal poiskati moko za močnik, pa tudi če jo bo moral prinesti iz domačega mlina. In tako je tudi bilo. Miko je prenekaterikrat rešil partizane najhujše lakote tako, da je pripeljal moko iz domačega mlina. Mlin je še mlel, žaga pa je med vojno obstala, kajti kdo bi se upal v gozd po hlodovino. Še tistega, ki je nabiral drva za kurjavo v gozdu blizu mlina, so Italijani ustrelili, misleč da je partizan. Tudi zadnje deske z žage so pobrali Italijani, ko so potrebovali krste za mrtvece, ki so jih pripeljali iz spopada s partizani pri Bosiljevem. Prav zaradi tistih desk pa je imel stari Prokšelj po vojni težave. Pobrali so ga skupaj z drugimi obkolpskimi mlinarji in ga strpali v novomeške zapore. Bili so pesek v kolesju stroja, ki naj bi po sovjetskem vzoru preoblikoval gospodarstvo. Da bi ljudi ustrahovali, so vsakemu kaj naprtili. Prokšlju ni nič pomagalo, da sta bila dva sina pri partizanih in daje tretji za njih doma mlel. Da je prodal tiste deske za italijanske krste, so ga obdolžili, kot da ne bi iz lastnih izkušenj vedeli, da vojska pride in vzame, kadar kaj rabi, plača pa s kroglo, če je lastnik preveč tečen. No, obkolpske mlinarje so zaradi za lase privlečenih obtožb kmalu izpustili in tudi stari Prokšelj je prišel domov. Mnogi mlini so pozneje obstali. Pa ne zato, ker bi oblast tako hotela, ampak ker jih je povozil čas. Prokšljeva mlin in žaga še delata, a njunih strojev ne poganja več voda, ampak elektrika. Poletje je in Kolpa vsa topla in bistra kot že toliko poletij poprej šumi ob mlinu. Miko, zdaj je on stari Prokšelj, pa sredi poletja na terasi ob njej zatrjuje, kako komaj čaka na prvi sneg. Tedaj se bo s puško na rami podal na sveži sneg na livadi ob reki raziskovat sledi. Pretekla leta jih je bilo vse manj, sedaj pa mu nekaj govori, da se divjad vrača. To ga veseli, kajti Prokšlji niso bili le mlinarji in žagarji, ampak tudi strastni lovci. Žena Ana posluša njegovo pripovedovanje in si misli svoje. Vajena je, da ji je mož s puško na rami uhajal v rano nedeljsko jutro in da se je vračal pozno popoldne, a sprijaznila se s tem ni nikoli. Miko pa sedaj, pri sedeminsedemdesetih, ni samo najstarejši Prokšelj, ampak tudi lovec z najdaljšim lovskim stažem v viniški lovski družini. Po njegovih stopinjah gre tudi sin France, ki sedaj gospodari na Prokšljevini. TONE JAKŠE Kako kruto se igra usoda 2 < 3 s I Prelep je pogled s Smuka nad Semičem na velik del Bele krajine in celo hrvaško hribovje onkraj Kolpe. Med gozdovi ali brezovimi gaji so razkropljene vasi, od katerih jih ima večina le nekaj več kot deset hiš. In za zidovi vsake od teh hiš se skriva usoda ljudi. Življenje ni prizanašalo Malenško-vim z Oskoršnice, vasice z okrog petnajstimi hišami ob vznožju semiškega Smuka. Gospodinja Anica pravi, da se marsikdaj razjoče, ko razmišlja o udarcih, ki jih je doživela njena družina, a skupaj z možem Ivanom in otroki pač od nekod jemlje življenjsko moč, ki ji pomaga, daje njihovo življenje čim bolj znosno. In čutiti je, kot bi jih vsak udarec le še bolj utrdil. Presunljivo: otroka sta gluhonema Anica in Ivan Malenšek imata tri otroke: šestintridesetletno Vero ter dvojčka Tonija in Iva, ki sta včeraj praznovala triintrideseti rojstni dan. Mama je, ko je rodila dvojčka, dejala: “No, pa bom imela dva vojaka!” Čudno pa se ji je začelo dozdevati, ko so prvorojenka in drugi otroci že govorili, onadva pa še ne. Bila sta gluhonema in staršem se je bilo težko sprijazniti s to kruto resnico. S petimi leti so ju dali v Ljubljano, kjer sta najprej živela pri družini, po dveh letih pa sta se preselila v internat ter obiskovala šolo za slušno in govorno prizadete. Anica je vzela celo posojilo v Iskri, kjer je bila zaposlena, da je lahko plačevala govorne ure v šoli, dvakrat na mesec pa je hodila ob koncu tedna po njiju v Ljubljano ter ju v nedeljo popoldne zopet spremljala v internat. Ko sta bila sterejša, sta s skupino vrstnikov prišla sama domov, nazaj pa ju je morala spremiti mama, saj sama preprosto nista hotela v Ljubljano. Vedno sta si želela le, da bi lahko končno ostala doma in ko sta bila stara petnajst let, sc jima je želja uresničila. Dobira sta službo v bližnji semiški Iskri, Ivo pri meritvah, Toni v pripravi dela, delal pa je vse, kar je bilo potrebno. Mnogokrat soju pohvalili kot dobra in natančna delavca. Anica in Ivan sta medtem na Os-koršnici kupila staro zidanico in na parceli začela graditi hišo, saj so bili prej podnajemniki v sosednji vasi. “Vedno sva si govorila, da najinih otrok čez leta že ne bodo drugi ljudje metali čez prag. Marsikdaj šeni delala po cele dneve in šc ponoči, da sem zaslužila nekoliko več denarja,” se spominja Malcnškova. In ko so že mislili, da bodo končno lahko zaživeli nekoliko bolj umirjeno, se je zgodilo. Ponedeljek lanskega 3. julija je bil povsem običajen dan. Anica in Ivan sta stala pred domačo hišo in se pomenkovala, ko je nenadoma močno počilo. Sosedje, ki so slišali eksplozijo, so bili prepričani, da jim je razneslo peč za centralno kurjavo. Ivanove prve besede pa so bile, ne da bi se jih prav dobro zavedal: “Naš Tonije gotovo zopet kaj ušpičil”. Usodna eksplozija Toni in Ivo sta se že od majhnega razlikovala, čeprav sta dvojčka. Medtem ko je bil Ivo bolj miren, je bil Toni živahen in vedno rad kaj raziskoval. Tako si je tudi lanskega 3. julija zamislil, da bi nekoliko izboljšal rakete, kijih sicer ljudje pošiljajo v zrak ob različnih praznovanjih. Zdelo se mu je, da letijo prenizko. Nerodno pa je bilo, da si je za pospešek raketam omislil nekakšno razstrelivo - po maminih besedah niso natančno dognali, za kakšen eksploziv je šlo - ter da je s poskusom pričel v svoji spalnici v spodnjih prostorih Malen-škove hiše. Toni je dal namreč eksploziv v kovinsko cev in ko je hotel vse skupaj stisniti s kleščami, ki jih je držal v levi roki, je tišino v lenobnem poletnem dnevu prekinil močan pok. Na srečo so sosedje hitro pritekli na pomoč, čeprav so zaradi gostega dima komaj prišli do ponesrečenega Tonija. “Ko je počilo, je bil sunek tako močan, da je klešče skupaj z dlanjo in štirimi prsti odneslo v strop in jih zabilo v omet. Cev, v kateri je bil eksploziv, pa je odletela v steno, sc od nje odbila in z vso močjo zadela Tonija v trebuh, tako da mu je raztrgalo trebušne mišice in poškodovalo črevesje. Vse stene v sobi pa so bile črne kot v rudniku,” pripovedujeta Malcnškova, ki sta danes prepričana, da so na kirurgiji v novomeški bolnišnici in na Kliničnem centru v Ljubljani naredili čudeže, da so Tonija ohranili pri življenju. Odrezali so mu namreč meter debelega črevesa, ostalo črevesje pa prekrili s kožo, ki so jo odstranili z noge ter namestili okrog trebuha še širok pas. “Med zdravljenjem je dobil pljučnico in prišlo je celo do zastrupitve, a je ostal živ. Resje, da je imel močan organizem, a brez požrtvovalnosti zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja se gotovo ne bi vrnil domov že pet tednov po nesreči,” pravita Malcnškova, ki (sam bog kolikič) že ponovita, kako sta hvaležna sosedom ter zdravnikom iz črnomaljskega zdravstvenega doma, iz novomeške bolnišnice in Kliničnega centra. Ko je Toni nekoliko okreval, se je zanj začelo drugačno življenje. S tem, da mu je na levi roki ostal le še palec in da mu bodo odslej v pomoč štirje umetni prsti, se je še nekako sprijaznil. Veliko težje je bilo spoznanje, da zaradi poškodb v trebušni votlini ne bo mogel več tako delati kot prej. Upal je, da bo morda le še lahko delal v Iskri, kjer se je med sodelavci dobro počutil. Toda ko so ga konec preteklega meseca tudi; uradno invalidsko upokojili, je spoznal, da je z njegovo službo konec. “Toni je sedaj nebogljen kot otrok. Do svoje smrti bom skrbela zanj,” pravi mama, oče pa v dokaz, kako močna sta bila pred nesrečo z Ivom, prinese fotografije, ki prikazujejo, kako so v troje ogrinjali krompir: dvojčka sta vlekla plug, za katerega je držal oče. “Tega ne bo nikoli več,” pravi oče. Kopalna kad namesto bazena Medtem ko med našim pogovorom Ivo z motorno žago pred hišo žaga drva za zimo, Toni pomaga tako, da z eno roko pospravlja manjša polena. Vmes pride, vesel obiska, pokazat, kako je j počilo, kako mu je odneslo del roke in kako so mu odstranili kožo z noge: Dopovedati želi tudi, kako zelo si želi v zdravilišče. Mama pojasni, da je bil lani v Rogaški Slatini, kjer se je zelo dobro počutil in načrtoval je, da bo šel tudi letos. A zdravniška komisija je sporočila, da letos do zdravilišča ni upravičen, ampak bo šel tja lahko ponovno šele prihodnje leto. “Živi v upanju, da bo prihodnje leto lahko pl®"1 val v bazenu, sedaj pa ga jaz zmasiram kar v domači kopalni kadi,” pojasni Anica. Malenškovi so navajeni živeti skromno. “Poleg triintridesetih tisočakov Ivove plače, nekoliko višje moje pokoj; nine in invalidske pokojnine moža, P je kot srčni bolnik pokoj dočakal na Cestnem podjetju, bo sedaj pokojnin® prejemal še Toni. “Vem, da bomo morali še naprej obdelovati najeto zemljo, da bomo preživeli,” pravi Anica. Anico in Ivana osrečujejo tudi dogodki, z® katere vesta, da sta osrečila njuna dvojčka. Eden takšnih je bil nedavni obisk predsednika medobčinskega društva gluhih in naglušnih Novo mesto Janeza Blatnika in tajnice Vesele | Banič, župana semiške občine Janka Bukovca ter predsednika sindikata Iskre Jureta Kobeta, ki so Tonij® grinesli skupno darilo, barvni televizor Živahni Toni s kretnjami pokaže, kak® vesel je darila in kako je srečen, da s® sc spomnili nanj, saj mu televizor krajša dolge noči brez spanča. Ob tem me nehote prešine misel, kako srečen je lab' ko človek kljub temu, da je v življenj® j toliko izgubil in prestal strašne bolečine, kijih je prenašal nemo, le z nebogljeno kretnjo roke in z izrazom trplj®' nja na obrazu. Zanj je sreča, da je ost®1 živ, da mu kdo nameni drobno pozof' j nost in da bo lahko zopet plaval v b®' j MIRJAM BEZEK-JAK!# Malenškovi: oče Ivan, sinova Ivo in Toni ter mama Anica Priloga Dolenjskega lista 14 l. PESMI GOSPE MIHAELE IZ VIŠNJE GORE Pisanje je zame kot dihanje “Besede: v njih je sedanjost prepletena s preteklostjo in prihodnostjo, kdo bi razrešil to čarovnijo? Danes iščemo korenine svojih prednikov, zadnja svetovna vojna jih je z grozo prerezala in pol stoletja nismo tako želeli izkopati svojih izvirov kot sedaj, zadnje desetletje stoletja in tisočletja...” Pred dvema letoma sem v Dolenjskem listu objavil oceno knjige Duhan iz Višnje Gore, ki jo je v zbirki Glasovi izdala Kmečka knjiga. Folklorne pripovedi, od Klasičnih bajk, povedk do šaljivk, anekdot ter zbadljivk iz zanimivih krajev, kjer prebivajo Višnjanje in njihovi sosedje, je zbrala gospa Mihaela Jarc-Zajc v prikupno malo zakladnico starosvetnih šeg in navad. Zbrane in napisane so bile, kot je v predstavitvi lepe knjige povedala mag. Marija Stanonik iz Slovenske akademije znanosti 'n umetnosti, tudi s kančkom otožnosti, ki sledi njihovemu razkroju. Gornje uvodne besede Mihaele Jarc-Zajc v Duhanu iz Višnje Gore so bile darilo višenjskim sokrajanom, ki ga je z dolgoletnim potrpežljivim delom in s pravim ljubiteljstvom pripravila skromna višnjegor-?ka pisateljica in pesnica. Po zaslugi njene 'a moje sestre, ki obe živita v Portorožu, sem pred kratkim dobil novo delo spošto-Vane avtorice. V ustvarjalni jeseni življenja je v rokopisno obliko zbrala 40 globoko občutenih pesmi o svojem življenju, o ljubih krajih in o ljudeh, s katerimi že desetletja deli vse lepo in hudo. Zbirki je oala naslov SONCE ODHAJA in jo razde-ala v štiri poglavja: Sonce odhaja, Pustite aam prag, Samo ena ptica in Toliko drvečih Čar starožitnosti je že pred desetletji Prevzel gospo Mihaelo, da je v Duhanu ^pisala: “Kdor pride v Višnjo Goro, ne gre aikoli več ven - začarale so me besede tega kraja, že pol stoletja me zadržujejo tu...” Potihnil je utrip stoletij, pravi pisateljica, ko govori o mestnih pravicah Višnje Gore iz davnega leta 1478. Po sredini do-“Ue je potekala deželna cesta Ljubljana-Karlovec vse do leta 1957, ko je avtomobilska cesta odprla te kraje mogočnemu Prometu in z njim prinesla ljudem veliko n°vega nemira. , Prav o tem, kako naglo je v drugi polo-y*®i našega stoletja “izginjalo staro in kako °urno in razvejeno se je razraščalo novo”, govore verzi gospe Mihaele. Pesnica najraje P°je o naravi in dolenjski zemlji. V pesmi romlad pravi takole: Stopala sem snoči, /stopala sem davi / in še sredi dneva / ob zbujeni travi / oj, s potjo ne veva, Ikam bi še krenili / v tej pomladi mili: / v hosto godrnjavo, / k ptičicam šrčlečim, / ob izvir šumeči, / v sinj-kasto daljavo? // Potka ti,'hitiva, / še pomlad slaviva, / leto te bo vzelo, / med beton te zmlelo, / tujec tu bo vozil, / kri dolenjsko gazil. Gospa Mihaela čuti z domačini, s pre- prostimi ljudmi, z njimi je doživljala vse spremembe in valove novega časa v dolini. Skupaj z njimi je delala, skrbela, se žalostila in veselila, kot je povedala v Duhanu. Iz bolečine in sočustvovanja s krajani so privrele na dan besede v pesmi Ne prodajte nas: Ne prodajte nas / za asfalt, / za beton, /za nove objekte, / ne spremenite nas v insekte, /ki se bodo lovili /med norimi cestami, / ki ne bodo več tipali / zemlje, miru in zraka, /pustite nam korak / na očetnih njivah, / stopite v bran / prihodnjih otrok, / kmalu bo jeknil jok, / stopite v bran! V pesmi Nafta, bencin obtožuje brezobzirni novi čas: Nafta, bencin /sredi dolin /strup korenin / v zemlji se pase. H Kaj naj še zrase? / Smrtno nam klasje? / Strašno zelenje / zemlje nam rase. Iz ljubezni do soljudi in spoštovanja narave, ki nam daje Življenje, vrejo misli in verzi gospe Mihaele. Od kod sla po izpovedovanju? “Pesmi pišem že od otroških let dalje, največ ob kakšnem prelomnem, pretresljivem času v svojem življenju, ob lepoti ali tudi grenkobi dekliške samote, ob prvi ljubezni, ob prešernosti mladih potepanj, ob pretresu druge svetovne vojne, pa ob novem življenju na kmetih, ob gradnji velike ceste skozi zeleno dolino...” mi zaupa spoštovana Višnjanka, kiji letošnjih 80 let ni še nobena ovira, da ne bi bila iskrena in živahna ustvarjalka lepe besede. Rodila se je sredi vihre prve svetovne vojne, 12. avgusta 1916, kot četrti otrok dolenjskima Ljubljančanoma, materi Mariji, roj. Omahen iz Višnje Gore, in očetu Novomeščanu prof. Evgenu Jarcu. Oče, ki je bil znan politik, ljubljanski podžupan in državni poslanec v dunajskem parlamentu, in ljubeča mati sta Mihaeli že v njenih rosnih letih vcepila ljubezen do kulture in vsega, kar je lepega povezano z Dolenjsko. Tako je o ugledni jubilantki zapisal Pavel Groznik v pravkar izišlem 19. Zborniku občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Zaradi zdravstvenih motenj vida in očetove smrti se je morala Mihaela posloviti od študija umetnostne zgodovine in od leta 1945 živi in dela na dedovem posestvu, ki je med vojno umrl. “Pisanje mi je že od malih nog kot dihanje in kot izraz, s katerim se potrjujem v svetu. Rada bi izrazila večni klic človekove notranjosti, upanje, željo po lepoti, miru, enotnosti, vems pa boje, otožnost in žalost, Horacija: Janez Kastelic v knjigi Duhan iz Višnje Gore - 1993 (7. knjiga ,rke Glasovi v založbi ČZP Kmečki glas) kadar se temu ne morem približati...” Gospa Mihaela je navzlic svoji iskreni skromnosti lahko ponosna na doslej opravljeno delo. Poleg Duhana iz Višnje Gore, ki je izšel leta 1993, je lani v samozaložbi izdala v sto izvodih zbirko Sonce odhaja, letos pa v prav tolikih izvodih še Višenjski zimzelen, v katerem je zbrala predvsem domoznanske prispevke, ki jih je od leta 1965 dalje tiskala v zbornikih, pratikah, koledarjih in časnikih. Za založbo Mladika v Trstu je izbrala pesmi, ki je doslej ni še nikjer objavila. Tam je zanje lani 8. februarja dobila drugo nagrado med 106 avtorji. “Najraje kakšni dolenjski založbi...” “Zbirko Sonce zahaja nisem ponudila še nobeni založbi, najraje pa bi jo izdala pri kakšni dolenjski hiši, ker je bil moj oče Novomeščan. Hotela sem se že oglasiti tudi prof. Karlu Bačerju, ki je bil leto dni moj sošolec, omenil meje tudi v svojem Dolenjskem biografskem leksikonu...” še pove prijazna gospa Mihaela, katere vrata so gostoljubno odprta vsem, ki jih zanimajo razni podatki in razstave ljudskega izročila, prireditve in proslave. Gospa Mihaela je prijateljevala z mnogimi slovenskimi umetniki in razumniki: z Lili Novy, Otonom Župančičem, Vido Taufer, Ivanom Mrakom, pa s Severinom Šalijem, slikarjem Ferdom Veselom in z drugimi. Še vedno goji stike z raznimi kulturniki doma in po svetu, “še prav posebej pa zna prisluhniti kmečkim ženicam in očancem iz svoje bližnje okolice,” trdi Pavel Groznik. V pesmih gospe Mihaele je tudi veliko nežnosti in sanj. V Zatonu pravi: Ura je, / ko sva s soncem sama, / -sonce odhaja- / kar se še kje poigrava / ali žaluje, / kmalu zasnuje. // Nočna sapica bo prišla / s hladnimi majavimi krili, / čutil boš, da so prešla / dnevna beganja in nemiri. Romantičnosti gospa Mihaela v mnogih verzih ne more ubežati, a največkrat tudi ne vsebini in zunanji podobi sodobnega pesnjenja. Nenadoma se nam odkrije toplo čuteča ustvarjalka z bogatim besednim zakladom, ki ne skriva svoje notranjosti in odprtosti, a tudi ne tihe ljubezenske izpovedi. Taka je v pesmi Po vrtu stopa noč: giblje brez rož, / brez cvetja jo čakam še jaz. Kar nosi v sebi, pove gospa Mihaela v verzih. Nam in svetu okoli sebe. Kadar je utrujena od dela na vrtu, si spočije ob pisanju. TONE GOŠNIK Po vrtu stopa noč, / s pretihimi koraki/ gre po stezici vsaki, / ob vsaki vejici se ziblje, / čez travo jesensko se KAM NAJ GREM? Kam naj grem? Med trave, tako bogate, tako visoke, čez pas! Med pota, med grme, med strma drevesa! Zbogom, loka, tu je čas slovesa: ob letu otorej ne bo več tu glasbila sap, ne bo več zelenila trav, preglasna cesta bo zvozila čez Dedni Dol, čez Dedni Dol... KMEČKA PESEM Rekli so: ko bodo traktorji in kombajni, turizem, industrija in široke ceste, takrat bo sreča prišla. Sreča pa je zbežala s polja, raz njiv, iz domov in cest, sama je šla cvest' na samotne rebri in srečen je tam, kdor jo lovi! iii KNJIŽNA POLICA Naravoslovna gozdna pot Rožek Številnim in kar dobro znanim naravoslovnim potem v Sloveniji seje pred kratkim pridružila še ena: gozdna pot Rožek nad Podturnom pri Dolenjskih Toplicah. Novomeška Območna enota Zavoda za gozdove Slovenije v Novem mestu jo predstavlja v zanimivi in prikupni brošuri z barvnim ovitkom razvalin nekoč znanega gradu Rožek, ki ga je opisal tudi J. V. Valvasor. Pred silno osvajalno močjo gozda je klonil tudi Rožek; po njegovem štirikotnem stolpu je dobila ime vas Podturn. Na pobudo in po besedilu Slavka Klančičarja, Petra Dularja in Ivana Pluta smo dobili priročen vodnik, ki bo pomagal učiteljem, profesorjem, predstavnikom društev in raznih organizacij voditi mladino in odrasle pod obronke Kočevskega roga. Knjižica je namenjena obiskovalcem - gostom gozda in jih seznanja z njegovim neizmernim bogastvom in socialno vlogo. Na nevsiljiv način seznanja bralca in izletnika z lesom in drugimi dobrinami, z naravno prvobitnostjo in s posebnostmi kot s številnimi zgodovinskimi spomeniki ter znamenji. Zlasti poudarja imenitno vlogo gozda, ki zadržuje vode, vpliva na vremenska dogajanja, blaži hrup in je čedalje bolj tudi prostor za človekov oddih. Pisci knjižice govore o življenju in rasti dreves ter o njihovih vrstah, z razgledne točke pod kamnolomom nam predstavijo dolino, nato pa se ustavijo ob razvalinah gradu Rožek. Za njegovimi ostanki nas seznanijo s kraško udorno jamo Koliševko, imenovano Globočica, pa s šopi smrek, ki so se tu ohranile kot neposredni ostanek zadnje ledene dobe. Mimogrede nam predstavijo plasti gozdnih tal in značilni mešani gozd jelke ter bukve, značilni drevesni vrsti roških gozdov. Spregovorijo nam še o obnovi gozda in delu gozdarjev, pa o gozdu in divjadi, o kraškem pojavu Puhalnik, kjer pri izhodu puha zrak iz sto metrov nižje ležeče kraške votline Jazbine. V slednji si lahko ogledamo vrata pri vhodu z letnico 1887, kjer je bila nekoč hladilnica Soteške pivovarne. V Obrhu se seznanimo z izvirom Obr-ščice, kjer domuje tudi človeška ribica. Na koncu poti nas vabi na ogled še arboretum, nasad predvsem tujih drevesnih vrst ali eksot, ki pa jim prija tudi okolica Podturna. Gladko tekoči in vsakomur razumljivi jezik je odlika knjižice. Urednik zbirke je Ivan Plut, recenzent dela Tone Lesnik, lektoriral pa gaje dr. Janez Dular. Fotografije Marka Banovca, Andreja Hudoklina in Roberta Vidervola ter risba Ivana Pluta bogatijo 32 strani knjižice. Preseneča dobra grafična priprava črnomaljskega podjetja Tinko, kot tudi tisk Grafike Bucik iz Semiča. Izdajo knjižice so omogočili Ministrstvo za okolje in prostor, Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Krka Zdravilišča. Priročnik, kakršnih si Dolenjska lahko samo še želi! TONE GOŠNIK Krompir na srcu Tako je naslovil svojo najnovejšo pesniško knjigo tržaški pesnik (in predsednik slovenskega Pena) Marko Kravos, eden tistih besednih ustvarjalcev v zamejstvu, ki pomenljivo oblikujejo izraz in govorico sodobne slovenske poezije z dokaj širokim in prepoznavno sredozemskim pogledom na življenje oziroma na dom in svet. V zbirki, ki je izšla nedavno pri mariborskih Obzorjih, je enako naslovljena pesem, v katere zadnjem verzu je zjedreno bistvo knjige: “Ah, domovina, rad bi ti rekel krompir”. Kdor prehitro ali prepovršno sklepa, bi ta verz lahko bral kot pesnikovo porogljivost, norčevanje iz pretiranega ro-doljubja. Pa vendarle ne gre za nič takega, ne za smešenje domovine ne za kakšno ironiziranje; pesnik domovino celo visoko povzdigne tudi tedaj, ko se najbolj zdi, da poje hvalnico le brezobličnemu in brezdušnemu krompirjevemu gomolju pod zemljo. Zakaj tako, ni težko dojeti, saj pesniku namreč oba, krompir in domovina, omogočata življenjsko eksistenco: krompir (s svojo hrustljavo hranljivostjo) telesno in bivanjsko, domovina pa predvsem duhovno. Zato sta mu tudi tako blizu in ljuba, tako rekoč na srcu. Življenje, kakršno pač je, teče dalje in je za pesnika še vedno dovolj zanimivo, čeprav se zdi, da je prenekatera njegova stran že od nekdaj tako znana, tu in tam katera skoroda do banalnosti razkrita in razgaljena. Človekov (pesnikov) vedoželjni duh vztrajno vrta in radovedi dalje in glob- je ter se nenehno znajdeva na križpotjih brez jasnih oznak in smeri za poti, tako da nikoli ne ve, ali drži katera od poti iz gordijskega klobčiča k razrešitvah pa v nov in še bolj zagoneten labirint. Življenje je večna uganka in kot taka nenehen izziv raziskovalcem, takšno življenje pa se nenehno vpisuje in upesnjuje tudi v Kravoso-ve stihe, v vse njegove pesniške kitice. In takšno, kakršno se mu zdi, ne olepšanega ne bolj začinjenega, pesnik slika s samosvojim jezikom, s samosvojo metaforo. Skratka, gre za lahko izgovorljive, razumljive in zapomljive pesmi, takšne pesmi pa bralec lahko v sebi ponavlja kot lastno izkušnjo. Še posebej v trenutkih, ko naj bi kaj slavil, pa že pride kaj, ko se mu vse skupaj sprevrže v ne prav optimistično občutje, ko ni niti takihle besed in besednih zvez težko izreči: “Drek, pa tako zmagoslavje.” Pesmim sledi Zlati rog, dostavek v prozi. Je pisanje o ljubezni. Pesnik sam ga ima le za drugačno vezenje, za nekaj -pravljičnega. IVAN ZORAN Sledi preklanih sivin Dolenjska založba je v teh dneh poskrbela za novo branje, ki sicer ni preveč poletno lahkotno, prav gotovo pa je zanimivo, vznemirljivo in “globoko”. Gre za novo knjigo Ignaca Kamenika SLEDI PREKLANIH SIVIN, ki je izšla v literarni zbirki Utva kot 21. knjiga. Prav gotovo drži, kar je v spremni besedi na koncu knjige napisala Marjana Kobe, da je omenjeni roman mogoče bolje razumeti, če smo prej že prebrali Kamenikov roman Jutro novega dne, ki gaje ravno tako izdala Dolenjska založba leta 1993. V obeh romanih namreč nastopajo iste osebe, pripoved pa je tretjeosebna, čeprav da vseskozi slutiti, da gre v ozadju za avtobiografijo. Rdeča nit obeh romanov so razmišljanja glavnega literarnega junaka, profesorja, pisatelja in t.i. pomembnega kulturnega delavca Gregorja o svetu, življenju in njegovem smislu, smrti, itd., do katerih ga vodi predvsem njegova izkušnja, kako uresničiti samega sebe in obenem uspešno delovati v družbi, ne da bi zato zašel v konflikte z okoljem in predvsem s seboj. Zgodba pokaže, da je to težko ali pa kar nemogoče doseči. Pripoved Sledi preklanih sivin, ki se dogaja v začetku petdesetih let na Slovenskem, se začne z Gregorjevim potovanjem na prvo službeno mesto v Dobro Peč v Mežiško dolino, kjer bo zaposlen kot profesor pripravnik slovenskega jezika. Seveda Gregor z vsem mladostnim zanesenjašt-vom in zagnanostjo - “zdaj ga je imelo, da bi preobrnil svet” - želi “preklati sivino nad dolino”, toda v skladu s seboj in svojimi občutki sveta. Gregorjev končni življenjski moto je, da so vsi, v katerem koli času žive življenje na svojem svetu, odgovorni zanj in za podobo prav takšnega življenja. Tako je sam aktiven in uspešen pri delu v razredu, prizadeva si na gledališkem in kul-turnoprosvetnem področju, pripravi dva festivala Karantanije itd. Toda zelo opazno izginja prvotna zanesenost, ki je Gregorja spremljala na začetku - noče zaplankano-sti in koroškega hajdomovinstva, ampak “odprta vrata za takšne in drugačne sape”, zato prihaja v konflikte. Gregor odide v rojstni kraj, začne učiti na tamkajšnji osnovni šoli, kasneje postane dramaturg v Drami, najde “ljubezen svojega življenja”, toda razkorak med njegovim občutenjem sveta in zahtevami družbe se vseeno veča. Pomemben preobrat povzroči tudi sestrina smrt in “svet, ki ga je doslej živel, se mu kratko in malo podre in šele zdaj začuti, kako ti v takih primerih družbenost ni prav nič v pomoč. Nasprotno.” Gregor se takrat obrne sam vase in skupaj s spraševanjem o smislu svojega dotedanjega življenja se v spominih dotika svojega otroštva in se na ta način vrača h koreninam. Tam tudi najde svoj pravi dom, ki gaje vseskozi iskal kot gostač. Gostaštvo kot način življenja pa je tema še neobjavljenga Kamenikovega romana Popotovanje goslača Gregorja, ki predstavlja prvi del trilogije, ki jo sestavljata že omenjena Jutro novega dne in Sledi preklanih sivin. Sledi preklanih sivin, ki so polne odkritih in zanimivih razmišljanj o bistvenih vprašanjih človeka, vodijo do spoznanja, da bi se moral vsakdo spraševati, ali je našel pot k svojemu intimnemu jazu, k sebi. Pa ne samo spraševati, ampak dati tudi dogovor. LIDIJA MURN Priloga Dolenjskega lista 15 jftffsitelfeilmgtt ao ;p>giteljiJ1 BRONASTA ZAPESTNICA - Masivna bronasta zapestnica, okrašena z drobnimi pikami, ki potekajo v linijah po vsej dolžini zapestnice, s prečnimi vrezi ob odebeljenih koncih, ki nista sklenjena, je bila najdena na Brezju pri Trebelnem ob gradnji kozolca. Med vasjo Brezje je ležalo večje železnodobno naselje, po pobočjih pod njim pa se je raztezalo gomilno grobišče. V vasi Brezje je ležalo šest velikih zemljenih gomil, kamor so železnodobni prebivalci med 8. in 4. stoletjem pr.n.š. pokopavali svoje pokojnike. Bronasta zapestnica sodi v klasični inventar ženskih grobov tega časa, dopolnjujejo pa ga še steklen in jantarni nakit, bronaste sponke in lončeno posodje. (Pripravil: arheolog Borut Križ) Ljud voli domače arcnije - Zdravnike menjajo ljudje naj bolj iz svoje nezaupljivosti - že zato, ker so škrici - to je glavni vzrok, da zdravnik ne more spoznati bolezni, ker nima časa in da tedaj tudi zdravila ne basnijo dosti. - Ljud voli domače arcnije in svoje zdravnike, konjederko, etc. Krčmarji gulijo goste - V cerkvi mečejo pridno zrna očenaša, zunaj pa so naj veči sleparji in goljufi, prestavljajo mejnike v hosti in sekajo tuje drevje, vagujo tako, da njih 10 funtov mesa nima 9, ne ostano nikoli mož beseda, krčmarji gulijo posebno goste, čepride veča tovaršija in ima skupen račun. Rozman & comp. imeli pri Skup 2 bokala vina, 2 slatine, kokoš in salato in morali plačati osem for. Ta mož se je včasi, ko so ga potresli za natančno rajtingo “uštel in zmotil” že za celih 6 f. Računil naj pred 13, potem 7 f. Na podlagi 8. člena statuta Občine Sevnica, odloka o priznanjih Občine Sevnica in pravilnika o podeljevanju priznanj Občine Sevnica izdaja Odbor za priznanja pri Občinskem svetu občine Sevnica RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA DOBITNIKE PRIZNANJ OBČINE SEVNICA ZA LETO 1996 1. Priznanja Občine Sevnica so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj ter ugled občine Sevnica na gospodarskem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem, znanstvenem, telesnokulturnem in drugih področjih. 2. Priznanja so lahko podeljena občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, združenjem in drugim organizacijam. 3. Priznanja Občine Sevnica, razvrščena po velikosti, so naslednja: - častni občan Občine Sevnica, - grb Občine Sevnica, - priznanje Dušana Kvedra Tomaža, - medalja Dušana Kvedra Tomaža, - domicil v občini Sevnica. 4. Vsako leto je lahko podeljen en grb Občine Sevnica in tri priznanja Dušana Kvedra Tomaža. 5. Predlog za podelitev priznanja lahko dajo občani, podjetja, zavodi, društva, združenja in druge organizacije. O podelitvi priznanja s sklepom odloči občinski svet na predlog odbora za priznanja. Priznanja podeljuje župan občine Sevnica praviloma ob občinskem prazniku. 6. Pisni predlogi za kandidate dobitnikov priznanj morajo vsebovati natančne osnovne podatke o predlaganem kandidatu. V predlogu mora biti razvidno, za katero vrsto priznanja je kandidat predlagan. Predlagatelj mora predlog podrobno obrazložiti oziroma utemeljiti in navesti podatke tudi o tem, ali je kandidat že prejel katero izmed priznanj in kdaj. 7. Predloge pošljite najkasneje do 16. septembra 1996 na naslov: OBČINA SEVNICA Odbor za priznanja Glavni trg 19 a 8290 SEVNICA Okrožno sodišče v Novem mestu v skladu z določilom čl. 154/2 in 3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93) v stečajnem postopku nad dolžnikom KOVINAR Črnomelj, d.o.o. - v stečaju, objavlja DRAŽBENI OKLIC Dne 3.9.1996 ob 15. uri bo v prostorih Kovinar v Črnomlju na Belokranjski cesti 34 javna dražba premoženja stečajnega dolžnika, ki obsega: - poslovno industrijski kompleks KOVINAR v Črnomlju, Belokranjska 34, v izmeri 3.344,05 m2 tlorisne površine s pripadajočim dvoriščem in zemljiščem, vpisan pri vi. št. 1678 k.o. Črnomelj v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Črnomlju s pripadajočo vgrajeno opremo in opremo, ki spada k objektom ter zalogo orodij po popisu, ki je sestavni del tega oklica. Izklicna cena v kompletu znaša 860.000,00 DEM, plačljivo po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS in fizične osebe - državljani R Slovenije. Pooblaščenci morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo. Eno uro pred začetkom javne dražbe mora vsak ponudnik vplačati varščino, ki znaša 10 odst. izklicne cene. Vaščina se plača na blagajni stečajnega dolžnika ali na žiro račun št. 52110-690-68330. Vplačilo izkažejo s potrdilom oz. kopijo nakazila. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa bodo vrnjena v gotovini deponirana sredstva takoj po javni dražbi oz. v roku 3 dni brezobrestno. Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v roku 10 dni po končani javni dražbi in v celoti plačati preostalo kupnino v roku 45 dni po podpisu pogodbe, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Uspešni ponudnik mora v roku 10 dni po končani javni dražbi zagotoviti zavarovanje plačila kupnine z ustreznim instrumentom. Kupec mora za dokončanje stečaja nuditi brezplačno uporabo opremljenega pisarniškega prostora št. 15 z vso opremo in z uporabo vode, elektrike in sanitarij ter arhivskega prostora v izmeri cca 30 m/ter za dobo cca 6 mesecev oz. do razprodaje zalog, skladiščni prostor oz. prostor razreza. Kupec pridobi kupljene objekte v last in posest po dokončnem plačilu vseh obveznosti, razen posesti prej navedenega dela premoženja, ki ga uporablja stečajni upravitelj. Posest tega dela premoženja pridobi postopno glede na izpraznitev oz. potrebe v stečajnem postopku. Informacije o dražbi in ogled je možen eno uro pred začetkom dražbe oz. po dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Martinom Drganom.dipl. oec.,na tel. št. 068/52-656 ali 0609/613-266. 116 If666ltfllik Al6m 1*6II Vlili Vi ImrmlM Ih MK l V Sturm III - Mozelj, povprečno dobri in pridni ljudje, 109 družin z 804 družinskimi člani. Preselitev od 24. do 27. decembra 1941 okrog Dobove. Sturm IV - Kočevska Reka, v glavnem dobri kmetje, 232 družin, 1.037 prebivalcev, preselitev od 17. novembra do 4. decembra 1942 na območje Malenc - Površja (Raka). Sturm V - Koprivnik, pridni ljudje, v glavnem kmetje, 188 družin, 891 ljudi, preselitev je trajala od 3. do 17. decembra 1941 in sicer okrog Leskovca. Sturm VI - Stari Log, v glavnem mali in srednji kmetje, 244, s 1.172 prebivalci, preselitev od 10. do 24. decembra 1941 na območje Čateža in Velike Doline. Sturm VII - Dolga vas in Livold pri Kočevju, v glavnem kmetje, gozdni delavci in rudarji, 106 družin s 441 prebivalci, preselitev od 19. do 24. decembra 1941 na območje Brežina pri Boštanju. Sturm VIII - Zajčje Polje in Črni Potok, v glavnem kmetje, 44 družin, 204 prebivalcev, preselitev od 9. do 11. decembra 1941 na območje Videm - Krško. Sturm IX - Knežja Lipa, v glavnem kmetje in vinogradniki, 48 družin, 241 prebivalcev, preselitev od 25. do 28. novembra v Globoko pri Brežicah. Sturm X - Nemška Loka, v glavnem kmetje, 47 družin, 156 prebivalcev preselitev od 28. novembra do 2. decembra na območje Artič pri Krškem. Sturm XI - Onek, v glavnem kmetje in gozdni delavci, 45 družin, 197 prebivlcev, preselitev od 14. do 16. novembra 1941 v Spodnjo Pohanco pri Krškem. To je bila prva skupina, ki se je odpeljala z vlakom s kočevske železniške postaje ob 12. uri v snežnem metežu. Sturm XII - Šalka vas, v glavnem kmetje, deloma rudarji, 162 družin s 657 prebivalci. Preselitev je trajala od 11. do 19. decembra 1941 na Zgornje Obrežje in Brežino. Sturm XIII - Grčarice, v glavnem kmetje in gozdni delavci, 47 družin, 191 prebivalcev, preselitev od 8. do 10. decembra 1941 v Veliko Mraševo. Sturm XIV - Gotenica, v glavnem kmetje in gozdni delavci na žagi, 68 družin, 256 prebivalcev, preselitev od 4. do 8. decembra v Veliki Podlog in Pristavo. Od tod se ni izselil le župnik Josip Gliebe, kočevski Nemec, kije vso vojno ostal s Slovenci v Gotenici in sodeloval v OF. Umrl je kot biseromašnik 1. 1960 Dolenji vasi pri Ribnici. Sturm XV - Borovec, v glavnem kmetje, 50 družin, 291 prebivalcev, preselitev od 25. do 27. novembra na območje Boštanja. Sturm XVI - Dolenja Briga, mali kmetje, med njimi številni revni kajžarji, 43 družin, 183 prebivalcev, preselitev od 22. do 24. novembra 1941 v Močvirje in Spodnje Radovlje pri Krškem. Sturm XVII - Polom, v glavnem kmetje in gozdni delavci, 89 družin s 448 prebivalci, preselitev od 27. novembra do 9. decembra 1941 na območje južno od Radeč. Sturm XVIII - Spodnja Topla Reber, v glavnem kmetje in gozdni delavci, 75 družin in 350 prebivalcev, naselitev od 22. do 27. novembra 1941 “iz bioloških razlogov po vsem naselitvenem ozemlju”. Pripomba pravi: “Sturm se je v stari domovini ženil med seboj v tako ozkih sorodniških krogih, da ni mogoče misliti na neko strnjeno naselitev.” Sturm XIX - Poljane, v glavnem delavci in kajžarji, 99 družin, 516 prebivlacev, preselitev od 1. do 7. decembra 1941 okrog Vidma - Krškega ter pomešano z vinogradniki iz Dobrudže na območje Buč in Polja ob Sotli. Težave so imeli, ker niso znali in poznali vinogradništva, zato so jim pomagali Nemci iz Besarabije. Sturm XX - Planina nad Semičem, v glavnem kmetje in gozdni delavci, 65 družin, 133 prebivalcev, preselitev od 22. novembra do 1. decembra 1941 na območje Studenca in Boštanja. Sturm XXI - Spodnji Log, v glavnem kmetje in mali vinogradniki, 34 družin, 189 prebivalcev, preselitev od 22. do 25. novembra 1941 v Veliki Trn in Kunš-perk. Sturm XXII - Blatnik nad Črmošnjicami, v glavnem kmetje in vinogradniki, 52 družin, 237 prebivalcev, preselitev od 8. do 12. decembra 1941 v koleno Save južno od Pišec - Sromlje. Sturm XXIII - Črmošnjicc, kmetje, vinogradniki in delavci, 212 družin s 1.140 prebivalci, preselitev od 14. do 26. decembra na območje Kunšperka in Globokega. Sturm XXIV - Sušje (Koprivnik), kmetje in gozdni delavci, 113 družin, 418 prebivalcev, preselitev od 22. novembra do 1. decembra 1941 pomešano z južnimi Tirolci na območje Studenca pri Krškem in Šentjanža. Sturm XXV - Maverlen, v glavnem mali vinogradniki in kmetje, 59 družin, 297 prebivalcev, preselitev od 17. do 22. decembra 1941 na Rako in v okolico. Po tej tabeli se je z železniških postaj Kočevje, Stara Cerkev, Semič in Črnomelj preselilo od 14. novembra 1941 do 15. januarja 1942 11.747 koče-varskih Nemcev. Naj še enkrat pripomnim, da so kočevski Nemci v savsko-obsoteljskem trikotniku dobili mnogo več zemlje, in sicer 74.436 ha, kot soje zapustili (47.842 ha), bila pa je tudi boljša in bolj kultivirana kot njihova na Kočevskem. Težave so imeli z obdelavo vinogradov, ker se na Kočevskem večinoma s to kulturo niso ukvarjali. Tako so v času bivanja v Posavju in Obsotelju mnoge vinograde in druge višje kulture zanemarili ali pa so propadle. Nacisti so v istem času med Kočevarje naselili tudi besarabske Nemce, vinogradnike, in sicer 131 družin s 507 člani, v glavnem iz kolonije Žaba (Scha-ba) ob Črnem morju. Naslednja skupina so bili dobruški vinogradniki, in sicer 189 družin s 410 prebivalci. Ti so prišli iz velike občine Fachia in Coba-din, kraja ob železniški progi Bukarešta - Constan-za. Tretja skupina so bili južnobukovinski obrtniki; teh je med Kočevarji najbolj primanjkovalo. Črnomorski in bukovinski Nemci so že bili izkušeni ko-lonizatoiji in zato vajeni pridobivati novo zemljo in nove dežele. Seveda so se kmalu začeli spori med kočevskimi Nemci in drugimi priseljenci. 51 kočevskih Nemcev se je že januarja 1942 pritožilo na višjo oblast. Ponovna selitev in razselitev Ko so nacisti spoznali, da jih čaka neizogiben poraz, so se februarja 1945 začeli pripravljati za umik in hkrati za naslednjo, tretjo selitev kočevskih Nemcev v Avstrijo in Nemčijo. Tej je sledila še četrta, najbolj tragična za ta narod: razseljevanje v neznano po Evropi, v obe Ameriki, Avstralijo in druge neznane dežele. Kočevski Nemci so najprej predvidevali, da sc bodo odselili pretežno z vprežnimi vozovi in le deloma s kamioni. Zato so se po vaseh že od marca vneto pripravljali in mnogi so bili tudi pripravljeni. Nacisti so računali, da maja 1945 še ne bo konec tudi kočevske Nemce. Pravočasno se jih je umakni' lo le manjše število. Del žensk in otrok so prepelji1 z avtobusi na Koroško, drugi so se odpeljali z dve' ma vlakoma, le eden je prišel na Zgornje Štajerska drugi pa je dočakal konec vojne pri Celju. Del tistil* z vprežnimi vozovi je prišel do Rimskih Toplic, zad' nji samo do Zidanega Mosta. Tako so kočevski Nemci za vedno ostali breZ domov in domovine. Ponovila se je njim znana p^‘ rola iz leta 1941, ko so ob selitvi na ves glas vpij! “Heim ins Reich!” (Domov v rajh). Tako so res odS) v podobno smer, od koder so pred šeststo in več lej1 prišli. Iz Kočevske so se izselili prostovoljno. To j1’ zapisano v italijanskem Službenem listu za Ljubija0’ sko pokrajino z dne 29. novembra 1941. Prihajajo na obisk Kočevski Nemci in njih svojci že dolga leta hajajo na obisk v staro domovino Kočevsko, M množično od leta 1991. Gizela Šeško je ena tisti'1 prizadevnih žena, ki jih prisrčno in iskreno sprej6’ ma, se pogovarja z njimi in spremlja znane in "f’ znane kočevske Nemce po Kočevskem. Gizela r sestra narodnega junaka prof. Jožeta Šeška, ki je * avgusta 1941 z letakom pozval kočevske Nemce, ^ vendar ostanejo na svojih domovih. Z velikim ac’ sebičnim prizadevanjem bivšega partizana Rajj* Jenka pa je bilo že pred leti na lepo urejeni kapelj ob bivšem pokopališču Corpus Christi pri Koče'1]11 postavljeno skupno spominsko nagrobno obeleZf Slovencev in kočevskih Nemcev, kar bi mogli p°' imenovati za prvo resnično spravo na Slovenske111: K prijateljstvu je nesebično osebno prispeval tu11 sedanji predsednik Združenja Kočevarjev v Celovo dr. Viktor Mihich. Za zapis sem uporabil zgodovinsko gradivo v arh^ Inštituta novejše zgodovine v Ljubljani in dela pis^ o kočevskih Nemcih, kot so: dr. Metod Mikuž, dr. Tot* Ferenc, dr. Josip Rus, dr. Dušan Biber, prof. b'f Simonič, prof. Janko Jarc, Ante Beg, Ivan Kordiš, Aw Ferenc in drugi. GOSTILNA BRANKA Kočevske Poljane 0 068/65-291 Vljudno vabljeni! V_____________________ Priloga Dolenjskega lista 16 Uspeh Plutovih in Vina Brežice Na radgonskem sejmu velike zlate medalje za vino Plutovih iz Drašičev in Vino Brežice GORNJA RADGONA - V okviru letošnjega kmetijsko-živilskega sejma, ki se bo v soboto, 24. avgusta, pričel v Gornji Radgoni, so ocenili tudi več kot 800 vzorcev vin. Med številnimi vinogradniki so bili iz Bele krajine ocenjeni vzorci kmetijske zadruge Metlika in 10 vinogradnikov, z Dolenjske in iz Posavja pa vina 29 vinogradnikov oz. vinarskih organizacij. Med vini vseh zasebnih vinograd v LJUBLJANI BO RAZSTAVA RJAVEGA GOVEDA LJUBLJANA - Rejska zveza za fjavo govedo sporoča, da bo v soboto, 14. septembra, od 10. do 15. Ufe na veletržnici Rudnik v Ljubljani pod pokroviteljstvom kme-■ ''jskega ministrstva in ljubljanskega župana 4. državna razstava 120 najboljših plemenskih krav rjave pasme. Razstava je pomembna zato, ker naj bi spodbujala tejo vsestransko uporabne in za krizne razmere bolj prilagodljive kombinirane rjave pasme, ki je Primerna tudi za skromnejše kraške vzrejne razmere, kakršne s° pri nas. Ta čas je v Sloveniji še '0.000 krav rjave pasme, eno n)enih pomembnejših plemenskih vzrejnih območij pa je kljub tazadovanju še vedno ribniška dolina. Z ENIM STRELOM DVA PRAŠIČA KOČEVJE - Lovska sreča seje minuli petek nasmehnila Srečku Ercegu, članu LD Orehovica pri Šentjerneju. V lovišču Medved v Mali gori pri Kočevju mu je okoli 21. ure na mušico prišla čreda divjih prašičev. Izkušen lovec, ki je od leta 1968 v zeleni bratovščini, je sprožil in pokončal z enim strelom kar dva prašiča težka 9 in 11 kilogramov. .. „ , M.O-c BREŽICE - Na sobotni sejem *° prodajalci pripeljali 50 do tri Mesece starih in 130 starejših Prašičev. Prvih so prodali 30 po J20 do 340 tolaijev, drugih pa 110 P® 200 do 250 tolarjev za kilo-kram žive teže. nikov s tega območja je dobil najvišjo oceno (49,07) in s tem veliko zlato medaljo sivi pinot izbor letnik 94 družine Plut iz Drašičev, ki je sicer prejela še zlati medalji za rumeni muškat 1. 95 in rumeni muškat pozna trgatev I. 94 ter srebrno medaljo za sivi pinot pozna trgatev 1. 95. Sicer pa so se belokranjski vino-graniki odrezali takole (po abecedi): Martin Banovec z Vrtače srebro za laški rizling I. 95, Stanislav Ko-stelec s Krmačine srebro za laški in renski rizling (oboje I. 94), Vinko Malerič iz Vojne vasi srebro za belokranjsko belo I. 95, Milan Mal-narič iz Vavpče vasi zlato za laški rizling pozna trgatev 1. 94 in srebro za laški rizling in šardone I. 95, Jože Mavretič iz Drašičev srebro za rumeni muškat in laški rizling pozna trgatev (oboje 1. 95); Mercator KZ Metlika zlato za metliško črnino 1. 90 in 1. 92 ter kolednik I. 88 in srebro za metliško črnino 1. 94 in zdravico I. 95, Martin Pečarič iz Čuril zlato za rumeni muškat 1. 95 in srebro za laški rizling I. 94, Anica in Jože Prus s Krmačine zlato za rumeni muškat, rumeni muškat pozna trgatev in laški rizling pozna trgatev (vsi 1.94) ter srebro za sovinjon 1.95 in modro frankinjo I. 94, Otmar Šturm iz Metlike zlato za rumeni muškat pozna trgatev 1. 95 in laški rizling pozna trgatev I. 94 ter srebro za modro frankinjo 1. 94, Milan Vajda iz Metlike srebro za modro frankinjo 1. 95. Med vini z Dolenjske in iz Posavja pa so se najbolje odrezali vzorci Vina Brežice. Laški rizling jagodni izbor 1.95 si je z oceno 19,40 prislužil veliko zlato medaljo, prav tako laški rizling ledeno vino I. 92 z oceno 19,27. Zlato medaljo pa so prejeli laški rizling izbor 1. 93, šardone izbor 1.95, šardone jagodni izbor 1.95, sovinjon izbor 1. 95, modra frankinja ledeno vino 1.93 in porthos 1.90. Ostali vinogradniki z Dolenjske in iz Posavja pa so si prislužili naslednja odličja: Anton Ajster iz Krške vasi bron za renski rizling 1. 95, Karel Andrejaš iz Hrastja bron za cviček 1.95, Anton Balon iz Drenovca srebro za laški rizling I. 95, Barbara International iz Stare vasi zlato za golf I. 93 ter barbaro I. 93 in I. 94, Alojz Cvelbar s Sevnega srebro za laški rizling 1. 95 in modro frankinjo I. 93 ter bron za cviček I. 95, kmetijski nasveti Somatske celice v mleku . Prisotnost telesnih celic v mleku, ki se odlepijo iz notranjosti v,hiena in belih krvničk daje podatke o zdravstvenem stanju vi-^na. Celice, kijih najdemo v mleku, so posledica obrambnih si-Jtemov živali pred poškodbami vimena, ki jih izzovejo povzroči-,elji mastitisa. Vnetje vimena povzročajo različne bakterije, lah- glivice in virusi. V vime bakterije vdro največkrat preko serovega kanala z umazanega ležišča, nastila, gnoja, nečistih dolžnikovih rok, oporečne vode in krp, s katerimi umivamo vime Pred molžo, ter preko umazanih čašic molznih strojev, bakterije ahko vdro v vime tudi po krvnem obtoku skozi rane po koži videna ali seskov. Nastanek mastitisa pospešuje prepih, slabo reme in pokvarjena krma. Ležišče krav mora biti čisto in suho. Pred vsako molžo vime dhijemo s toplo vodo in ga obrišemo s čisto krpo ali papirnato djsačo za enkratno uporabo, s katero zmanjšamo možnost "enosa okužbe iz živali na žival. Krpo je potrebno večkrat zamešati, po molži pa jo prekuhamo. Pred molžo izmolzemo prve curke mleka v poseben lonček, kjer |d črni plošči opazimo prve spremembe barve in konsistence d eka, ki je lahko posledica vnetja vimena. Na ta način zbrano dleko zlijemo na gnojišče ali v kanal. Nikakor pa tega mleka ne ^emo zliti na stojišče, saj lahko vsebuje mikroorganizme -izročitelje mastitisa. Povečano število levkocitov v prizadeti vimenski četrti ugotovijo v hlevu pri pregledu mleka s posebnim mastitisnim reagentu. Mleko iz vsake četrti pomolzemo na posebno preskusno r°ščo, ki ima štiri predalčke. Mleku v predalčih dolijemo enako iičino reagenta za mastitis. S krožnim premikanjem preskusne jošče se mleko in reagent enakomerno premešata. Pri poveča-?em številu celic mleko postane sluzasto, barva se spremeni v jodrikasto. Ta preizkus m uporaben pri presušenih kravah in prvi Nen po telitvi Po molži seske namočimo v razkužilo. Razkuževanje seskov po jolži je zelo učinkovit način preprečevanja mastitisa. S takim ^kuževanjem uničimo klice, ki smo jih prinesli med molžo, "Oprečimo novo naselitev bakterij med dvema molžama in zasujemo seske pred okužbo pri naslednji molži. Razkuževanje feskov po molzi je učinkovit ukrep, toda samo tedaj, če Sjkužujemo seske redno in vestno. Zelo pomembna je tudi kontrola molznih strojev. Vsake tri desece je potrebno kontrolirati vakuum, vsakih šest mesecev pa drrienjati gumijaste čaše. Vsaj enkrat na leto opravimo bak-Siološki pregled vseh krav v čredi. Krave, ki nam jih ni uspelo Pozdraviti kljub večkratnemu zdravljenju, oddamo v zakol, ker so dlen vir okužbe za ostale živali v hlevu. Inž. MOJCA HROVAT Kmetijska svetovalna služba družina Brcar iz Šentruperta srebro za kerner in bron za cviček (oboje I. 95), družinsko vinogradništvo Kla-kočar z Bizeljskega gradu zlato za laški rizling pozna trgatev in laški rizling izbor (oboje I. 95) ter za vino iz sušenega grozdja I. 94, Jože Frelih iz Šentruperta zlato za kappel-man brut I. 93 in 1. 94 ter srebro za cviček od Fare I. 95, Stane Jarkovič z Broda srebro za kerner in bron za cviček (oboje 1. 95), kmečka zadruga Krško srebro za modro frankinjo ter bron za cviček in zeleni silvanec (vsi 1. 95), Anica Kos iz Šentjerneja priznanje za cviček I. 95, Stane Kozlevčar z Velike Loke priznanje za dolenjsko belo 1. 95, Krkina novost: povsem nestrupen pripravek kropin Nadomestilo za strupe pri varstvu rastlin Evropska zveza, katere članica želi postati tudi Slovenija, bo v prihodnje zelo zaostrila uporabo biocidnih snovi v kmetijstvu in drugih dejavnosti. Nekaterih najbolj učinkovitih, a žal tudi najbolj strupenih kemičnih pripravkov za varstvo rastlin ne bo več dovoljeno uporabljati. Nadomestiti jih bo treba z naravi prijaznejšimi snovmi, kakršen je najnovejši izdelek tovarne zdravil Krka z imenom kropin, ki je povsem nestrupen, saj gre za vodotopni škrobni dekstrin, pridobljen iz krompirja, in kije v biotičnih poskusih dokazal, da je dovolj učinkovit. Kot povzemamo po daljšem strokovnem članku v reviji Sad, deluje kropin na rastlinske škodljivce zgolj mehansko. S svojo lepljivostjo drobnim živalcam preprosto onemogoči gibanje in prehranjevanje. Daje pripravek učinkovit, mora biti škrop- ljenje kot je na p: pljenje. Rt bro omočiti, to pa zahteva kropinom temeljito, i primer zimsko škro-astline je treba do- £ velike količine škropiva, tja do 800 I na hektar. Potrebna zelo velika količina pripravka je pravzaprav njegova šibka plat uporabe na velikih površinah. Poskusi, ki so bili izvedeni tudi v vinogradu na Trški gori, so pokazali, da je kropin uporaben v 10 do 20 odstotni koncentraciji (3- do 6-od-stotni koncentraciji aktivne snovi), najbolj učinkovito pa deluje na navadne pršice, rdeče sadne pršice, rjaste pršice, pršice šiškarice na vinski tirti, ščitaste uši, vol-nate uši, tripse in ameriškega kaparja, ugodno stransko delovanje pa ima tudi proti pepelasti plesni - oidiju, ob peronospori najhujši bolezni vinske trte. -n Marija in Dušan Lipej z Bizeljskega zlato za renski rizling pozna trgatev in srebro za laški rizling pozna trgatev ter sovinjon pozna trgatev (vsi 1.95), Franc Martinčič iz Šmalč-je vasi srebro za modro frankinjo, bron za cviček ter priznanje za beli pinot (vsi 1. 95), Molipači Berkovič-Rudolf z Bizeljskega zlato za laški rizling, šardone pozna trgatev, renski rizling pozna trgatev in laški rizling izbor (vsi 1.94);,Franc Opara iz Trebnjega srebro za laški rizling in bron za cviček (oboje 1. 95), Martin * Ocenjevalna komisija je v Gornji Radgoni pri nagrajevanju vin upoštevala naslednja merila: 19,01 in več točk velika zlata medalja, od 18,01 do 19,00 točk zlata medalja, od 17,01 do 18,00 točk srebrna medalja, od 16,01 do 17,00 točk bronasta medalja ter od 15,01 do 16,00 točk priznanje. Petretič iz Novega mesta bron za cviček I. 95, Milan Pinterič z Bizeljskega zlato za penino-chander I. 94 in bron za bizeijčan beli I. 95, Franc Polovič s Sel zlato za modro frankinjo 1. 93 in srebro za renski rizling, rumeni muškat in modro frankinjo (vsi 1.95), Franc Premelč iz Drenovca srebro za šardone in sovinjon (oboje 1. 95), Stanislav Ravnikar s Čateža pri Veliki Loki bron za cviček I. 95, Marjan Sumrak z Malega Vrha pri Globokem srebro za bizeijčan beli 1.95, Franc-Sine Šekoranja z Bizeljskega srebro za sovinjon, šardone in laški rizling (vsi 1. 95), Janez-Mihela Šekoranja z Bizeljskega zlato za šardone, srebro za traminec in rulandec ter priznanje za laški_rizling (vsi I. 95), Gregor-Vinko Štemberger iz Šentjerneja zlato za laški rizling, sivi pinot pozna trgatev in laški rizling izbor ter srebro za cviček in kerner (vsi I. 95), Matija Štepec iz Trebnjega bron za cviček in priznanje za laški rizling (oboje 1. 95), Alojz Urbančič s Trebanjskega Vrha priznanje za cviček 1.95, Franc Žibert iz Gornje Skopice bron za cviček 1. 95. M. B.-J. PRAVNA svetovaInžca Svetuje odvetnica Marta Jelačin Električni pastir Sprašujete, če se lahko napelje električna žica tik ob meji, vendar še na svojem zemljišču, saj krave pojedo še dobrega pol metra trave na sosedovi parceli. Nadalje vprašujete, če se smejo postaviti koli za električno žico po sosedovi parceli brez sosedovega dovoljenja in če je lahko električna žica napeljana tudi čez javno pot? ODGOVOR: Vse je odvisno od dejanskih okoliščin. Električna žica mora biti napeljana toliko stran od meje, da ne bo sosedu delala škode in ga motila pri njegovih opravilih. Če poteka meja skozi goščavo, gre lahko po sami posestni mejni črti, kjer pa meja poteka po planem in morda vodi tik meje steza ali javna pot, pa se bo treba umakniti en meter ali celo več navznoter. Ne bi bilo odveč, če bi bila na nevarnem mestu postavljena tudi tabla z opozorilom, da je žica pod napetostjo. M-KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS Knafelčeva 2, NOVO MESTO v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo,25.8. 96,ob 9. uri, objavlja javno licitacijo naslednjih poškodovanih vozil: 1. R Megane 1.4e RL 2. Ford Mondeo 1.8 GLX 3. ALFA 155 2.0 TS 4. Peugeot 405 GLI 5. AUDI 80 TD 1996 izkl. c. 1.300.00 SIT 1994 izkl. c. 615.000,00 SIT 1993 izkl. c. 485.000,00 SIT 1991 izkl. c. 360.000,00 SIT 1991 izkl. c. 855.000,00 SIT Licitacija bo v nedeljo, 25.8.1996,ob 9. uri v prostorih PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v petek, 23.8.96,od 8. — 12. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5% prometni davek. Mercator - KZ Krka, z.o.o„ novo mesto HRIBČEK Najnovejše: tangencialna filtracija vina Najnovejša filtrirna tehnika v vinarstvu je vsekakor tangencialna filtracija (TF), ki se v strokovni literaturi navaja večinoma v angleškem jeziku (ROSS-FLOW filtracija). TF spada k membranski filtraciji. Prednost TF je, da zmore mlado vino očistiti z enim samim filtriranjem od motnega do popolnoma bistrega, sposobnega za takojšnje stekleničenje. Druga prednost TF je, da ne ostajajo po filtriranju odpadki, ki bi bremenili okolje, kot je to primer pri naplavnih filtrih (kremenčeva moka) in ploščnih filtrih (uporabljene plošče). Membrane (vložki v obliki sveče), ki predstavljajo “sito”, skozi katerega vstopa motno, a izstopa bistro vino, so za večkratno uporabo. Pri pravilni uporabi in čiščenju membran vzdržijo le-te tudi več kot pet let. Tretja prednost TF je nizek kalo vina, saj se ga zelo malo izgubi. Pri tangencialni filtraciji je vino, ki ga filtriramo, stalno v obtoku, v t.i. modulu pri eno-svečnem ali modulih pri več-svečnem filtru. Smer vina, ki brzi z veliko hitrostjo skozi modul, približno 3 do 5 m v sekundi, je poševna ali tangencialna na steno filtrirne membrane. Del vina gre skozi, to vino imenujemo filtrat, ostalo vino pa dalje kroži. Odvisno od oblike in konstrukcije ohišja filtra je razmerje v količini vina, ki gre skozi membrano in vina, ki je v obtoku od 1:10, 1:70 in lahko tudi več. Tangencialni tok vina na površino membrane pomeni, da motni deli naletavajo tudi tangencialno in se jih tako večina odbije od stene membrane. To pomeni samoči-ščenje membrane, zato lahko traja filtriranje zelo dolgo. Filter se pere enkrat na dan. Ureja: dr. Julij Nemanič Membrana se ne pokrije z vso motnostjo, ki je nanjo prispela, ampak se naredi tanka pokrov-na plast kmalu po štartu filtriranja, ki ostaja v enaki debelini recimo 20 ur. Zato avtomatski TF ne potrebuje stalnega nadzora. Katere so slabe strani TF? Gotovo visoka nabavna cena, ki je prevelika, da bi o nabavi tangencialnega filtra razmišljali posamezni slovenski vinogradniki. Verjetno ga imajo vse velike kleti, obstajajo pa t.i. strojne skupnosti po Sloveniji, ki so uspele s skupnim denarjem kupiti tak stroj, s katerim filtrirajo vsem sodelujočim pri nabavi. Za slabo stran T-filtra moramo sprejeti tudi preveliko hitrost, s katero vino kroži po filtru. Znano in povsod poudarjeno načelo je, da vino kot živa in občutljiva snov ne sme doživljati stresov, ki lahko porušijo ravnotežje v njem. Vemo pa tudi, da mlada vina niso toliko občutljiva na tehnične posege. Zato je kljub maratonskemu dirkanju vina po filtru TF sprejemljiva, ker lahko že mlado, motno vino v enem delovnem koraku toliko očistimo, da ima čas za počitek do stekleničenja, ki pride na vrsto šele nekaj mesecev ali kar leto dni po filtriranju. V tem času je lahko vino mirno zorelo, saj je bilo rešeno motnih delcev in tudi nevarnih mikroorganizmov. Toda vsaka novejša tehnika, ki prihaja v vinarstvo, posebno finejša tehnika, kar TF gotovo je, zahteva več znanja za upravljanje. V stroki ugotavljamo, da je še velika rezerva za kakovost slovenskih vin v boljšem vedenju in izvajanju tehnoloških postopkov, ki so v praksi. Nabava vsakega novega stroja, od vinske cisterne, stiskalnice, pe-cljalnika do filtra itd., je gotovo tveganje, če ne poznamo dovolj vpliva teh pripomočkov na kakovost vina. Dr. JULIJ NEMANIČ T" ,■ JMBliSI sMiiSk VODA ZA NAMAKANJE - Ob bodočem 13 heklarjev velikem jagodnem nasadu, ki pod vodstvom nizozemskih strokovnjakov nastaja V brežiški Vrbini, je za globinsko vrtanje usposobljeno zasebno podjetje Komočar iz Krške vasi opravilo dve vrtini in na globini približno 13 metrov naletelo na velike zaloge talne vode. Uporabljali jo bodo za namakanje jagodičevja. helena mulikar gospodinjski kotiček Priprava domačih sokov Za manjše količine sadnih sokov je najboljši pripomoček sokovnik. Z enim samim postopkom izločimo iz sadja s pomočjo pare sok in ga istočasno pasteriziramo. Pri pasterizaciji so temperature segrevanja različne in se gibljejo od 75 - 950 C. Namen pasterizacije je zaustaviti delovanje zdravju škodljivih mikroorganizmov, pri čemer pa spor ne uničimo. S tem toplotnim postopkom uničimo malo hranilnih snovi, predvsem pa ohranimo živilu okus in aromo. Vložna posoda sokovnika je luknjičasta in sok se sorazmerno hitro izceja. Sok, ki se nabira v glavni posodi sokovnika, se neposredno po cevki polni v dobro oprane in segrete steklenice. Če želimo, se sok lahko najprej nabira v loncu iz nerjavečega materiala. Ko vse sadje izsočimo, vsebino lonca segrejemo na temperaturo 80° C in hitro pretoči- mo v segrete steklenice. Glede na naš okus, seveda pa ni potrebno, sokovom dodajamo sladkor (saharozo), umetno sladilo (na-treen) in vitamin C (askorbinsko kislino), ki ohranja soku naravno barvo in naraven okus. Za pripravo jabolčnega soka uporabimo le zdrave, sočne in zrele plodove. Jabolka zmeljemo in pustimo stati čez noč, da se nabere čim več soka. Iztisnjeni sok takoj naslednji dan pretočimo v večjo posodo in segrevamo - pasteriziramo do 80° C. Po končanem postopku vmešamo v sok še vitamin C - askorbinsko kislino in sicer na vsakih deset litrov eno žličko. Sok pretočimo v posodo iz kakovostnega materiala in neprodušno zapremo s pomočjo tekočega parafina in s pokrovom. V sodobni zdravi prehrani ne uporabljamo pri pripravi sadnih in zelenjavnih sokov umetnih konservansov. m * IrirM' S1 .1- ■ * '1' .? ;»»mat ■ $&e. -¥'• klmHHiPi OB KOLO - V nedeljo, 18.-avgusta, med 12. in 13. uro je neznanec pred vhodom stanovanjskega bloka na Jakčevi ulici v Novem mestu ukradel kolo z motorjem in s tem lastnico O. L. iz Novega mesta oškodoval za 70 tisočakov. IZ SOBE VZEL DENAR - 12. avgusta je neznanec vstopil v sobo hotela v Šmarjeških Toplicah in gostu B. P. iz Grosuplja iz kovčka ukradel devize in kartico žiro računa Ljubljanske banke. Gosta je s tem oškodoval za 320.000 tolarjev. SPET PRODAJALI POSODO -Že v prejšnji številki smo poročali o tujih prodajalcih posode. Na delu so bili tudi prejšnji teden, dva državljana Nizozemske pa so policisti zalotili v torek v Kostanjevici, ko sta prodajala posodo in jedilni pribor. Na policijski postaji v Krškem jih je prevzela tržna inšpektorica, ki ju je mandatno kaznovala. Vsak je moral plačati 10 tisočakov. VLOMIL V AVTO - V noči na 15. avgust je neznanec na parkirišču v Črnomlju vlomil v osebni avto, ki je last D. G. iz Črnomlja, in iz njega demontiral in odnesel avtoradio. POSEKAL BUKVE - V času od septembra lani do letošnjega avgusta je neznanec v gozdu Badenj, ki spada k upravni enoti Črnomelj, posekal in neznano kam odpeljal več bukovih dreves ter s tem lastnika R. P. z Bedenja oškodoval za 200 tisočakov. AVTORADIO MU JE ZADIŠAL - Neznani storilec je v noči na 16. avgust na Maistrovi ulici v Brežicah vlomil v osebni avto yugo in iz njega odnesel avtoradio Grun-dig. S tem je lastnika, 21-letnega P. M., iz Brežic oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. po dolenjski deželi • Na praznično četrtkovo noč, natančneje pol ure čez polnoč, se je domov vrnil 35-letni P. R. iz Sevnice. Ker je malo preveč globoko pogledal v kozarec, mu žilica ni dala miru. Šel je v spalnico, kjer je spala žena in jo z grožnjami prisilil, da je vstala in odšla za njim v kuhinjo. Tam se je spor prerasel v pretepanje in vmes so skočili policisti, tako da je možak prve ure Marijinega nebovzet-ja preživel v policijskem apartmaju. • Le dan prej si je enako ugodnje na policijski postaji “prislužil" tudi 23-letni H. B. iz Gorice. Tega so v sredo popoldne policisti najprej ustavili na Prekopi pri Kostanjevici. Zaradi močnega zadaha po alkoholu je bil sum, da je vinjen, upravičen, to je potrdil tudi alkotest, ki je pokazal 1,44 g/kg alkohola v izdihnjenem zraku. Seveda so mu policisti vožnjo prepovedali, kar pa mladenič ni upošteval. Ponovno je padel v policijske mreže le pol ure kasneje in ker je bilo zagoto- vo, da v tem času prej ome- njeni alkohol ni mogel kar tako izhlapeti, je večer preživel v družbi policistov. PUŠKA SE JE SPROŽILA KOČEVJE - V četrtek, 15 avgusta, seje 38-letni Miro slav Vukovič iz Kočevja s pri jateljem odpravil na lov Odšla sta v gozd nad Sela pri Hinjah in Visejcem. Ker je bilo jutro megleno, sta se odločila, da se odpeljeta v Ratje. Miro je sedel na sopotnikov sedež in dal puško, v kateri je imel naboj, med noge. Potem pa so mu na tla padli ključi, ki jih je pobral in jih hotel položiti na polico. Ko seje nagnil naprej, se je puška sprožila. Na srečo ga je krogla zadela v levo ramo, ki mu jo je prebila, delci krogle pa so poškodovali streho in prtljažnik osebnega avtomobila._______ POŠKODBE SO BILE PREHUDE NOVO MESTO - Prejšnji teden smo pisali o prometni nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek, 12. avgusta, pri odcepu za Lastovče na cesti od Bršijina proti Prečni. Thkratje 77-letni Anton D. iz Straže nenadoma zapeljal na levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik avtošole s tovornjakom 18-letni V. R. z Artega. Antona je vrglo iz avta in je hudo nuyen obležal na cesti. Žal je šest dni po nesreči umrl v bolnišnici. HOTEL REŠITI TELE, A UTONIL MALO MRAŠEVO-V petek nekaj po drugi uri popoldne je 60-letni.Peter S. iz Malega Mraševega opazil, da mu je ušlo tele. Stekel je za njim, tele pa je padlo v Krito, zato je gospodar skočil za njim, vendar pa se je skok končal tragično. Tfeličekje ob pomoči sosedov splaval na breg, medtem ko je Peter izginil pod gladino. Kljub takojšnjemu iskanju pogrešanega niso našli. Dan po tragičnem dogodku so Krito preiskali še potapljači posebne enote ministrstva za notranje zadeve, ki so utopljenega Petra našli nekaj sto metrov nižje v reki. PRAZNIK GASILCEV V GABRJU GABRJE - Gasilsko društvo Gabrje bo ob svoji 70-letnici pripravilo v nedeljo, 25. avgusta, slovesnost, na kateri bodo gabrski gasilci prevzeli novo vozilo. Prireditev se bo začela ob 17. uri pri spomeniku v Gabrju, od koder bo odšla povorka do kulturnega doma, kjer bo osrednje gasilsko praznovanje, ki ga bodo popestrili tudi s kulturnim programom. Slovesnost se bo nadaljevala z veselico z ansamblom Vrisk. Le dva kilograma gob na dan Prepovedano je nabirati 70 vrst gob - Gobe morate grobo očistiti že na rastišču - Kršenje določb o nabiranju in prodaji je kaznivo, nadzor pa v rokah ustreznih organov V jeseni pridejo na svoj račun ljubitelji nabiranja gob, vendar pa tudi got urjenje ni več takšno, kot je bilo nekoč. Navodila in pravila so bolj strogi, nespoštovanje le teh je tudi kaznivo, zato sta ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za okolje in prostor izdali posebno zloženko, ki prinaša gobaijem koristne informacije, ki jih ne bi smeli spregledati. Kažejo, da so gobe prinesli v Slovenijo. Natančno pa so določeni tudi pogoji za izvoz gob. T. G. ZGODAJ IZPADLI NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu do 18. leta je v Mariboru Novomeščanka Katarina Zupančič izpadla v drugem, Nina Janžekovič pa v prvem krogu glavnega turnirja. Fantje so se pomerili na odprtem prvenstvu Slovenije za igralce do 18. leta. Potem ko sta uspešno prebrodila kvalifikacije, je Blaž Turk izpadel v drugem, Tomaž Kastelec pa v prvem krogu glavnega turnirja, kar je zanju lep uspeh, saj je večina tekmecev od njiju starejša za štiri leta. PRVI BRADAČ NOVO MESTO - Na teniškem turnirju, ki ga je ob mladinskih svetovnih prvenstvih pripravil novomeški teniški klub Krka,je nastopilo 18 igralcev. Zmagal je Sandi Bradač, ki je v finalu z 2:0 premagal Marjana Stokanoviča. Tretje mesto sta osvojila Tadej Pucelj in Uroš Sadek, na tolažilnem turnirju pa je zmagal Miha Bende. MEDALJA TUDI BLATNIKOVI NOVO MESTO - Na minulem državnem prvenstvu v atletiki je v vrsti dolenjskih atletov medaljo osvojila tudi članica novomeškega AK Krka Andreja Blatnik, ki je bila v troskoku z izidom 12,06 m tretja, medtem ko je bila Melita Hohnjec z izidom 11,86 m četrta. Nj un sokra-jan Boštjan Šimunič je zmagal pri članih z izidom 15,59 m. NOVI SODNIKI Zaradi ohranjanja biološke raznovrstnosti in naravnega ravnotežja ter zaradi vedno večjega zanimanja za nabiranje gob velja v Sloveniji Uredba o varovanju samoniklih gliv, po kateri je pri nas prepovedano nabirati kar 70 vrst gob, med njimi so na primer karželj, votlonogi gobanček, črni gobanovec, bela žrdana, pisana tintnica, dišeči goban, luskati različek navadne lisičke, žolta trobenta, dišeči, preprosti, žolti, kraljevi in težki goban, žlahtni, beli in zelenomodri ded, rdeče-betna in istrska golobica, vse vrste gomoljevk in druge. Nabiranje vseh vrst gob je prepovedano v osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih. Prepovedano je tudi namerno uničevanje gob in podgobja. 15. junija do 31. avgusta. Gobe lahko odkupujejo le domače pravne osebe ali samostojni podjetniki, registrirani za trgovino z gobami, za potrebe svoje dejavnosti pa tudi tisti, ki so registrirani za predelavo gob ali gostinsko dejavnost. I PIAVA LAGUNA I Sveže gobe je prepovedano nositi iz države, to je dovoljeno le imetnikom propustnic s kmetijskim vložkom in tistim, ki lahko s potrdilom carinskih organov do- Posameznik lahko dnevno nabere največ dva kilograma gob, z izjemo štorovk, ki jih lahko nabere največ pet kilogramov. Pri nabiranju gob je prepovedana uporaba vseh priprav, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje. Nabrane gobe morate grobo očistiti že na rastišču, prenašate pa jih lahko le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor. Posameznik lahko v enem dnevu proda tolikšno količino svežih gob, kot jih lahko nabere sam in člani njegovega gospodinjstva. V enem letu lahko vsak proda le dva kilograma suhih gob. Odkup gob je dovoljen le od L septembra do 30. aprila, z izjemo lisičk, ki jih je dovoljeno odkupovati samo od TUDI PRI NABIRANJU GOB VELJAJO PRAVILA! - Nadzor nad izvajanjem uredbe izvajajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja, pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti, tržna inšpekcija, fitosanitarna inšpekcija in carinski organi. HOTELI - APARTMAJI - KAMPI POČITNICE V OBJEKTIH PLA VE LAGUNE NISO DRAGE! OD 24. Vlil. OZIROMA 31. Vlil. 96 PA SO ŠE CENEJŠE V' WL SPt CENE POLPENZIONA V NEKATERIH OBJEKTIH B KATEGORIJE: od 24. VllLdalje od 31. Vlil. dalje Paviljoni Bellevue 33 DEM 28 DEM Hotel Hirist 38 DEM 33 DEM Hotel Delfin in Albatrot 41 DEM 37 DEM POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 50%! f , J* ■ ■ m DNEVNI NAJEM APARTMAJEV: od 24. VllLdalje od 31. VIII. dalje 49 DEM 39 DEM 55 DEM 46 DEM 79 DEM 51 DEM 95 DEM 72 DEM Citadola (2 osebi) Bellevue (3 osebe) Astra (4 osebe) Vile Špadiči (6 oseb) Kj S ■ ■ NOVO V1996. LETU! • BAZENI V KAMPIH: ULIKA (naturist), ZELENA LAGUNA IN BIJELA UVALA! • NIŽJE CENE PIJAČ IN A LA CARTE HRANE! • OBNOVLJENI HOTEL ZORNA! INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja ali pa: PLAVA LAGUNA, POREČ Tel.: 00385/52/410-101, 410-202 Fax: 451-044 k. NA PESKU V ŽUŽEMBERKU - Tridnevni turnir v odbojki na pesku pri žužemberški osnovni šoli je tudi letos za žužemberške odbojkarje uvod v priprave na prvo sezono v l.B ligi, v kateri si želijo predvsem obstanka. Med dečki so zmagali domačini Struna Pirc in Vidmar, med kadeti sta bila prav tako najboljša Žužemberčana (Obrstarin Pucelj). Med rekreativci je zmagal ljubljanski Dream team, ki je v finalu ugnal domačine Jureta Muhiča, Čopija in Janeza Kolariča, med člani pa sta v finalu domačina Černač in Aleš Smrke premagala Novomeščana Babnika in Žuniča. Tek- ■ mo med veterani Trebnjega in Žužemberka so dobili gostje. Tekmovanja so v soboto trajala vse do polnoči, med člani in rekreativci je nastopilo 24 ekip, da je bilo ves čas pestro tudi ob igrišču in pod šotori, pa so poskrbeli tudi pokrovitelji: Dolenjski list, Krka veterina, Zavarovalnica Tilia, novomeška občina, Pekarna Malka, Dana, Trgovina Rok, Ribiška družina | Novo mesto, Zavarovalnica Triglav, Radio Krka in drugi. (Foto: I. V.) NOVO MESTO - Na novem novomeškem kegljišču so pred kratkim pripravili tudi izpite za kegljaške sodnike, ki jih je uspešno opravilo 11 kandidatov iz Črnomlja, Trebnjega in Novega mesta, medtem ko je Dušan Modrinjak iz Črnomlja postal sodnik II. kategorije. (N. G.) BELA KARAVANA V BELI KRAJINI ČRNOMELJ - Člani slovenske smučarske reprezentance so se 3. avgusta na igrišču pri OŠ Mirana Jarca pomerili s košarkarji črnomaljskega košarkarskega kluba. Pod koši so bili boljši domačini, na snegu pa bi bilo seveda drugače. DOMAČA ZMAGA V VEBROVA V PRVI LIGI ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Potem ko je slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar blagoslovil šentjernej-ski hipodrom, je okoli 3.000 gledalcev videlo osem privlačnih dirk, domače navijače pa je na noge dvignila 6. dirka, ki jo je s Fin Keyem dobil komaj 18-letni domačin Janez Košak s kilometrskim časom 1:21,0. Veliki finale šentjernejske prireditve, 8. dirko posvečeno spominu na Borisa Andrijaniča, je dobil Jože Sagaj iz Ključarovcev pri Ljutomeru z Durasom, ki sta s kilometrskim časom 1:20,1 dosegla tudi najboljši čas prireditve. TREBNJE - Najboljša dolenjska kegljavka Milena Veber, ki je do sedaj zastopala barve trebanjskega Mercatorja, bo v naslednji sezoni j kegljala v prvoligaški konkurenci, saj je prestopila v postojnski Proteus. (N. G.) NOGOMETNI TURNIR ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 25. avgusta, ob 8. uri bo nogometni klub Tabor Zidaki na nogometnem igrišču na Mihovici pri Šentjerneju pripravil turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali pred začetkoi" turnirja, več pa lahko zveste po telefonu (068) 85 765. VODI DANA NOVO MESTO - Po osmih krogih tekmovanja v dolenjski balinarski ligi, v kateri tekmuje osem klubov, vodi Dana, drugi je Cestar in tretja Mirna. Na prvenstvu posameznikov je zmagal Vlado Bevc iz Krmelja nad Alojzom Klemenčičem (Cestar) in Miranom Gabričem (Šentjanž). Na prvenstvu v hitrostnem zbijanju je zmagal Sandi Tomše iz Dolenje vasi nad Edom Novakom (Dana) in Borisom Černogo iz Krškega. Edo Novak je bil najboljši v natančnem izbijanju, kjer je bil drugi Sandi Tomše in tretji Damjan Martinčič iz Krškega. Balinarski klub Dolenja vasje pripravil memorial Franca Dimca. Zmagal je Tomaž Železnik iz Šentjanža, drugi je bil Pavel Klobučar (Cestar) in tretji Miladin Zekovič iz Krškega. NOGOMET, KOŠARKA IN TENIS ENA KO VREDNI CR VENI Z VB" ZDI - V nedeljo zvečer so košarkarji novomeške Krke, ki se bo v bližajoči se sezoni borila za napf £ dovanje v Al ligo, na prijatelj**1 tekmi pomerili z beograjsko Crvet0 zvezdo. Pred nabito polno tribuna so bili Novomeščani povsem ena’ ŠMARJEŠKE TOPLICE - V športnem parku Zdravilišča Šmarješke Toplice bodo v soboto, 24., in v nedeljo, 25. avgusta, pripravili športni konec tedna. V soboto se bo ob 8.30 začel turnir v malem nogometu in ob 10. uri turnir trojk v košarki, v nedeljo pa ob 10. uri rekreativni turnir dvojic v tenisu. kovreden tekmec slovitim gostotj; Predvsem so se izkazali mlaa1 I S £ Novomeščani, prvi igralec tekme O' z 32 točkami tudi najboljši strele pa je bil 16-letni center Matjaj Smodiš. Če bi njegov koš ob zna' njem pisku sirene obveljal, * Beograjčani zmagali le s 3 točkatj I razlike, tako pa je bil izid 102:" (53:53). (Foto: I. V.) ZMAGA NA G LA VNEM TRGU - Takole je v nedeljo na novomeške Glavnem trgu, potem ko je po silovitem ciljnem šprintu skupine ubežnik prvi prevozil ciljno črto, dvignil roke novi mladinski svetovni prvak v d ni vožnji Nemec Holger Loew. Z njegovo zmago so se mladinska svel°/i na prvenstva v kolesarstvu končala, tudi z zmagoslavjem organizatorr' ki so bili deležni pohval in čestitk z vseh strani. Več o prvenstvu na posev strani v prilogi. (Foto. I. Vidmar) l G RAČANI DOBILI MRLIŠKO VEŽICO - Pred tednom dni je predsednik KS Gradac Alojz Malenšek na pokopališču v Kloštru odprl mrliško vežico, ki so jo na pobudo takratnega predsednika KS Metoda Pluta pričeli graditi že leta 1985. Malenšek se je zahvalil krajanom in občini, ki so pomagali z denarjem in prostovoljnim delom, ob tem pa poudaril, da je pridobitev za prebivalce KS Gradac in vaščane Vranovičev, ki se pokopavajo na kloštrsko pokopališče, še toliko bolj pomembna, ker so hkrati uredili še pokopališče in dovozno pot, pred časom pa cerkev žalostne Matere božje. Na slovesnosti je predvsem o naložbah v občini, med katerimi je ena pomembnejših prav mrliška vežica, govoril tudi metliški župan Branko Matkovič. (Foto: M. B.-J.) PO 52-TIH LETIH SPET DOMA - V cerkvi sv. Roka v Žužemberku seje v nedeljo, 18. avgusta, zbralo 3000 vernikov, gasilcev in narodnih noš, ki so spremili kip Marije v farno cerkev sv. Mohorja in Fortunata, na novo zgrajeno cerkev, ki je celih 52 let čakala na vrnitev kipa matere božje. Tega so ob požigu cerkve z dovoljenjem partizanov odnesle ženske iz bližnjih hiš. Pretresljiva je bila izpoved Rezke Krese, ki je Marijin kip skrivala po hišah, dokler ga ni dobila podružnična cerkev sv. Roka. Da so kip obnovili in restavrirali, je velika zasluga dobrih ljudi, to je Andrejkove družine iz Sadinje vasi, Veronike iz Trebnjega, sestre Marije Gnidovec in rezbarja Mihe Legana iz Žužemberka. V dolgi procesiji, ki se je vila od sv Roka do druge strani reke Krke, so se zvrstili nosači z Marijinim kipom, narodne noše, gasilci, rogisti, duhovniki s škofom Uranom, godbeniki Mestne občine Novo mesto, konjeniki, številni krajani in drugi obiskovalci. Ob postavitvi kipa na staro mesto se je utrnila marsikatera solza in uresničile so se želje mnogih, ki so dolga leta čakali na ta dogodek. (Foto: S. Mirtič) vem, da sem po prepričanju humanistični ateist in da na vse pojave v preteklosti in sedanjosti doma in po svetu gledam izključno s človeškega stališča. Sem tudi popolnoma nepolitičen tip. Ob tej priložnosti naj še povem, da sta bila tudi v mojem sorodstvu dva mlada fanta domobranca in da sta po vojni kdo ve kje izginila. V izdajstvo so ju pognali fanatični duhovniki in starši. Vendar zato ne sejem okoli sebe nestrpnosti, sovraštva in maščevalnosti. Vse to sprejemam kot nespremenljivo dejstvo. Zakaj je v bivši Jugoslaviji prišlo do vojne, bi morebiti vi povedali meni. Mogoče bi se morali samo spomniti zaporedja nekaterih dogodkov. Sicer pa me zanima, če Titova pot ni prava pot v prihodnost človeštva, čigava je potem prava? Pot NATO pakta, ki je pot orožja in oboroževanja? Tako maloštevilen narod, kot smo Slovenci, bi moral še kako držati skupaj, kar pa najbolj preprečujejo preštevilne stranke in politika. Sovraštvo zaradi povojnih pobojev je v samostojni in “demokratični” Sloveniji z vso silo planilo na dan, kar lahko vsak dan gledam ali berem v sredstvih javnega obveščanja in to pomeni, da se je že prej skrivaj gojilo vsa povojna leta. Cerkev naj se že enkrat sprijazni z dejstvom, da je med vojno podpisala pakt s hudičem (kaj pa je bil Hitler drugega za ta svet?), samo da bi se obdržala na oblasti, pa čeprav na račun lastnega naroda! Sicer pa, če bi obveljala “resnica” Demosa, bi bila tudi ta ideološko (religiozno) obarvana. Treba je vedeti, kaj je prav in kaj ne. Lep pozdrav in brez zamere! DARINKA TRATAR Šmarjeta 34 ČRNOMELJ: SREČANJE DOMICILNIH ENOT ČRNOMELJ - V soboto, 7. septembra, bo ob 11. uri v Črnomlju 37. srečanje borcev domicilnih enot NOV in POS belokranjskih občin in prijateljev Bele krajine, na katerem bo slavnostni govornik dr. Avguštin Lah. Po kulturnem programu bo tovariško srečanje ob jedači, pijači in glasbi iz kaset in igranju harmonikarjev, zato vabljeni borci in prijatelji -harmonikaši. Iz Ljubljane bo organiziran prevoz z avtobusom. Prijave bodo v sredo, 28. avgusta, in v četrtek, 29. avgusta, od 10. do 12. ure zbirali v Knafljevem prehodu (objekt upokojencev). Cena prevoza je 800 tolarjev. ZASEPALA GOSTINSKA PONUDBA NOVO MESTO - V soboto zvečer je nekdaj privlačno gostišče Loka spet oživelo. V sklopu spremljevalnih prireditev ob svetovnem mladinskem kolesarskem prvenstvu je bil tudi sobotni koncert novomeške skupine Mercedes band. Koncert je bil dobro obiskan, glasbeniki so upravičili svoj nastop in sloves ene najboljših rock skupin pri nas, šepala je le gostinska ponudba, ki jo je ta večer prevzelo gostišče Vidic. Pričakovati je bilo veliko ljudi, a vendar niso bili ustrezno pripravljeni. Dokaj skromno ponudbo pijač je dodatno zagrenila dolga vrsta čakajočih in neokretnost ter nestrokovnost kadra za točilnim pultom. Kljub vsemu pa ostaja upanje, da bo nekdaj priljubljeno zbirališče mladih znova zaživelo v vsem svojem sijaju. S . SROVIN Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki vejja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacge, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na k terega se nanašajo. Ker po. onn odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisapi žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13, člen). Brestaniški trg se naglo prazni bol.list št. 33,16. avgusta Zanimiv članek pod tem naslo-v°m je nastal po kramljanju s pisarn g. P. Percem. Vendar nekatere zadeve niso bile prav razumljene, zato ga želim korigirati. J-uede števila praznih hiš v trgu ?rži, 15 pa so jih žrtvovali za izgradnjo obvoznice leta 1978. Naseljenih hiš v trgu pa je veliko več, kot navaja članek. Glede obnove cerkve sv. Boštjana pa mo-ram opozoriti, da ni pošteno in Ptav, da bi se z delom, ki ga prizadevno vodi župnik g. Jože Špes in sljučaiji te cerkve, kitilo TD Brestanica. Sam prizadevno sodečem pri obnovi le kot krajan in s°sed, zainteresiran, da se tako Pomembni pomniki preteklosti I obnovijo in ohranijo. Verjetno so I elani TD tudi podobnega mne-jtja. Zato vse člane in ostale, torej dajane Brestanice, vabim, da Pomagajo v tej akciji in da vsak Poizkuša doprinesti, kjer koli -{t>di doma, svoj delež k olepšanju “festanice. MARKO AVSENAK Brestanica Sosed je pogorel! list, št. 33,16. avgusta “Ko boš vabil žlahto, povabi :sp, ali pa nobenega, sicer bo pkoj prišlo do zamere.” Da je 'etnu res tako, se je izkazalo tudi P° objavi mojega članka “Sosed je Pogorel”, le na malo drugačen pčin. Z objavo tega članka sem l?Jc1a preprostemu človeku pri-Pzati nesrečne dogodke, predam pa njihove posledice, ki so J Požaru prizadele družini Tiso-ec in Markovič, in obenem ljudi ■ Pomniti, da lahko nesreča že "tri prizadene ravno njih. Moj ■piten ni bil, da se v imenu obeh fužin zahvalim vsem ljudem za .s° Pomoč, saj bi bilo to nemogo-e> ker je družinama pomagalo jgfornno ljudi, in vseh se v danem feiutku ni možno spomniti in jih ^beležiti, ne da bi koga pozabil. |. Zelo me je prizadela vest, da todje, ^ so v nesreči pomagali, pa . članku niso omenjeni, tarnajo, k “j “Thdi mi smo pomagali, v olenjcu pa nas ni. Mar naše delo ' lič vredno...” Res ne morem šumeti tega - če si pomagal, raje rjfcdi to z dobrim srcem in dobro jbljo in ne z namenom, da bo 'V(Jie ime objavljeno. jDfži, da sem imela na voljo "datke 0 požaru, po katerih sem ?* *jla povprašala. Ko sem zapiso-(I a> kdo vse je pomagal, sem obe i fužini opozorila na to, da ne bi ^ga spustili. Popolnoma sem se j?vedala, da imena osmih, ki sta C* lašteli družini, ne bodo zado-J^vala, saj ob tako veliki nesreči ^itaga precej več ljudi, na dese-ki bi jih bilo potrebno ometi; Zato sem se jasno zahvalila jjdi vsem ostalim, ki jih v časo-su zaradi pomanjkanja prosto-a lisem mogla omeniti. Očitno jj*le ta stavek marsikdo spregle- DIANA ŽAGAR Titova pot ^ina prava ^ list št. 33,16. avgusta l^,T\tdi vaš odgovor, g. Anton Ivšak, na moj članek o Titovi *' lerja odgovor. Naj vam po- Onemogočili bomo delitev pomoči po obrazih Novo v podpori kmetijstvu V občinskem odboru SKD Trebnje smo mnenja, da je potrebno obvestiti širšo javnost o politiki subvencioniranja kmetijstva, ki jo vodi naša stranka. Zdi se nam namreč pomembno, da smo dosegli spremembo pravilnika o subvencioniranju kmetijske pridelave in s katerim smo prekinili dolgoletno prakso dodeljevanja finančnih sredstev le določenemu krogu kmetov v občini. Po novo-sprejetem pravilniku so upravičenci do občinskih sredstev vsi kmetje, katerim kmetijstvo pomeni osnovni vir dohodka. Na osnovi tega pravilnika je občinski svet dal v objavo javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trebnje (Dolenjski list, 16.8.1996). V mesecu marcu pa je v Glasilu občanov izšel javni poziv za vložitev zahtevkov o dodeljevanju finančnih sredstev za vsa področja, tudi za kmetijstvo. Svet občine Trebnje bo vse prispele vloge enakovredno obravnaval. Občinska sredstva, namenjena kmetijstvu, so le del sredstev za katera se lahko potegujejo kmetje. Ostala sredstva prispeva država preko ministrstva za kmetijstvo. Obstajajo pa tudi bančni krediti, za katere se lahko uveljavi subvencija obrestne mere. Stranka Slovenskih krščanskih demokratov se v skladu s sprejeto Strategijo razvoja slovenskega kmetijstva dosledno zavzema za ekosocialni pristop do slovenskega kmetijstva, kar pomeni, da podpiramo poleg večjih, družinskih kmetij tudi manjše, ki ohranjajo kulturno krajino in poseljeno podeželje. S tem bomo onemogočili nekaterim posameznikom in skupinam razdeljevanje sredstev po obrazih in kupovanje volilcev. _ , . 00 SKD Trebnje predsednik: MARJAN ZUPANČIČ • Človek, ki ni trpel, ne zna oproščati. (Tommaseo) • Poleg drugih prednosti delo skrajšuje čas in podaljšuje življenje. (Diderot) • Človek dokaže, da je dobro vzgojen, če ostane takšen tudi v družbi nevzgojenih ljudi. (A. France) Nace Drašler V petek, 9. avgusta, smo se na trebanjskem pokopališču zadnjič poslovili od 89-letnega Naceta Drašlerja, ki se je rodil v Peklu pri Trebnjem v številni in revni družini. Bilo je sedem otrok, zato je Nace moral služiti kruh tudi kot dninar. Bilje delavec pri Navodu v Trebnjem, kasneje pri Gozdni, nato pri Pionirju in nazadnje pa v IM V Novo mesto. Vse življenje je bil skromen in delaven. Leta 1958 se je poročil z Anico in skupaj s tremi otroki sta si počasi in pridno ustvarila topel dom na Uršnih selih. Vse tri otroke sta vzgojila v pridne in poštene ljudi. Naceta je pred nekaj leti prizadela možganska kap, tako da je moral v bolnišnico in kasneje v Dom starejših občanov Grosuplje, ker žena ni zmogla težke nujne vsakdanje nege. Nazadnje so mu amputirali nogo. Od sedmih otrok seje od Naceta poslovil le še edini živeči 83-letni brat Tone. Domači se Domu starejših občanov Grosuplje zahvaljujejo za vso skrb in nego, domačim, prijateljem in znancem pa za darovano cvetje, sveče in da so ga tako številno pospremili na zadnji Poti' R. M. Vanji Furlanu v slovo Nikoli več mi morda ne bo moči te videti, a vendar, da sva ena, le ena duša, vem in da nobena te moč nikdar od mene ne razloči. Ljubezen, volja, moč, narava, energija, nežnost, odločenost, umirjenost, nemir. Naš Vane je bil poosebljenje vsega, kar si mnogi tako želimo. Bil? Po svojem zadnjem, tragično končanem alpinističnem vzponu ostaja to še toliko bolj in za vedno. Ob poskusu pisanja o Vanji se počutim tako majhnega kot še nikoli doslej. Posebno še, ker za pogovor z njim pogosto nisi potreboval besed. Vsi, ki smo kdaj bili v njegovi čudoviti majhni sobici v Novem mestu ali bili z njim v šolskih klopeh, pohajali skupaj po gorjanskih pobočjih ali v Julijcih, vemo, da je bilo srečanje z očmi, droben nasmešek na robu ustnic ali prešeren glasen iskren smeh iz srca dovolj za popolno medsebojno razumevanje. Ko pa si se z Marija Lukšič Odšla je. In mi, njeni bližnji, prijatelji, sošolci in stanovski tovariši, smo jo 31. julija nemo, z veliko žalostjo v srcih pospremili na njeni zadnji poti. Za svoj večni počitek si je izbrala domači kraj, kraj na deželi blizu Dolenjskih Toplic, kjer je preživljala svoja otroška in srednješolska leta. Marija je bila bistro dekle, a vendar so starši zaradi številne družine in težkih gmotnih razmer kar nekaj časa oklevali, preden so jo poslali v Gimnazijo v Novo mesto. Odločitev je bila prava. Marija je brez večjih težav premagovala vsakodnevno pot do vlaka in domov, samo da bi dosegla cilj, ki si gaje postavila. Čutila je, kaj zmore in to jo je gnalo naprej. Februarja 1963 je končala višjo pedagoško šolo v Ljubljani in postala predmetna učiteljica matematike in fizike. Zaposlila se je na Osnovni šoli Katja Rupena (sedaj OŠ Center), ki ji je ostala zvesta vse do novembra 1995, ko se je morala zaradi bolezni predčasno upokojiti. Taka, kot je bila Marija Lukši-čeva do sebe, je bila tudi v svojem pedagoškem poklicu. Stroga, temeljita, dosledna v zahtevan, vendar pa vedno dovzetna za bistroumne dovtipe svojih učencev. Do njih je bila tenkočutna, med kolegi vedno rahlo nasmejana in samozavestna. Veliko svoje življenjske moči in pedagoškega znanja je razdajala šibkim učencem, da bi izboljšali uspeh, še z večjim žarom pa je delala z bistrimi in nadarjenimi ter jih pripravljala na tekmovanja za Vegova priznanja. Uspehov teh učencev, ki niso bili redkost tako na občinski kot na regionalni ali državni ravni, se je vselej posebej razveselila. Z njo smo se veselili tudi njeni kolegi. Marija je bila kot vzorna učiteljica matematike in fizike znana tudi v širšem prostoru. Poleg tega, daje bila na šoli preko dvajset let vodja strokovnega aktiva učiteljev matematike in fizike, je bila šest let vodja občinskega aktiva, organizirala in vodila je vrsto občinskih tekmovanj za Vegova priznanja, sodelovala v republiški komisiji za spremljanje in ocenjevanje učbenikov za matematiko ter opravljala mentorstvo mladim učiteljem. Njeno bogato pedagoško in mentorsko delo ni ostalo neopaženo. V letu 1992 si je pridobila naziv mentorice in nato še svetovalke. Žal je bolezen, s katero se je borila celih pet let, počasi, a vztrajno omejevala njene življenjske zmogljivosti in pedagoško delo. 27. julija je umrla. Odšla je za vedno. Generacijam njenih učencev ostaja znanje, nam kolegom pa lik sposobne, delavne, ponosne, vedre in vedno nasmejane učiteljice in kolegice. FRANCE NAHTIGAL Vanjo zapletel v pogovor, je vate bruhnila tolikšna življenjska energija, popolnost zrelosti, srhljiva odločenost in bogastvo duha, da si se nemalokrat zatem pogledal v ogledalo in si dejal: “Daj fant, primi se že v roke! Potegni ven svoj zarjaveli kabel in se priklopi na Vanjine nepresahljive baterije! Tam zunaj nekje je vendar življenje!” Vsako srečanje z njim je bila zame nova življenjska provokacija, tema za razmišljanje in od njega sem vedno odhajal bogatejši za nova življenjska spoznanja. Svojemu razredniku je učenec postal življenjski učitelj. Človek ima za način življenja na voljo mnogo različnih možnosti; Vane se je odločil za najlepšo in najpoštenejšo: ne čakati na kup morebitnih slučajnosti, temveč intenzivno vsrkavati vse lepo, kar ti narava in življenje dajeta, biti aktiven v akciji ali mirovanju ter vse to z občutkom in veliko ljubez-mjo prenašati svojim najblizjim. Ker je bil popoln človek, si je za uresničevanje svoje plemenitosti izbral najtežji možen način: vrhunski alpinizem. Brez soja žarometov, neposrednih prenosov ali reportaž, brez sponzorskih transparentov na dogajališču in brez lažnih bombastičnih napovedi spektaklov - ali je brez vsega tega sploh mogoče doseči vrhunstvo v športu? Vane je na taka plehka vprašanja vsakič odgovarjal z največjimi alpinističnimi dosežki. Njegova od malega negovana ljubezen do narave in ziitost z njo je tu dosegla težko razumljivo popolnost, ki jo priznavajo alpinistični velikani v tujini in Sloveniji. Kaj ti je bilo lepše in ljubše, Vane? Pohodništvo po evropski peš poti, tihi zimski pohodi in bivakiranja po Gorjancih, potovanja z ljubečima staršema v daljn-je kraje, vzponi v Kanadi ali Grčiji, sestrino razumevanje in pomoč, čolnarjenje, Jannu, Arna Dablam, naziv najboljšega slovenskega alpinista/Petrina ljubezen, tvoja glasbena zakladnica, trenutki s prijatelji, zaključevanje študija na fakulteti, snovanje novih podvigov v Himalaji? Odgovor veš samo ti, vsi mi pa ga čutimo in ob tvojem slovesu ne ostajamo prazni, nasprotno: napolnil si nas s ponosom, da smo živeli s teboj -velikim človekom in športnim velikanom. Ob tebi sem spoznal vse najlepše človeške vrline. Vem, da velja enako za vse ostale tvoje prijatelje in da smo se od tebe naučili razlikovati dobro od slabega, v lepem videti še lepše, si postavljati nove cilje in si zastavljati mnogim nerazumljiva vprašanja. S svojim zgledom si do nas vlekel nevidne niti, ki jih nihče nikoli ne more pretrgati in s katerimi si nas med seboj za vedno združil. Kaj se sploh lahko ljubljenemu človeku reče v slovo? Premišljeno in dolgo zrem v tvoje tople iskrive oči na sliki s Himalaje in se ti z zadnjim objemom tiho zahvaljujem za največ, kar si nam lahko dal: POKAZAL SI NAM POT. ANDREJ ŠVENT 50 LET KOČEVSKEGA AMD KOČEVJE - Oktobra bodo v Kočevju praznovali 50 letnico AMD Kočevje. Člani društva so zelo ponosni na delo v preteklosti, saj so bili eno najboljših društev v nek-danji skupni državi. Leta 1991/92 so imeli upad članstva, lani pa se je število v primerjavi z letom poprej povečalo kar za 131, tako da sedaj društvo šteje blizu 700 članov. Kot veliko pridobitev štejejo odprtje tehnične baze AMZS, ponosni pa so tudi na priznanje ministrstva za notranje zadeve. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija ti pridržuje pravico do norebitBlh sprememb sporedov! ČETRTEK, 22. VIII. SLOVENIJA 1 10.15-0.30 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 11.00 OTROŠKI PROGRAM SAMO ZA PUNCE, amer. naniz., 13/13 11.30 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. po-Ijudnoznan. serija, 9/13 12.00 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 15.25 TEDENSKI IZBOR VOJNA Z MAFIJO, ponov. angl. dok. serije, 2/3 16.15 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 17.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. naniz., 19/26 18.00 TV DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM DELFINI IN PRIJATELJI, Špan. naniz., 9/26 18.40 KOLO SREČE, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEINFELD, amer. naniz., 19/22 20.30 SPOMINI SHERLOCKA HOLMESA, angl. naniz., 4/6 21.20 FESTIVAL LENT’96 22.25 NIKAR, oddaja o prometu 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.10 SOVA NEVARNE OBLINE, amer. naniz., 6/22 23.50 V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 52/62 0.15 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -14.15 Tedenski izbor: Reka bogov, amer. dok. serija, 2/2; 15.05 Vrnilev Valentina, amer. fdm; 16.40 Seinfeld, amer. naniz., 18/22; 17.05 Martin Cbuzzlevvit, angl. nadalj., 6/ 6) -18.00 Sova: Nevarne obline, amer. naniz., 5/ 22 -18.45 Svetovni poslovni utrip-19.15 Tok, tok, kont. oddaja za mladostnike - 20.05 Dr. Ouinno-va, amer. naniz., 11/18 • 20.50 Stoletje filma: Z Martinom Scorsesejem po ameriškem filmu. dok. oddaja, 2/3 - 22.10 Koncert Bing Banda RTVS KANALA 15.10 Tv prodaja -15.55 Video strani -16.55 Spot tedna -17.00 Dok. oddaja, ponov. -17.30 Dance sesion, ponov. - 18.00 Pot flamingov (ponov. 19. dela) -19.00 CNN poroča -19.30 Švet športa - 20.30 Prosim, ne jejte marjetic (L del naniz.) - 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod (20. del nadalj.) - 22.45 Bobni z juga (ponov. amer. filma) - 0.40 CNN poroča HTV 1 7.10TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro ■ 10.00 Poročila -10.05 Prismuknjena družina, 4/24 -10.35 Polna hiša (humor. serija) -11.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.20 Lazos de Amor (serija, 1/100) - 13.05 Zapleten primer (italij. film) -14.40 Program za otroke in mladino -15.40 Dr. Ouinn (serija 23/ 43) - 16.40 Poročila -16.55 Middlemarch, (serija, 7/7) -17.50 Kolo sreče -18.25 Moč denarja -18.55 Hugo, tv igra -19.30 Dnevnik, šport, vreme • 20.05 Naše malo mesto (dramska serija, 8/13) - 21.15 Družina Getty (dok. film, 1/2) - 22.10 Glasbena oddaja - 22.40 Hrvaška spominska knjiga - 22.50 Dnevnik-23.10 Triler-0.10 Poročila HTV 2 16.50 TV koledar -17.00 Šopek dolarjev -17.30 Ekran brez okvirja -18.30 In to je življenje (serija 4/19)-19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Rešitelj 911 (dok. serija, 57/59) - 21.00 lzenačitelj (srija 14/22) - 22.00 Ameriško srce (amer. film) PETEK, 23. VIII. Kotzh, amer. film; 15.20 So leta minila, angl. naniz., 1/20 - 15.50 Svet divjih živali, angl. po-Ijudnoznan. serija, 10/13 -15.55 Gradovi, 4/13 - 16.50 Veliki dosežki Slovenke kirurgije, 10. oddaja -17.20 Sova: Nevarne obline, amer. naniz., 6/22 -18.10 Pasje poletje -19.50 Pasje mesto, kan. naniz., 14/31 -19.15 Grand prix v atletiki - 22.10 10.000 obratov - 23.20 Novice iz sveta razvedrila - 23.25 Zavrtimo stare kolute, 14. oddaja KANALA 15.10 Tv prodaja - 15.55 Video strani -17.00 Svet športa, ponov. - 18.00 Živeti danes (ponov.) -18.30 Prosim, ne jejte marjetic (ponov. 1. dela) -19.00 CNN poroča -19.30 Popotni vodič - 20.00 Ljudje na položajih, 9. del - 21.00 Angel ob moji strani (amer. film) - 22.45 Chick Korea (koncert) - 0.10 CNN poroča HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Odpeta družina (otroška serija, 5/24) • 10.35 Polna hiša (hum. serija) -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Poročila- 12.20‘Lazos de amor” (serija, 2/100) -13.05 Zaliv grmenja (amer. film) -14.55 Program za otroke in mladino -15.55 Dr. Quinn (serija, 24/ 43) -16.45 Poročila -16.55 Daljni vrhunec (serija, 1/ 6) -17.50 Kolo sreče -18.25 Razkrižja federacije - 18.55 Hugo, Iv igra -19.30 Dnevnik, vreme, šport • 20.05 Živeti v Orehovcu (dok. oddaja) - 20.35 Glasbena oddaja - 21.00 Izbor kraljice Hrvaške • 22.40 Hrvaška spominska knjiga - 22.50 Dnevnik - 23.10 Naravni svet (dok. oddaja) - 0.05 Poročila HTV 2 15.45 TV koledar -17.55 In to je življenje (serija 5/19). 18.45 Besede, besede, besede -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Korak za korakom (hum. serija) - 20.35 Ameriški film - 22.25 Martin Scorsese (brit. dok. film) - 23.25 “The Banker” amer. film SOBOTA, 24. VIII. SLOVENIJA 1 9.15 -1.25 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.55 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 10.10 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 10.20 ŽIVALSKE PRAVLJICE 10.40 POD KLOBUKOM 10.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.20 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV: ANGLEŠČINA 11.35 KRIVOKLUN IN ŽGOLIČKA.amer. film 12.20 GLASBENA ODDAJA 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, ponov. 15.05 MESTA SVETA, švic. dok. serija, 7/10 16.00 REKA UPANJA, franc, nadalj. 16.50 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 14/15 17.20 OPERACIJA STROGO ZAUPNO, 11/24 18.00 DNEVNIK 1 18.05 SLOVENSKI MAGAZIN 18.35 OZARE 18.40 HUGO - TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 OSAMLJENI PLANET, avstral. pust. serija, 4. oddaja 21.00 ROMARJEVO DARILO, angl. dok. oddaja 21.50 TURISTIČNA ODDAJA 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 OBSEDENOST, amer. franc, film 0.45 SOVA VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 9/25 1.10 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -12.05 Tedenski izbor: Trdnjavske igre, franc, kviz, 4. del; 13.25 Mostovi -13.55 Senca dvoma, amer. film (ČB); 18.00 Pustolovščine in odkritja, italij. dok. serija, 3/26 -18.30 Karaoke -19.30 Na vrtu - 20.05 Dajmo, trabant, nem. film - 21.40 Sobotna noč KANALA 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Risanka -11.00 Dance sesion (ponov. oddaje o plesu) -11.30 Oddaja o stilu -15.15 Ljudje na položajih (ponov. 9. dela) -16.15 Angel ob moji strani -18.00 Mala morska deklica (12. del risane serije); Račje zgodbe (12. del risanke) - 19.00 Chick Korea (ponov. koncerta) - 20.00 Pariš (5. del naniz.) - 21.00 Nagrada (amer. film) - 23.15 Dežurna lekarna (20. del hum. naniz.) - 23.45 S kamero na potepu - 0.40 CNN poroča HTV 1 8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Briljanten -13.05 Dok. oddaja -13.50 Vrtnar na balkonu -14.00 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa (serija, 8/17) - 15.10 Svetovni reporterji -16.00 Mednarodni folklorni festival -16.35 Poročila -16.45 Beverly Hills (serija, 27/32)- 17.35 Melrose plače (serija, 27/32) - 18.25 Kriv je blues -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 “Sleating Home" (amer. film) -21.45 Glasbena oddaja - 22.45 Hrvaška spominska knjiga - 22.55 Dnevnik - 23.15 Nočni program HTV 2 18.05 TV spored - 18.20 Ruska mafija (dok. serija, 2/3) - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hrvaški operni pevci - 20.40 Vidikon - 21.45 Glasbena leta Dubrovnika 1971-1988 - 22.45 Od duha k duhu (13/13) NEDELJA, 25. VIII. SLOVENIJA 1 9.15 -1.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.50 OTROŠKI PROGRAM DELFI IN PRIJATELJI, Špan. naniz., 9/26 10.15 SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 14/28 10.40 MARTHA GRAHAM, portret plesalke 11.35 ATLAS ČLOVEŠKEGA TELESA, amer. izobr. serija, 10/13 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 NAŠA PESEM '95 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 14.35 KARAOKE, razvedrilna oddaja 15.35 NEDELJSKA REPORTAŽA 16.05 DLAN V DLANI 16.20 POLETJE V ŠKOLJKI 11, slovenski film 18.00 DNEVNIK 1 18.05 PO DOMAČE 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 IGRE BREZ MEJA 21.50 RDEČE IN ČRNO, angl. nadalj., 1/4 22.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.50 SOVA NEVARNE OBLINE, amer. naniz., 7/22 0.30 V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 54/62 0.55 POROČILA SLOVENIJA 2 8.00 Euronoetvs -13.10 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 14.00 Videošpon; 14.45 V vrtincu; 15.30Tok, tok, kont. oddaja za mladostnike; 16.15 Pasje poletje; 16.55 Na vrtu -17.25 Mednarodni hokejski turnir - 20.05 National Geographic, amer. dok. serija, 9/20 - 20.55 Očetje in sinovi - 21.55 Brianovo življenje po Monty Pythonu, angl. film - 23.30 Mednarodno plesno tekmovanje v LA in standardnih plesih -0.00 Avtomobilizem, reportaža z Gorjancev KANALA 9.00 Muppet show (42. del) - 9.30 Kaličopko - 10.30 Risanka -11.00 Svet športa (ponov.) -14.5 Nagrada (ponov. filma) -16.30 Muppet show (ponov.) • 17.00 Mala morska deklica (8. del); Račje zgodbe (risana serija, 19. del) -18.00 Kojot Carlo (mlad. film) -19.00 S kamero na potepu (ponov.) -19.30 Popotni vodič (ponov.) - 20.00 Lučan (5. del nadalj.) - 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. 20. dela) - 23.00 Karma - 0.30 CNN poroča PONEDELJEK, 26. VIII. SLOVENIJA 1 10.15-0.50 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.55 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 25/26 11.25 BRIANOVO ŽIVLJENJE PO MONTY-JUPYTOHONU, ponov. filma 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 14.45 TEDENSKI IZBOR UTRIP 15.00 ZRCALO TEDNA 15.15 FORUM 15.30 NEDELJSKA REPORTAŽA 16.00 OČETJE IN SINOVI 17.00 DOBER DAN, KOROŠKA 17.30 SIMPSONOVI, amer. naniz., 47/48 18.00 DNEVNIKI 18.05 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 18.20 ŽIVALSKE PRAVLJICE 18.40 ABC-ITD, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PARLAMENTARNA KRIŽPOTJA 21.30 VOJN A Z MAFIJO, angl.dok. serija, 3/3 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA NE VARNE OBLINE, amer. naniz., 8/22 V OMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 55/62 0.35 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -11.45 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov: angleščina; 12.00 Turistična oddaja; 12.15 Chrisly, amer. nadalj., 16/21; 13.00 Osamljeni planet, avstral. pust. serija, 4. oddaja; 13.50 Sobotna noč; 15.50 Športni pregled; 16.40 Noro zaljubljena, amer. naniz., 3/25; 17.05 S srcem in dušo, ang. nadalj., 4/4 -18.00 Sova: Nevarne obline, amer. naniz., 7/22 - 18.45 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 8. oddaja -19.15 Angleška glasbena lestvica - 20.10 Filmi študentov AGRFT - 21.05 Zvesti hišnik, španska drama - 22.00 Zgodovinska kitajska mesta, amer. dok. serija, 6/13 - 22.50 Brane Rončel izza odra KANALA 15.55 Video strani -16.55 Spot ledna - 17.00 Karma -18.00 Lučan (ponov. 5. dela) -19.00 CNN poroča -19.30 Novosti iz zabaviščnega sveta - 20.00 Zlata dekleta (50. del amer. hum. naniz.) - 20.30 Filmska uspešnica: Točaj (amer. film) - 22.15 Pariš, 6. del naniz. - 23.05 Glasbena oddaja - 0.00 CNN poroča TOREK, 27. VIII. SLOVENIJA 1 10.45 - 24.00 TELETEKST 11.00 VIDEO STRANI 11.20 OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE PRAVU1CE 12.10 KRIVOKUUN IN ŽGOLIČKA, pono. filma 13.00 POROČILA 13.05 ABC - ITD, TV IGRICA 15.15 TEDENSKI IZBOR ATLAS ČLOVEKOVEGA TELESA, izobr. oddaja, 10/13 15.40 ZVESTI HIŠNIK, Špan. drama 16.35 MOSTOVI 17.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstr, naniz., 24/26 18.00 DNEVNIK I 18.05 OTROŠKI PROGRAM SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 15/28 18.30 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, risana serija 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 DAVOV SVET, amer. naniz., 5/25 20.30 POSEBNA ODDAJA O POMURSKEM SEJMU 21.20 ROKA ROCKA 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA NEVARNE OBLINE, amer. naniz., 9/22 V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 56/62 23.45 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs - 9.25 Tedenski izbor: Filmi študentov AGRFT; 10.15 Ognjena moč, amer. dok. serija, 14/15; 10.45 Slovenski magazin; 11.20 Igre brez meja; 13.00 Balet; 14.10 Koncert orkestra - 14.25 Euronevvs -15.25 Tedenski izbor: 10.000 obratov; 16.15 Analitična mehanika, 33/52; 16.45 Davov svet, amer. naniz., 4/25; 17.10 Dr. Quin-nova, amer. naniz, 11/18; 18.00 Sova: Nevarne obline, amer. naniz., 8/22 - 18.45 Prisluhnimo tišini -19.15 Videošpon - 20.05 Wildbach, nem. naniz. 1/13-21.00 Opus - 21.55 Kinoteka - ciklus filmov A. Hitchcocka: Rešilni čoln, amer. film KANALA 15.55 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -17.30 Novosti iz zabaviščnega sveta (ponov.) -18.00 Dežurna lekarna (ponov. 20. dela) -18.30 Kapitan planet, ponov. -19.00 CNN poroča -19.30 S kamero po potepu - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Sirene (15. del amer. naniz.) - 21.30 Hondo (16. del naniz.) - 22.30 Elizije - 23.00 Dannyjcve zvezde - 0.30 ČNN poroča SREDA, 28. VIII. 9.45 -1.15 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 OTROŠKI PROGRAM ALL1S, NAPISANO Z -IS, Šved. nadalj., 1/6 10.50 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 11.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 9/20 12.30 NAŠA PESEM '95 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 15.55 DLAN V DLANI 16.10 LJUDJE IN ZEMLJA 17.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstr, naniz., 25/26 18.00 DNEVNIKI 18.05 OTROŠKI PROGRAM POD KLOBUKOM 18.40 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ERIKIN1 CILJI, angl. naniz., 11/12 20.35 FILM TEDNA: JAGODE IN ČOKOLADA, kub.-meh.-Špan. film 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.10 SOVA NEVARNE OBLINE, amer. naniz., 10/22 23.50 V BRAN, amer. nadalj., 7/8 0.35 V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 57/62 SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -14.35 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; 15.00 Opus; 16.00 Poletje v školjki 11, slovenski film; 17.35 Erikini cilji, angl. naniz., 10/12; - 18.00 Sova: Nevarne obline, amer. naniz., 9/22 - 18.45 Veliki dosežke slovenske kirurgije, 12. oddaja -19.15 V vrtincu - Radio Kikiriki V okviru praznika občine Šentjernej bo od danes do sobote oddajal radio Kikiriki. Prebivalci šentjernejske doline in okolice ga bodo lahko sprenfljali na frekvenci 105,5 MHz od 18. do 22. ure. Studio radia bo v prostorih občine Šentjernej. V programu bo vsakdo lahko našel nekaj zase. Poleg dobre glasbe bodo na sporedu še šentjernejske novice, v studiu bodo gostili mnoge znane Šent-jernejce, svoje mesto pa bodo v programu radia imele še čestitke, mali oglasi, obvestila, ekonomsko propagandna sporočila in podobno. Skratka o vsem, kar se bo v prihod-njih treh dneh dogajalo v šentjernejski občini, bo radio Kikiriki prvi poročal. Radio Kikiriki je plod dobrega sodelovanja občine Šentjernej in regionalne radijske postaje za Dolenjsko in Belo krajino Studia D. Za vse informacije pokličite (068) 324- Okrožno sodišče v Novem mestu v skladu z določilom čl. 154/ 2 in 3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93) v stečajnem postopku nad dolžnikom VINTEKS, Proizvodno in trgovsko podjetje, d.o.o. - v stečaju, Ogulin 1 a, 8344 Vinica objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB Predmet prodaje so večje količine različnih rezervnih delov za šivalne stroje družbe Vinteks Vinica v stečaju. Rezervni deli so različnih starosti, tipov in proizvajalcev. Rezervni deli se prodajajo v kompletu za najnižjo ponujeno ceno 1.152.000 SIT, po načelu videno - kupljeno. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki en dan pred začetkom odpiranja ponudb vplačajo 10% kavcijo -varščino izklicne cene. Interesenti položijo varščino na blagajni steč. upnika ali na žiro račun št. 52110-690-68396, kar dokažejo s kopijo nakazila. Kavcija se uspešnemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim pa se vrne v roku do tri dni - brezobrestno. Ponudbo je treba oddati v zaprti kuverti po pošti do 28.8.1996 ali pooblaščenemu delavcu v prostorih družbe KOVINAR Črnomelj, Belokranjska cesta 34, 8340 Črnomelj s pripisom “za javno zbiranje ponudb". Javno odpiranje ponudb bo 3.9.1996 v prostorih družbe Kovinar Črnomelj, Belokranjska cesta 34, ob 14. uri in 30 minut. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo nudil večjo ceno. Pri enaki ponujeni ceni pa ponudnik, ki bo nudil krajši plačilni rok. Rok plačila ostale kupnine je 30 dni po odpiranju ponudb, sicer se bo prodaja razveljavila, kavcija pa zadržala. Prevzem rezervnih delov je možen po plačilu celotne kupnine. Informacije in ogled je možen v prostorih družbe KOVINAR Črnomelj, Belokranjska 34, vsak dan od 26.8. do 28.8.1996 med 13. in 15. uro ali po dogovoru na tel. 068/52-656 ali 0609/613-266. SLOVENIJA 1 9.15 - 2.30 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.50 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 24/52 10.05 PAJE MESTO, kan. naniz., 13/31 10.25 TEDENSKI IZBOR FESTIVAL LENT'96 ■ 11.25 GOLF, DA TE KAP II, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 15.35 MESTA SVETA, ponov. švic. serije, 6/10 16.30 NAŠI BALETNI UMETNIKI 17.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstr, naniz., 23/26 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM MOJA IDEJA, nizoz. nadalj., 19/26 18.35 LINGO, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.20 SO LETA MINILA, angl. naniz., 2/20 20.50 TRDNJAVSKE IGRE, franc, kviz, 4. del 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 PRELJUBI MOJ MAX, franc, film 0.25 SOVA V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 53/62 2.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA 2.35 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -11.15 Tedenski izbor: Svetovni poslovni utrip; 11.40 Pustolovščine in odkritja, italij. dok. serija, 2/26; 12.10 Z Martinom Scorsesejem po amer. filmu, dok. oddaja 2/3; 13.30 />U>W V VIZIJI smo se odločili, da omogočimo vpis certifikatov in njihovih ostankov do izteka roka njihove veljavnosti. Od 1. avgusta lahko vložite certifikat v pooblaščeno investicijsko družbo DPB VIZI J A1, d.d., na naslednjih vpisnih mestih: • sedežu Zavarovalnice TILIA, d.d., Seidlova cesta 5, Novo mesto • predstavništvih TILIE v Kočevju, Kopru, Kranju, Črnomlju, Ljubljani, Metliki, Trebnjem in Sevnici • poslovalnicah TILIE v Tržiču, Škofji Loki, Radovljici in Šmarju pri Jelšah • na sedežu VIZIJE, Novi trg 5, Novo mesto • Dolenjskemu listu, Glavni trg 24, Novo mesto • Studiu D, Seidlova cesta 29, Novo mesto • vseh PE PTT Novo mesto in pošti Kočevje Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 8000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijol, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o.. Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizijel, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne oseba Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT DAN MESEC LETO KRAJ PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA gimnazija novo mesto OBVESTILO DIJAKOM GIMNAZIJE NOVO MESTO Zaradi adaptacije Gimnazije bo v šolskem letu 1996/97 potekal pouk na ŠOLSKEM CENTRU NOVO MESTO, Šegova ulica 112. Začetek pouka bo 2. septembra 1996 ob 14.15. V SPOMIN 23. avgusta so minila 4 žalostna leta, odkar je umrl naš GABRE BADOVINAC Hvala vsem, ki se ga spominjajo, postojijo ob njegovem grobu in mu prižgejo svečko. Žalujoči: njegovi najdražji ZAHVALA V 84.letu nas je nenadoma zapustila naša draga svakinja, teta in sestrična OLGA ŽUPANIČ upokojenka iz Metlike Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, vence in sveče. Hvala osebju Zdravstvenega doma v Metliki in osebju Nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice za vso skrb in pozornost. Iskrena hvala tudi Martinci Goje za lepe poslovilne besede, pevcem za pesmi, izvajalcu Tišine in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: svakinja Marica, nečaka Branka in Mladen z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi sina MARTINA RADOŠA iz Čuril 3, Metlika se najiskreneje zahvaljujemo sorodstvu, sosedom, posebno pa še Lovski družini Metlika, kije pri pogrebu izkazala vse spoštovanje in pozornost, govornikom, prijateljem, znancem, g. župniku in vsem drugim, ki so tako številčno pospremili Martina na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Mati, oče, sestra in zaročenka Kdor išče cilj, bo ostal prazen ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. (Nejc Zaplotnik) Najboljšemu slovenskemu alpinistu in blagemu človeku VANJI FURLANU v slovo MESTNA OBČINA NOVO MESTO Okrožno sodišče v Novem mestu v skladu z določilom čl. 154/ 2 in 3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93) v stečajnem postopku nad dolžnikom VINTEKS, Proizvodno in trgovsko podjetje, d.o.o. - v stečaju, Ogulin 1 a, 8344 Vinica,objavlja JAVNO DRAŽBO, ki bo 3.9.1996 ob 14. uri v prostorih družbe Kovinar Črnomelj, Belokranjska cesta 34 Predmet dražbe je oprema (šivalni stroji, pisarniška oprema in manjša orodja) družbe Vinteks Vinica. Vsa oprema se prodaja po ceniku, ki je obešen na oglasni deski na vhodu v družbo. Prodaja se izvaja po sistemu videno - kupljeno. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki eno uro pred začetkom javne dražbe vplačajo 10% kavcijo - varščino na izklicno ceno posameznega dela opreme. Interesenti položijo varščino na blagajni steč. upnika ali na žiro račun št. 52110-690-68396, kar dokažejo s kopijo nakazila. Kavcija se uspešnemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim pa se vrne v roku do tri dni - brezobrestno. Rok plačila ostale kupnine je 10 dni po javni dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, kavcija pa zadržala. Prevzem opreme je možen po plačilu celotne kupnine. Prednost pri nakupu imajo kupci celotne opreme v kompletu. Informacije o dražbi in ogled opreme je možen eno uro pred začetkom dražbe oziroma po dogovoru na tel. 068/52-656 ali 0609/ 613-266. ®WHSJ!L TRGOVINA IN STORITVE 8340 ČRNOMELJ, Na bregu 31, tel: 068/51-770 PRODAJA VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV TER POOBLAŠČENI SERVIS ZA VW IN AUDI UGODEN PORSCHE LEASING SLO KREDIT OSMRTNICA V 61. letu je umrl FRANC KOVAČIČ iz Šmarja št. 16 Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da bo pogreb pokojnika v četrtek, 22. avgusta, ob 15. uri na pokopališču v Šmarju. Do pogreba leži pokojnik v domači hiši. Žalujoči: vsi njegovi - - fuišt oko ~aman Ii KRISTINE RADOVAN iz Prapreč pri Šentjerneju Hvala vsem, ki seje spominjate. Vsi njeni ( vano /apušt'"draginoee'eak0 STARINA iz Šentjanža 77 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Še posebna hvala lovcem LD Šentjanž ter predstavnikom vseh ostalih lovskih družin, g. Strupehu in g. Slapšaku za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za ubrano petje ter vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi JpipirA V 62. letu nas je nenadoma in mnogo ■ 1 prezgodaj zapustila naša draga ma- ... JflV ma, stara mama, sestra in teta Jfejfc MARIJA PUCELJ iz Korit pri Dobrniču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Še posebna hvala Invalidskemu pevskemu zboru Trebnje za zapete ža-lostinke, Rezi Majer za govor ob odprtem grobu ter žužem-berškemu gospodu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Niti reke! nisi zbogom, niti roke nam podat, neusmiljena smrt je vzela te od nas, a v srcih naših boš ostal. Ob tragični izgubi našega dragega sina in brata TOMAŽA VOVKA z Velike Cikave 15 se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih; sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem, vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, vsem darovalcem lepega cvetja, sveč in sv. maš. Iskrena hvala družini Lipar, pevcem iz Bele Cerkve, g. Roguljiču za zaigrano Tišino, g. župniku, g. Slavku Judežu za cerkveni obred in tople besede ob slovesu ter Oklešnovim pogrebnikom. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Novo mesto, Miinchen, 19. avgusta 1996 {mr« ZAHVALA % Vse življenje svoje trdo si garal, m * vse za svoj dom. družino dal. | f a sledi za tabo ostale so povsod 1 ** J od dela tvojih pridnih rok. J| - ^V 64. letu starosti nas je nepričako- vano zaPust*l dragi IGNAC ZAGORC iz Dol. Brezovice pri Šentjerneju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovane vence, cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za molitev na domu in lepo opravljen obred, govornikoma za izrečen^ poslovilne besede, GD Šentjernej in Pihalnemu orkestru Šentjernej. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi -Ji dHP V 46. letu starosti nas je mnogo pre- ^ zgodaj zapustila naša draga mama, žena, sestra, teta in stara mama B 9 MAJDA STRAJNAR roj. Koprivec iz Pavle vasi pri Tržišču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč družini Erpič, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so pokojno pospremili na njeni prerani zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebnemu zavodu Novak iz Novega mesta, pevcem za zapete žalostinke, kolektivom Trimo, Dana in Bence ter g. Jamšku za čustveno izrečene besede ob grobu. Vsem in vsakemu še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni TEOEEM VAS 2$ rt n - TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM 'M A - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - PREKLICI - ČESTITKE - ŽENITNE PONUDBE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 22. avgusta - Timotej Petek, 23. avgusta - Filip Sobota, 24. avgusta - Jernej Nedelja, 25. avgusta - Ludvik Ponedeljek, 26. avgusta - Viktor Torek, 27. avgusta - Monika Sreda, 28. avgusta - Avguštin LUNINE MENE 22. avgusta ob 5.36 - prvi krajec 28. avgusta ob 19.52 - ščip kino BREŽICE: Od 22. do 24.8. (ob 19. uri), 25.8. (ob 19. in 21. uri) ter 26.8. (ob 21. uri) komedija Bilko ilko. Od 22. do 24.8. (ob 21. uri) melodrama Čenče. 28.8. (ob de bilko. Od 22. do 24.8. (ob 21. 21. uri) akcijski film Eraser. ČRNOMELJ: 23. in 24.8. (ob 20. uri) ameriški ljubezenski kriminalni film Ukradena srca. 25.8. (ob 18. in 20. uri) drama Naklepni umor. KOSTANJEVICA: 25.8. (ob 20. uri) komedija Orangutan v hotelu Majestic. KRŠKO: 25.8. (ob 18. uri) ameriški drama Hollandov opus. METLIKA: 23.8. (ob 20. uri) drama Naklepni umor. 24.8. (ob 10. uri) in 25.8. (ob 20. uri) ameriški ljubezenski kriminalni film Ukradena srca. NOVO MESTO: Od 22. do 27.8. (ob 17., 19. in 21.15) ter 28.8. ob 17. uri) akcijski film Eraser. 8.8. fob 19. in 21. uri) grozljivi film Čarovnice. GOSTILNA NA HRIBU NOVO MESTO kmetijski stroji KMETOVALCI! Agroizbira Kranj ugodno nujj rezervne dele za traktorje Ur-sus, Zetor, IMT, Univerzal, Tomo Vin-kovič. Fiat, Štore, cisterne Creina Kranj, kosilnice BCS, gume Barum, akumulatorje Vesna, Topla, ATSA, Sip Šempeter itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite. Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. AGROIZBIRA KRANJ, Slavko Prosen, s.p., Smledniška 17, ® (064)324-802. 8491 MALO RABLJENO vinogradniško škropilnico Tomos prodam. ® (068)20-404, zvečer. 8898 TRAKTOR Ursus, letnik 1990, prodam. ® (0608)43-049. 8903 MOTOKULT1VATOR Gorenje Muta, s kosilnico in frezo, prodam. S (0608)78-218. 8909 MOTOKULTIVATOR Muta, 10 KM, s koso in petimi priključki, rabljen raztegljiv kavč dvosed in 2 fotelja prodam. ® (068)84-390. 8929 NAKLADAČ za gnoj, bikca, 120 kg, diferencijal za TAM 130 in akumulatorje, 140 A, prodam. ® (068)83-373. 8931 PUHALN1K TAJFUN, trosilec umetnega gnoja, uporaben tudi za sejanje žita in tovorni avto Mercedes 338 po delih prodam. * (068)83-152. 8976 TRAKTOR IMT 533,rotacijsko kosilnico, mlin za koruzo, izkopač krompirja, sejalec za pšenico, cisterno za gnojevko, silokombajn, motokultivator Gorenje 'Muta balirko, samonakladalno, tračne grablje, pajka in mulčar prodam ® (068)42-773 ali 81-797. 9032 ČELNI NAKLADaČ, puhalnik za seno, prikolico za prevoz živine in stroj za sajenje krompirja prodam. ® (0608)43-264. 9048 SILOKOMBAJN Vihar 40 prodam. ® (068)64-372. 9063 SILOKOMBAJNA Mengele in Vihar 80 prodam. ® (068)21-143. 9099 kupim KNJIGE za 2. letnik srednje kemijske šole kupim. * (068)78-426. 8901 V NOVEM MESTU ali okolici kupim staro hišo ali parcelo. « (0609)646-281. KNJIGE za 1. letnik kemijske šole kupim « 26-669. KNJIGE za 2. letnik srednje ekonomske šole kupim. Skušek, Dobrava 10, Otočec. 8966 HBBSIfifi milil iiSiPSffiMHHBPl v w 81 KIPER PRIKOLICO za traktor in teličke, stare 7 dni, kupim. ® (068)73-309. 8968 2 BIKA simentalca, težka 120 kg, kupim. ® (068)22-440. 8977 5 M suhih bukovih drv kupim. Dostava v Novo mesto. ® (068)28-192. 8998 KIPER PRIKOLICO za traktor in teličke, stare 7 dni, kupim. ® (068)73-309. 9004 OSTREŠJE za hišo kupimo. ® (068)49-658. 9065 UČBENIKE za 8. razred osnovne šole kupim. Stanko Gracar, Gradenc 1, Žužemberk. 9094 motorna vozila LADO SAMARO, Rivo, Karavan, kupim. Takojšnje plačilo, moj prepis. ® (061)1263-400 ali (0609)614-484. 7613 R TRAFIC, letnik 1990, prodam. ® (068)83-122. 8885 R 4, letnik 88, prevoženih 60.000 km, reg. do 6. marca 97, prodam. ® 25-027. JUGO 55 AX, letnik 1988, prodam. ® (068)42-988. 8886 LADO SAMARO 1500, 5V, letnik 1990, prodam. ® (068)81-130. 8888 GOLF GTI 1.8, letnik 1986, registriran do 5/97, kovinsko siv, sončna streha, dobro ohranjen, prodam. ® (068)85-633, zvečer. 8892 126 P, letnik 1987, prodam za 800 DEM. (068)21-610, po 15. uri. 8896 GOLF JX D, letnik 10/90, 2. lastnik, 3V, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)341-948. 8897 JUGO 55 AX, letnik 1987, registriran do 29. 1. 1997, prodam za 2.200 DEM. ® (068)73-346. 8902 126 P, letnik 12/86, registriran do 12/96, nove gume, dobro ohranjen, nujno prodam. Dol. Prekopa 51, po 18. uri. 8904 GOLF B 1.4, rdeč, star 7 mesecev, centralno in daljinsko zaklepanje, prodam. «(061)373-379. 8907 126 P, letnik 1987, registriran 9/96, zelo ugodno prodam. Anica Križan, Otok 18, Gradac. 8912 Z 128, letnik 11/87, registrirano do 6/97, prodam za 2.200 DEM.«(068)78-134. 8914 GOLF JX diesel, letnik 1988, 3 vrata, bel, prodam. « (068)28-010 ali 25-344. 8923 Z 101 GTL 55, letnik 1987, rdečo, prodam. «(068)83-435. 8930 JUGO 45 A, letnik 1987, dobro ohranjen, tehnično pregledan, prodam za 1500 DEM. » (068)41-436. 8933 IZDAJA TELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Joliča Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob (etrlkih. Cena posamezne Številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.000 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.500 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski lisi, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi, osmrtnice in zahvale 324-006; telefai (068)322-898. Elektronska pošta: dl@insert.si Internet: http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, i.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.^ Z 8010, furgon, 4.80 m, letnik 1986 ter alu kason s cerado, 5.15 m, ugodno prodam. «(068)42-861. 8941 SUZUKI ALTO GL, star 5 let, dobro ohranjen, prodam. « (068)21-318. 8942 ŠKODO FAVORIT, letnik 11/91, prevoženih 51.000 km, prodam za 5800 DEM. » 341-132. 8946 KADETT 1.3 LS, letnik 1989, 5V, prvi lastnik, 9300 DEM. ® (068)42-532. 8948 CITROEN AX D, letnik 5/92, dodatno opremljen, 45.000 km, prodam za 10.500 DEM. ® (0609)615-189. 8951 Z 101 GT 55, letnik 1985, registriran do 7/97, prodam. ® (068)24-277. 8952 JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, registriran do 2/97, prodam za 2000 DEM. ® (068)73-720. 8954 R 5 TL, letnik 1986/87,1. lastnik, prodam. «(068)24-395 . 8956 126 P, letnik 1991, drap barve, odlično ohranjen, vreden ogleda, prodam. ® (068)81-659, po 18. uri, Franc. 8960 Z 128, letnik 1987, prodam. a (068)67-350. 8961 TRAKTOR 35 KM, prodam. a (0608)89-034. 8964 R 5 CAMPUS PLUS, letnik 10/92, 50.000 km, kovinsko črn, 3V, dobro ohranjen, garažiran, prodam za 7900 DEM. a (068)25-879. 8965 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 3/97,72.000 km, lita platišča, prodam za 2600 DEM. a (068)42-395. 8970 126 P, letnik 1980, prevoženih 51.900 km, registriran do 4.4.1997, poceni prodam. S (068)42-135, Šentjernej. 8971 R 12, letnik 1975, registriran, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Milan Sop-čič , Gradac 7, Gradac. 8990 OPEL KADETT GSI 2.0 16 V, letnik 1989, registriran do 4/97, zelo dobro ohranjen, ABS, športno vzmetenje, prodam ali menjam za cenejše vozilo. a (068)76-720. 8995 J AWO 350 TS, letnik 1992, registriran do 4/97, ugodno prodam. a (068)50-412. 8996 ŠKODO 120 L, letnik 1988, 40.000 km, cena po dogovoru. ® (068)27-681 9000 R 4, letnik 1990, registriran do 4/87, bele barve, 50.000 km, garažiran, zelo ohranjen, cena po dogovoru. ® (068)28-511. 9001 126 P, letnik 1988, 34.000 km, prodam. ® (068)21-523. 9002 Z 101 GTL 55, letnik 1982, registriran do 28.2.1997, prodam za 800 DEM. S (068)323-220. 9005 PEUGEOT 405 GR1, letnik 9/90, lepo ohranjen, registriran do 7/97, prodam, a (068)85-890. 9011 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1985, registriran do 31.7.1997, originalni prtljažnik, vlečna kljuka, odlično ohranjen, prodam. ® (068)65-431. 9016 Z 101, letnik 1987, registrirano za 1 leto, prodam za 1500 DEM. ® (068)24-816. 9017 JUGO 45, letnik 1988, prevoženih 51.000 km, prodam. ® (0608)31-868. 9021 JUGO 45, letnik 10/88, dobro ohranjen, prevoženih 65.000 km, prodam, a (068)42-115. 9025 DAIHATSU COMPAKT 16 V, letnik 1991, ugodno prodam. ® (068)83-365. 9026 NOVO, NOVO! Posredniška prodaja vozil fine cars, d.o.o., Bajčeva 6, Novo mesto (pri cerkvi v Šmihelu). ® in fax: (068)26-157. 9031 Z 101, letnik 1986, garažirano, ohranjeno, registrirano do 8/97, in motorno kolo MZ, ETZ 250 LUX, registriran do 7/97, prodam. ® (068)58-104, v službi, Turk. 9034 GILERO šport production 125 racing, letnik 8/95, registrirano, prodam ali menjam za avto. a (068)25-608. 9035 TOVORNI AVTO TAM, s hladilnikom in delom (razvoz po Dolenjski), prodam. ® (068)41-149. 9036 GOLF D, rdeč, registriran za celo leto, zelo ugodno prodam. ® (068)41-071. 9037 GOLF D, letnik 1991, registriran do 2/97, dobro ohranjen, rdeč, prodam a (068)42-264, popoldan. 9039 HROŠČ 1303S 1.6,letnik 1974,registriran do 12/96, atraktiven, prodam za 2300 DEM. * (068)51-823. 9043 CLIO RT 1.4, letnik 1993, prevoženih 35.000 km, registriran do 1997, sončna streha, radio, prodam. ® (068)24-313. 9046 Z 128, letnik 1987, registrirano do 4/97, ugodno prodam. ® (068)23-984 ali 21-261. 9049 GOLF 1.1 JGL, registriran do 5/97, v odličnem stanju, prodam. * (068)42-956. 9050 R 18, letnik 1985, prodam »(068)42-320. 9052 MARUTI 800, letnik 1993, ugodno prodam. ® (068)24-791. 9053 HYUNDA1 S COUPE 1.5 Lsi, letnik 1992/93, ugodno podam. ® (068)24-791. 9054 DOLENJSKA BANKA Splača se varčevati v tolarjih. Pri Dolenjski banki vam omogočamo številne in donosne oblike tolarskega varčevanja: Vezani depoziti - od 31 do 90 dni od TOM *+ 4,5 % do TOM + 5 % - od 91 do 180 dni TOM + 5,5 % -od 181 dni do 1 leta TOM +6% V a r č e v a 1 n i p a k e t Doba varčevanja Minimalni znesek mesečnega pologa Obrestna mera Obročno varčevanje 12 mesecev 7.500 SIT TOM + 6 % Premijsko varčevanje od 24 do 60 mesecev 4.000 SIT od TOM + 6,52 % do TOM + 7,5 % Doba varčevanja Minimalni znesek depozita Obrestna mera Tolarski depozit s premijo 12 mesecev 80.000 SIT od TOM + 7,31 % do TOM + 7,5 % Tolarski depozit z valutno klavzulo 12 mesecev 80.000 SIT od V** + 7,06% do V + 7,25% * TOM: temeljna obrestna mera ” V: valutna klavzula Ekspozitura Novo mesto, Seidlova 3,068/316-500 Ekspozitura Trebnje, Gubčeva cesla 8, Trebnje, 068/44-279 Enota Črnomelj, Trg svobode 2, Črnomelj, 068/51-113 ' Ekspozitura Metlika, Trg svobode 7, Metlika, 068/58-132 Ekspozitura Brežice, Cesla prvih borcev 42, Brežice, 0608/61-442 Ekspozitura Videm-Krško, Kolodvorska 1, Krško, 0608/22-762 Enota Ljubljana, Tavčarjeva 7, Ljubljana, 061/133-31-35 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 6/97, ugodno prodam za 1500 DEM. « (0608)82-054 ali (0608)41-355. 9057 JUGO 55, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam za 2600 DEM. S (068)22-487, zvečer. 9060 ATX 50 C, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. « (068)21-874, Aleš. 9066 BMW 316 i, letnik 1991, model 1992 in kombi Mercedes 207 D prodam. « (068)57-800. 9067 GOLF, S paket, letnik 1985, prodam. «(068)78-314. 9069 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. « (068)47-387. 9071 FIAT 126 BIS, letnik 1990, registriran do 1/97, prodam. «(068)78-387, popoldan. 9073 JUGO 45, letnik 1987, prodam ali menjam za R 5 ali škodo z doplačilom « (0608)32-069. 9076 APN 6, letnik 1990, 5 prestav, modrc barve, prodam za 500 DEM. «(068)87-644. 9078 MERCEDES 300 D -123, letnik 1977, registriran do 3.5.1997 in TAM kiper, letnik 1974, prodam. ® (068)64-202, zvečer. 9080 JUGO 45 AX, letnik 1987, registriran do 27.2.1997, poceni prodam. « (068) 40-768. 9083 JUGO 55, letnik 1988, registriran do 6.6.1997, 90.000 km, prodam. « (068) 65-271. 9087 PASSAT 1.6 B, letnik 1990, lepo ohranjen, kovinske barve, prodam. « (0608) 75-227. 9089 ŠKODO FELICIJO, letnik 1996, rdečo, TS, CZ, lita platišča, nujno prodam. ® (0608)41-516. 9090 APN 6, letnik 1986, kovinsko moder, 60 ccm, za 400 DEM in M Ujetnik 1986, rdeč, za 600 DEM prodam. ® (068)81-486. 9091 TOVORNO ZASTAVO 640 N, neregistrirano, prodam. »(068)76-442. 9096 HYUNDAIPONV, letnik 6/90,80.000 km, prodam. «(0608)81-009. 9097 MARUTI 800, letnik 1993, rdeč, ugodno prodam. « (068)21-555. 9098 ALFO 33, letnik 1985, obnovljen motor, ugodno prodam. ® (068)28-714. 9103 FIAT CROMO 2000 i.e., letnik 1992, ugodno prodam » (068)28-714. 9104 posest obvestila Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................. Ulica in kraj: ................................. Pošla: ......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:..................... SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, a (0608)79-375 . 5810 NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-scx, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodn ceni.Naročila sprejemajo in dajejo vse in formacije: Jože Zupančič, Otovec 12 Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cc pin, Mostec, Dobova, ® (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, «(068)49-567. 7899 KOKOŠI NESNICE terjarkice prodajamo in sprejemamo naročila za bele piščance ter odkupujemo koruzo. Metelko, Hudo Brezje, ® (0608)89-038. 8821 ENOMESEČNE bele piščanec za do-pitanjc ter vzrejene rjave in grahastc jarkicc, tik pred nesnostjo, prodajamo. Ramovš, Šentrupert, » (068)40-189. 9010 PIŠČANCE, kilogramske ter rjave jarkice prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® 42-524. 9055 BLIZU ŠMARJETE prodam mešaj gozd. ® (068)73-348 . 8897 VEČ PARCEL prodam in oddam v na' jem njive in pašnik. » (068)48-564.^ NA LEPEM KRAJU prodam starejša hišo z njivo v k.o. Hcrinja vas, asfalt”3 cesta do hiše. Jože Bučar, Zagrad 9, Oto" čec. • »908 V BREZJU pri Raki prodam njiv^ travnik in 2 ha gozda v enem kosu. * (0608)75-223. »9jj PARCELO, 1.160 m2, prodam. * (068)73-210. 892- NA ČRETEŽU pri Krškem proda«1 parcelo, 1.5 ha stavbno zemljišče, lep* razgledna točka. ® (0608)67-394. 893 VINOGRAD, 54 a, z zidanico m za/'«' Ijivo parcelo, elektrika in asfalt do PafC,ej le, prodam. » (068)24-434. 895 NA RADOVIČI prodam zidanico £ vinograd z vodo in elektriko. ® (068)57" 104. 89» 1.5 HA gozda v Krakovem in cirkulj® prodam. «(068)49-007. STANOVANJSKO HIŠO, 160 !»« parcela 800 m2, v Šmarjeških Toplicah* vodo in elektriko, neometano, brez tljj kov, prodam. « (003851) 23-33-1® J (Zagreb). 90«' prodam VEČ KOZ prodam. * (068)73-10^ VIJAK (špcndcl) za prešo prodam- J (068)85-968. 88# TRIFAZNI C1RKULAR, 5.5 KM.aV' tomobilsko prikolico ter kljuko za škod favorit prodam. ® (068)45-371, po '. uri. 88f OKROGLO MIZO, novo, v barvi w sa, s 4 stoli, prodam. ® (068)342-355-^ PRIKOLICO za osebni avto z A'J' stom, malo rabljeno, prodam. * (OJ*. 52-372. ZAMRZOVALNO OMARO BaU* nccht, 250 1, rabljeno, prodam. ® 'J. 832. 88^ ELEKTRIČNI AGREGAT(1000 W) in Plinski hladilnik (plin, 12 V, 220 V), prodam. « 23-368. 7 MESECEV brejo telico sivko ugodno prodamo. ® (0608)80-507. 9093 GAJBICE za krompir ugodno pro-• dam. « (068)49-113. 9095 KOBILO z žrebetom, vajeno vseh Kmečkih del in nov gumi voz, 16 col, prodam. ® (068)40-785. 9101 TRAČNI brusilni stroj za les, domače izdelave, prodam. « (0608)33-955. 8893 ŠTEDILNIK, malo rabljen(3 plin, 1 elektrika), prodam. « (068)24-867, po 16. uri. v “ 8896 PRAŠIČE, težke 150 kg, prodam. « (068)81-331. 8897 BREJO KOBILO, staro 3 leta, in 10 m suhih drv, prodam. « (068)49-471. 8898 DVE NOVI TRAČNI ŽAGI za razrez Kosti ali lesa, prodam. « 322-654 ali 323-789. 3 TEDNE starega sivega bikca, križanega simentalca in 1 m3 borovih plohov 5 cnt in 1 m3 2 cm prodam. « (0608)81-895 . 8 8 99 POCENI prodam enoigelni in dvodelni šivalni stroj znamke JUKI. « 068/24-946. TELIČKO SIVKO, staro 1 teden in kravo, 4. brejo 7 mesecev, sivko, prodam. ® (068)40-788. 8900 DVE TELICI sivki, breji, ena 4 mesece, druga 6, prodam. Alojz Krevs, Biška vas 7, Mirna Peč. 8900 tovorno prikolico, novo, 1.40 x 3.30 m, nosilnosti 1200 kg, TPV podaje, cinkano, naletna zavora, torzija, rezervno kolo, prodam. « (068)65-636. 8905 DOBRO OHRANJEN kavč in dve 8umi, 145 x 13 Exact, ugodno prodam. ^(068)23-019. 8906 ČISTOKRVNO nemško ovčarko, sta-r° 13 tednov, prodam. « (068)26-269. 8910 BREJO KOBILO, osem tednov starega bikca in osem tednov stare pujske, Prodam. « (068)73-750. 8911 GUME SEMPERIT 155-70-13 top lile, skoraj nove, in izpušno cev za Jugo 55, ugodno prodam. ® (0608)79-793. 8915 KNJIGE za 7. in 8. razred prodam. « (068)65-360. 8916 STAREJŠO HIŠO z vrtom, nad Krko v Žužemberku, ugodno prodam. ® (068)87-569 . 8917 TELICO, staro 16 mesecev, zelo do-kro za nadaljnjo rejo, prodam. « (068)44-730. 8918 SILOKOMBAJNE, enoredne, dvojne, nakladalke vseh velikosti, tudi si-lažne ter pajke, odjemalce silaže, ugodno Prodam. S (061)815-233. 8919 BILJARD, ruleto CBS, 2 poker avtomata, ugodno prodam. ® (068)341-401. 8920 ZA POLOVIČNO ceno prodam nov ^Jedilnik, 4 elektrika, 2 plin. ® (068)20-‘>85. 8922 VINO šmarnico, prodam. ® (068)65-'34. 8926 . TELIČKO, staro 8 tednov, breje telice 'n krave po izbiri, prodam. Blažič, Ždinja v»s 1, Otočec. 8927 KNJIGE za 3. letnik sr. ekonomske šo-le kupim. ra (068)341-900 8928 VGRADNI ŠTEDILNIK z bojlerjem, 70 x 116, prodam. ® (068)85-659. 8934 PANT ŽAGO (krožno žago) za razrez “rv ali kolov, priključeno na traktor. Prodam ra (068)26-839. 8935 OPAŽ, z dostavo, smrekov, suh, 1. klase, prodam, ra (063)451-082. 8937 PSE ŠARPLANINCE, stare 6 tednov, Prodam, ra (068)73-201. 8938 MLADO KRAVO za meso prodam. ® (068)78-532. 8939 LESENO GARAŽO v Novem mestu Prodam. ® (068)27-516. 8943 . SOD, 400 lin Z 750, letnik 1984, neregistrirano, prodam. ® (0608)79-447. 8944 ŽENSKO POROČNO OBLEKO, be-lo, enkrat rabljeno, prodam. « (0608)75-836. 8945 1000 KG ovsa prodam. « (068)21-143. 8949 POZAVNO KING, rabljeno 1 leto, staro 2 leti, prodam za 1500 DEM. « (068)84-141. 8958 SUHO KORUZO prodam po ugodni ceni. Jože Bojane, Mala Cikava 2, Novo mesto. 8959 ZAMRZOVALNO SKRINJO, večjo, prodam za 15.000 SIT. « (068)324-398. 8972 BELO VINO šmarnico prodam po 120 SIT za liter. « (068)65-004. 8973 PAPRIKO za vlaganje prodajamo na domu. « (068)57-260. 8974 TELICO SIVKO, brejo 6 mesecev, prodam. ® (068)76-150. 8975 12 M bukovih drv prodam. « (068)78-397. 8978 DVELETNO ŽREBICO posavske pasme, mirno, prodam. ® (0608)69-261. 8980 KAMIN 2 x 3 m, trajno žarečo peč, termoakumulacijsko peč in kopalniško peč - bojler na drva prodam. « (068)25-624. w 8983 SMREKOV OPAŽ prve in druge kvalitete, suh, širine 5in 7 cm, prodam za 650 SIT na m2. « (062)811-478. 8986 300 1 rdečega vina cepljene trte prodam po 200 SIT. « (068)81-165. 8989 LEPO ohranjen hrastov pod prodam. «(068)83-090. 8991 HIŠO V GRADNJI, delno vseljiva, relacija Mokronog-Šmarješke Toplice, prodam. ® (061)441-310. 8999 KLAVIRSKO HARMONIKO, knjige za sr. ekonomsko šolo in 3 fantovske obleke prodam. ® (0608)80-338. 9003 VINO šmarnico ali rdeče prodam. « (068)81-774. 9006 JADRNICO MATCH 4 prodam ali menjam za vodni skooter ali srf. « (068)322-055 in 73-003 po 21. uri. 9008 PARKET ekstra klasik prodam za 3.400 SIT in lamel standard za 1.700 SIT. « (068)65-091 ali 23-155. 9009 2 KOZI z mladiči, lažji gumi voz ter vinograd z zidanico v Šentrupertu prodam. ® (068)40-088. 9014 KOBILO, staro 3 leta, prodam. « (068)89-527. 9015 KALANE METRE, večjo količino, z dostavo na dom, prodam. « (068)322-754 ali (0609)620-968. 9018 KRAVO SIMENTALKO, težko 600 kg, za zakol, prodam. « (0608)84-146. 9019 DNEVNO SOBO, kavč, posteljo, sesalec, bojler, radiator, vse lepo ohranjeno, prodam. « (068)24-754. 9022 160 L sadjevca prodam. « (068)40-375. 9023 ŠIVALNI STROJ overlock Elna, 4 -nitni, 2 - igelni za 700 DEM oz. po dogovoru/ lahko na obroke, igrico Game Gear z dodatno opremo, v torbici, za 250 DEM in rabljene moške obleke po 5000 SIT/kom., hlače po 800 SIT in srajce po 300 SIT prodam. « (068)21-934. 9029 TELIČKO, staro 10 dni, prodam. « (068)40-854. 9033 8 M suhih bukovih drv ter 48- basno harmoniko klavirko prodam. ® (068)27-147. 9038 VINO ugodno prodam, ra (068)84-286. 9041 PRAŠIČE, stare 8 tednov, prodam, ra (068)81-774. 9045 NEMŠKO OVČARKO, staro 1 leto, za 200 DEM in otroško posteljico z jogijem za 200 DEM prodam, ra (068)85-972. MODELE za stebričke - brajdnike in vibracijsko mizo prodam. Korene, Heri-nja vas 32, Otočec. 9062 KRATKODLAKE JAZBEČARJE, črne, z ožigi, odličnih staršev (oče Cacib), prodam, ra (068)68-064, dopoldan, 51-674, popoldan. 9064 KRAVO s teletom prodam. ® (068) 49-627. 9068 PRAŠIČA, težkega 100 kg, in žganje prodam. ® (068)42-919. 9070 j/fi\ AVTOHIŠA Novo mesto ^gjj; Servisno prodajni center d.o.o. za vozila RENAULT 5, CLIO IN TWINGO PONOVNO POSOJILA PO OBRESTNI MERI T+5% NOVE ZNIŽANE CENE za renault laguna Za vozila iz zaloge POSEBNE UGODNOSTI VELIKA PONUDBA RABLJENIH VOZIL model R 5/5V R5/5VD R 19 RT 1.4/4V R 19 TR/3V R19TXE/4V R 21 GTS ^11 GTL R4GTL R 5 EXPFURGON fIAT TIP01.4 FIAT TIP01.1 CITROEN AX 1.1 RE nissan micra SKODA FAVORIT 136 L Lancia y 10 fire 2 128 JUGO 45 AX 'AVRIA ysa vozila so tehnično pregledana. •hf. salon prodaje vozil, tel.: 068/324-533. ^Ustite se presenetili m nas obiščite v salonu prodaje vozil v Ločni, a" pa nas pokličite na tel (068) 324-533 LETNIK CENA 1990 584.000,00 1991 778.000,00 1993 1.515,000,00 1991 999.300,00 1991 1.261.000,00 1987 605.600,00 1986 443.500,00 1989 243.300,00 1991 825.000,00 1991 973.300,00 1989 778.700,00 1989 599.700,00 1991 681.000,00 1991 524.500,00 1986 352.500,00 1989 172.000,00 1988 130.000,00 1994 340.600,00 RENAULT VINO ŠMARNICO prodam. ® (068) 48-506. 9074 ROVOKOPAČ MS 50 HS, letnik 1988/89, odpiralna žlica, teleskop in nove gume, prodam. « (068)81-201, po 19. uri. 9075 KRAVO za zakol, staro 6 let, prodam. « (068J76-080. 9077 ROČNO IZDELAN klopotec za vinograd ali kot okras prodam. « (068)73-136. w 9079 MREŽO za ograjo ugodno prodam. ® (068)67-638. 9082 RABLJENE GUME 13, 14, 15 col, po 2 in 4 enake, 3-5 mm profila, prodam. Cena 20 do 50 DEM/kom., « (068)40-262. 9085 PREŠO, 801, polžasti prenos, in 17 m2 bukovih drv prodam. « (068)49-410. 9086 TELICO SIMENTALKO, brejo 4 mesece in kravo simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. « (0608)75-130, zvečer. 9088 razno ANGLEŠČINA - priprave na popravne izpite za vse stopnje nudim. « 341-747. VRTNARJA za urejanje okolice vikenda v bližini Šmarjeških Toplic iščem. Anica Muller, Steinbuhlweg 70, CH -4123 Allscuil, Švica. 8891 TRGOVINO v obratovanju prodam. Šifra: »DOBRA LOKACIJA«. 8894 PRIPRAVA in asfaltiranje dvorišč, polaganje robnikov in tlakovcev. Minerstvo in asfalterstvo Jože Brodnik, Gor. Ka-mence, Novp mesto, « (068) 23-877. ODDAMO ali prodamo poslovne prostore ali skladišče na Vidmu v Krškem. ® (063)442-313. 8967 V VARSTVO vzamem dva otroka « (068)22-534. 8969 V SREDIŠČU Metlike, ob glavni cc- sti, CBE 21, ugodno oddamo v najem poslovni prostor, 33 m2, lahko tudi stanovanje nad njim. ® (068)59-508. 8981 LOKAL, 20 m2, primeren za trgovino, pisarno, v PTC Metlika, oddam. « (068)59-146. 8984 KNJIGOVODSKE STORITVE, svetovanje za enostavno in dvostavno knjigovodstvo vodim. « (068)21-760. 8994 V DOPOLDANSKEM ČASU vzamem v varstvo otroke. « (068)27-987. ZA OPAŽENJE posodim kovinske in lesene punte, plohe in bankine ter Bled plošče. « 342-506. 9040 V VARSTVO vzamem otroka. « (068)28-695. 9051 DOBAVA in montaža garažnih vrat z daljinskim upravljanjem. « in fax: (068) 81-169. 9059 POGLED V PRETEKLOST, sednjost in prihodnost s pomočjo tarot, ciganskih kart in numerološke analize, « (090)41-20, Špela. 9102 službo dobi NATAKAR - ICA dobi delo v Gostilni Budački. Vse ostalo po dogovoru. « (068)60-538. 8883 DVE NATAKARICI, zanesljivi, z izkušnjami pri strežbi, stari 20 do 30 let, iščemo za delo v prijetnem lokalu v Litiji. Stanovanje urejeno, OD 75.000 SIT. « (061)887-368. 8936 PICERIJA V Novem mestu zaposli dekle za peko pic. « (0609)622-268. ZASLUŽITE 80.000 SIT mesečno s polnjenjem kuvert. Za brezplačne informacije pošljite kuverto z znamko na naslov: Slavko Peskar, Črcšnjice 18, Otočec. 8950 K PRIJETNEMU sodelovanju in dobremu zaslužku vabimo študente in ostale, možnost opravljanja pripravništva. « (068)324-076. 8962 ZAPOSLIMO dekle ali pripravnico gostinske smeri. ® (0609)634-707. 8963 DEKLE zaposlimo v gostinskem lokalu. ® (0608)31-435. 8979 VOZNIKA C in E kategorije zaposlimo. ® (068)44-836. 8982 REDNO ZAPOSLIMO natakarico ali natakarja, lahko pripravnika. ® (068) 73-511. 8988 DELAVKO za vodenje računovodstva (tudi vodenje knjig) iščemo. Naslov v oglasnem oddelku. 8993 AJA - LINE D.O.O., proizvodno podjetje didaktičnega materiala, išče zastopnika za prodajo naših izdelkov po šolah in vrtcih na območju Dolenjske in Bele krajine. Možnost redne zaposlitve. «(063)851-292. 8997 NADPOVPREČNO PLAČILO nu dimo za zastopniško prodajo zanimivega artikla. Kličite vsak delovnik od 8. do 10. ure na ® (069)61-762. 9012 KUHARJA zapolimo v nemški restavraciji. Odlični delovni pogoji. ® (068)20-313, v soboto dopoldan. 9013 NATAKARlČA dobi zaposlitev v okrepčevalnici. Redno ali honorarno! ® 323-295. 9024 KAVA BAR Pri slonu redno zaposli dekle za delo v strežbi ® 321-495, dopoldan, 22-748, popoldan. 9028 GOSTILNA BRUNSKOLE na Hrastu zaposli kuharja, natakarja in čistilko. ® (068)50-125. 9042 DELAVCE C in E kategorije iščem za nedoločen čas. ® (068)45-564. 9044 REDNO ZAPOSLIMO dekle za delo v okrepčevalnici. ® 322-952. 9056 HONORARNO ZAPOSLIM trgovko za delo v popoldanskem delovnem času. «(068)341-021. 9058 KUHARJA PRIPRAVNIKA, enega kuharja ali kuharico, dve simpatični dekleti za strežbo in 2 natakarja zaposlimo. ® (068)322-223. 9072 VEDEŽEVALKE z izkušnjami zaposli vedeževalna komercialna linija za delo po telefonu. ® (0609)639-131. 9084 službo išče HONORARNO DELO, pomoč, nego, kuhanje in čiščenje za starejše ljudi ali invalide, varstvo otrok in drugo iščem. Sprejmem tudi delo na domu. «(068)21 -934. 9030 stanovanja OPREMLJENO garsonjero oddam. «(068)27-134. 8901 GARSONJERO v Novem mestu najame profesorica. « (067)57-211. 8925 V KRŠKEM prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 70 m2, CK, telefon, balkon, vseljivo takoj, za 65.000 DEM. « (0608)32-660. 8940 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE na Slavka Gruma 40 prodam za 85.000 DEM. « 321-120. 8955 STANOVANJE, 35 m2, CK, na Grmu, takoj vseljivo, prodam. « 342-117, po 17. uri. 8957 V OKOLICI Brestanice prodam sta- rejšo hišo z gospodarskim poslopjem in cca 1 ha zemlje. « (0608)68-356. 8987 HIŠO v centru Črnomlja, primerno za obrtno dejavnost, prodam. « (068)51-767 po 15. uri. 9007 ženitne ponudbe UPOKOJENECv54 let, in fant, 40 let, iščeta resni ženski. Šifra: «KMALU«. 9092 VDOVEC brez obveznosti, star 57 let, želi spoznati samsko žensko ali vdovo za skupno življenje. Šifra: ISKRENOST«. Silvi in Radu pošiljajo v Kanado najlepše čestitke za 25 skupnih let in jima želijo še veliko lepega. Vsi, ki ju imajo radi. LUKY Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 Avtomobili LADA Motorji in scuterji YAMAHA Ugodni krediti in leasing! PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska deja izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945, Mobitel: 0609/621-285. PoobtoiCtm *<>»topmL m svetovanje, montažo in »ervi» ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ Ul.: 068/81-118, fax: 068/81-119 P.E. Novo mesto Ljubljanska 27 - BTC tel.: 068/323-000 KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 8340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. Informacije na tel. (068)52-492 0609/640-830 MONTAŽA IN SERVIS SENČIL ■ rolete — žaluzije ■ ■ tende - lamelne zavese i > pliseji — roloji 1 1 sereen senčila 1 * Tel.: 068/78-258, 324-285 | ; 0609/631-225 , L___________________________J Vedeževanje in napoved lota 090/42-62 Kupujemo delnice iz javne prodaje: KRKA, LEK, PIVOVARNA LAŠKO, PIVOVARNA UNION, PETROL, FRUCTAL, ISTRABENZ, RADENSKA in LUKA KOPER. Plačilo v gotovini!. Tel.: 068/ 51-953 OBVESTILO Srednješolce id osnovnošolce obveščamo, da bomo v primeru dovolj velikega števila prijav s 1. septembrom začeli kuhati kosila po ugodni ceni. Prijave sprejemamo po telefonu 068/45-710 vsak dan do 14. ure ali pisno na naslov: PREHRANA Mojca Retelj Goliev trg 4 8210 Trebnje KOMBI VW TRANSPORTER 1.6D, let. 85/12 prodamo CENA: 8.800 DEM tel, 068/26-077, 341-300 FORD ESCORT 1.6116V CENA: od 23,490 DEM tel. 068/26-077, 341-300 FIAT Tl PO 1.4IE let. 1992,49.000 km, prodamo CENA: 12.700 DEM tel. 068/26-077, 341-300 RADIO 104.5 105.9 107.3 107.5 91.2 OGNJIŠČE j tel. 152-11-26 fax. 152-13-62 TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanall s Trdinovega vrha na kanalu OBVESTILO: Mercator - Kmetijska zadruga Trebnje obvešča svoje člane, da bo občni zbor v soboto, 24. avgusta 1996, s pričetkom ob 14. uri, pri domu Lovske družine Dobrnič na Ostrem vrhu pri Rdečem Kalu. Nato bo sledilo že 4. tradicionalno srečanje zadružnikov. Vljudno vabljeni! Upravni odbor IDOLENJSKI USTI Bru prh nam PRODAJA BUM VULKAMIZERSTVO BRUNSKOLE MATIJA, i.p. 1 HRAST 1a, 68331 SUHOR, 1 tel./1ax: 068/50-475 L J ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH: Union 9.100 SIT, Sava 2.100 SIT, Krka 5.000 SIT, Pivovarna Laško 1.550 SIT, Lek 9.150 SIT, Radenska 900 SIT, Luka Koper 800 SIT, Petrol 9.000 SIT. RAZVOJNA DRUŽBA, Tomšičeva 3, Ljubljana. Tel.: 125-10-14, 125-70-56. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO, d.o.o., Krško, CKŽ, tel.: 0608/21-522, MIRNA: Promles, tel.: 068/49-235, ČRNOMELJ: Štrucl, tel.: 068/51-523, NOVO MESTO: d.i. MARKETING, tel.: 068/28-694, 341-522 VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po n 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, « 061/210-174 in 061/126 20 70. KOPALNICE « (068) 322-879 NOVO-NOVO Krediti za kopalnice R + 3% NOVO-NOVO 120 m2 razstavnega prostora. Celovita ponudba. Salon kopalniške opreme “Delfin", BTC Novo mesto. SEPTEMBRSKE CENE OD 24.8.1996 DALJE Informacije po « 061/271-471, 066/528-045 Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho in poceni bivanje lahko vedno dobite pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki gredo na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci, v času od 24.8.1996 dalje po septembrskih cenah. DELNIČARJI KRKE! «061/312-563, 13-776-13 DELNICE KRKE serije G odkupujemo po 5.200,00 SIT za delnico. Odkupujemo tudi delnice serije B in C. Pokličite nas! Factor banka, d.d., Ljubljana. PORTRET TECjA TEdlNA Lucija in Jakob Rom njunem vinogradu pod Starim trgom, v katerem je bilo nekdaj 1.100 trt, so svoje naredile pozebe in sedaj imata le še 300 trt, a je vprašanje, če bo kaj vina. “Ko spomladi obrezujem trte, si mislim: “Kaj vas režem, saj jeseni ne bo kaj pobrati!” Tako je pač pri nas. Po poljih, vinogradih, sadovnjakih so zagospodarili ptiči, divjad, medved, ki pride celo do starotrških hiš. Tam, kjer so bili nekdaj lepi vinogradi, je tako zaraščeno, da se niti kača ne privleče it • >> » ’ skozi, "je razočaran Jakob. Res * * ' * * * je, da so po množičnem izse- ‘ * Ijevanju mladi začeli ostajati doma ali se celo vračati, ko sta mm Sonce je, preden je zašlo za hribovje, med katerim se vije Kolpa, vrglo še zadnje žarke na Romovo domačijo na začetku starotrškega trga. Ni je moč zgrešiti. Preveč rož je okrog nje in na okenskih policah. Lucija in Jakob Rom z ljubeznijo skrbita za dom in njegovo okolico in sta prijetna ter zanimiva sogovornika. Koliko doživljajev iz skoraj osem de- setletij dolgega življenja vesta tdai povedati! Najbolj ju boli, ker morata na jesen življenja gledati, kako nekdaj lepa polja in vinogradi okrog vasi zaraščajo. Tudi Romovi so kmetovali. Od 18 hektarjev zemlje so bili štirje orni. Dovolj za skromno preživetje ' iko\ ter za nekaj krav, bikov, prašičev in konj. Ti so bili pri hiši, dokler jih ni spodrinil traktor. i ko! Gospodar Jakob se je dobro spoznal nanje. Zadnja leta je bilo v hlevu vse manj repov in pred dvema letoma je šla od hiše zadnja krava. Kako je Lutk cija jokala! Sedaj sta v Starem trgu le krava in konj. Še pred štirimi desetletji pa sta vsak dan gonila na pašo 250 glav živine iz cele vasi po dva od ene hiše. Pa še okrog 15 konj je bilo. “S kmetijstvom se ne ukvarja nihče več. Obdelanih je malo njiv, a še na tistih ni kaj pobrati. Lani jeseni smo posejali Žakelj pšenice, ob žetvi pa je bilo za tri vreče zrnja. Vse osta- lo so pojedli ptiči. Ker je malo danih njiv, i obdelanih njiv, se pač spravijo na tiste, na katerih je še kaj pobrati, "potarnata Romova. V v Stari trg prišla Komet in Unior. A takrat je bilo že prepozno. V nekdanja polja se je že zajedalo grmovje. Ko so na njuni zemlji zagospodarile živali, sta Romovima ostali le kmečki pokojnini in spomini na kmetovanje. A vsega, kar je povezano s slednjim, ne želita opustiti. Gospodarska poslopja vzorno vzdržujeta, čeprav ne služijo več prvotnemu namenu. Za ta svoj trud sta Miklarčeva, kakor jima pravijo po domače, dobila letošnjo nagrado za najlepše urejeno domačijo v črnomaljski občini. V obrazložitvi je zapisano, da je usklajeno vgrajena v strnjeno vaško naselje, z urejenim pročeljem in rožami je kraju v okras, dobro vzdrževana pa so, čeprav so stara, tudi gospodarska poslopja, prav tako sadovnjak. “Z domom je, če želiva, da je urejen, veliko dela. A če ga človek opravlja z veseljem in ne z ihto, je tudi uspeh, ” se nasmehne Lucija, ki Jakobu dovoli, da polama nad vsakim njenim delom, le nad rožami ne. Mož njeno ljubezen spoštuje. Naredil je lesena korita za 180 bršljanastih pelargonij, kolikor jih vsako leto vzgoji za okrasitev hiše. Zadnje čase, ko se mora zaradi bolnega srca paziti, pa s hčerko Silvo, ki sicer živi v Prelesju, nemalokrat namesto nje zalijeta rože, za katere smeta uporabljati le kapnico iz vodnjaka. In ko Romova kdaj kdo vpraša, kaj imata od tega, ko tako skrbno urejata dom, sta kratka: “Nekaj morava imeti tudi za dušo!" MIRJAM BEZEK-JAKŠE 1 Slivova koščica model za čutaro 40-KILOGRAMSKA BUČA - Na njivi Ane in Avgusta Kovača iz Črešnjic pri Cerkljah je zrasla kar 40 kilogramov težka buča. Seme so Kovačevi dobili iz Nemčije, vendar pa na njivi, kjer so zasejali buče, pridelek ni bil tako obilen. Seme za to rekordno bučo je namreč zašlo na njivo ob hiši skupaj z gnojem, saj je bilo med krmo, in morda je prav to vzrok takšni obilnosti. Buča, ki spominja na okrasno, je zelo mesnata. (Foto: T. G.) V PTUJU FESTIVAL DOMAČE GLASBE PTUJ - 6. in 7. septembra Radio Tednik Ptuj organizira 27. festival domače zabavne glasbe, ki bo tokrat zraven Term Ptuj. Na ptujski finale se je uvrstilo 15 ansamblov, izven tekmovalnega programa pa bosta nastopila dva. V revijalnem večeru prvega dne bo mogoče prisluhniti lanskemu zmagovalcu ansamblu Ekart iz Prepolj. V soboto, 7. septembra, bo večer novih melodij. Strokovno komisijo bodo sestavljali predsednik Ivo Ciani in člani: Anton Horvat, Vinko Štrucl, Tomaž Tozon in Kajetan Zupan. NASTOP ŠTIRIH PUNK ROCK SKUPIN ČRNOMELJ - V črnomaljskem Mladinskem kulturnem klubu bodo v soboto, 24. avgusta, ob 22. uri nastopile štiri punk rock skupine: Fakofbolan iz Pule, The Prulers iz Ljubljane, Morana iz Metlike in Bad Justice iz Požega. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! komunalni nadzornik skrbel le za parkiranje? - Nered na cesti iz Bršljina do Straže ■ Kateri Merlinovi? - Silova si ne zasluži, da je v časopisu • Vzrok direndaja v Črnomlju Toneta K. iz Novega mesta moti, da bo glavna naloga novega komunalnega nadzornika Staneta Brezarja le mirujoč mestni promet, to je parkiranje. Sprašuje se, zakaj nihče ne vidi ostalega dela na cesti, ki ga je še ogromno, kot na primer: čiščenje blata z njiv in gradbišč na cesti, nizko vejevje dreves in živih mej, postavitev prometne signalizacije, povožene živali na cestah, itd., itd. ‘Thkega nadzornika, ki bo videl le tiste nepravilnosti, ki mu jih bo pokazala občina, ne potrebujemo!” je dejal Tone. Milan Koželja iz okolice Kočevja se je oglasil na odziv Staneta Potokarja iz Ljubljane, ki je v predprejšnji rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca podprl trditve Darinke Tratar in Martina Rukšeta, da je pokojni Anton Vovk umrl zaradi sladkorne bolezni in prekomerne telesne teže in ne zaradi pomanjka- nja. Milan meni, da je prav, da se mladim pove resnica o drugi svetovni vojni, Dolenjskemu listu pa se zahvaljuje za objektivno poročanje. Črnoma|jčanka Anita J. je povedala, da je ves čas svetovnega mladinskega prvenstva v kolesarstvu v Novem mestu spremljala program radia Krka, ki je bil celo uradni radio prireditve, toda kljub temu v petek ni bilo opozorila, da je mesto zaprto, tako daje imela neprijetnosti s parkiranjem. Maja Lukcž, novinarka na radiu Krka, pa je dejala, da to prav gotovo ne drži, saj so imeli obvestila o zaporah mesta vedno na programu in morda bralka ni poslušala njihove postaje pač pa kakšno drugo. Sicer pa imajo posnet program zadnjih osem dni in lahko to dokažejo. Tone P. iz Straže krivi vala, kako more biti v časopisu tako pohvalen članek o Marinki Sila, socialni delavki za družinske razmere Ttebnjem, “ki ji je pred desetimi eti razdrla družino”. “Tako hudo mi v leti razd je bilo pri srcu, ko sem jo zagledala, saj ni ravnala, kot bi morala. Na razgovor bi nas morala poklicati lil r " trikrat, naš primer pa je bil rešen že prvič. Negativnega mnenja o njej nimam samo jaz. Tudi drugi pravijo, da kar bežijo, ko jo opazijo," je .G. za pogoste prometne nesreče tudi slabo urejene ceste. Naštel je kar Hab, tukaj DOLENSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si telimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zalo pa je lažje telefonirati. Če vas kaj tuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. nekaj primerov: most v Bršljinu pri gostilni Malnar je preozek in bi se ga dalo razširiti, prehod pa ni raven, tako da avto skače; sredinske črte, ki sojih vendarle narisali na cesti iz Bršljina do Straže, so že sedaj slabo vidne in začuda prekinjene vseskozi, tudi v ovinkih; na avtobusni postaji Podgora ob deževju nastane velika luža itd. Gospa M. z Drske pravi, da jo zanima, za katere Merlinove na Brodu, ki imajo pse in zanje ne skrbijo tako kot je treba, gre. O tem je namreč brala v naši zadnji številki. Pri njih nimajo psa že več kot 15 let. Leopold Korevec iz Črnomlja je pohvalil novinarje Dolenjskega lista, ker se je že sam dostikrat prepričal, da pišejo pošteno, imel pa je pripombo, ker je dobil “svoj” izvod Dolenjskega lista s skoraj neberljivimi stranmi (2, 3, 22 in 23). Za to se mu opravičujemo in smo mu že poslali novega in dobro berljivega. M. Gliha iz Pristavice pri Velikem Gabru je razburjeno spraše- Poleg tradicionalnih belokranjskih spominkov je na voljo tudi čutarica za slivovko iz gline, ki jo je po zamisli Janija Žvaba oblikoval kipar Martin Skoliber RODINE - Morda je prav novo življenje na kmetiji na Rodinah nad Črnomljem spodbudilo Janija Žvaba, da je pričel razmišljati o razvoju domače obrti ter o tem, da bi na trgu ponudil nekaj svojevrstnega, a še vedno belokranjskega. Odločil seje za čutarico iz gline za slivovko. Za Belo krajino je namreč značilna tradicija žganjekuhe, a tudi izdelovanje različnih izdelkov iz gline, ki pa je žal že skoraj pozabljeno. Čutara je prišla na trgovske police konec lanskega leta, ko je od Žvabove ideje do končnega sel uresničil. Našel je kiparja Martina Skolibra, ki je naredil prototipe, nadaljnje delo pa je Žvab zaupal Lončarskemu pod- prizadeto povedala M. ( B. P. iz Dolenjskih Toplic je najprej pohvalila urejenost samih stavb in okolice tamkajšnjega zdravilišča, ne gre pa ji v račun, da ne poskrbijo tudi za bližnjo okolico. “Če pri nas že ocenjujemo urejenost vrtov, balkonov ipd., bi lahko očistili tudi tablo iz Meniške vasi proti Dolenjskim Toplicam, ki je prerasla z grmovjem in se napis slabo vidi. Pa tudi razsvetljava in pločnik bi bila potrebna, saj se gostje tam pogosto sprehajajo,” je dejala B. P. M. J. iz Črnomlja pa je pisala v imenu vseh stanovalcev Ulice Staneta Rozmana 3, ki se ne razumejo-s Francem Žuničcm iz Nazorjeve ulice 10. Taje kupljeno stanovanje v pritličju preuredil v trgovino in se z ostalimi dogovoril, da bo imel svoj vhod. Ker pa mu spomeniško varstvo ni pustilo narediti vrat, je po preteku odločbe, ki so jo stanovalci dobili 15. julija, prebil vrata iz skupnega prostora in nikogar nič vprašal. “Zdaj bi rad pregradil tudi hodnik, ki je edini vhod in ga rabimo za dovoz in žaganje drv, češ da je njegov, premika nam kontejner, ki je 17 let stal pred našimi vrati itd. Čeprav je dal trgovino v najem, še vedno hodi izsiljevat,” pravi M. J. Stanovalci so na občini že vložili pritožbo, na ta način pa želijo, da tudi javnost izve, kdo je kriv za ta direndaj in prepire. L. M. jetju Komenda. V Komendi v kalupe iz mavca vlijejo industrijsko prečiščeno glino, nato čutaro en teden sušijo na zraku ter prvič pečejo pri 1.200° C. Potem notranjost čutare glazirajo in zopet pečejo. “To je šele polizdelek, ki ga sami obrusimo z diamantnimi brusi. Potem čutare, ki so glede barve vsaka zase unikat, premažemo z lanenim oljem, ter vanje vlijemo slivovko, ki jo kuham sam po receptu in izkušnjah starega očeta. Čutara, ki dobro obdrži temperaturo pijače, sicer drži 6 dl, vendar vanjo natočimo 3,75 dl slivovke. Zamašimo jo s plutovinastim zamaškom ter zapečatimo s čebeljim voskom, ki ga dobim pri stricu,” pove Žvab. Ker čutara ne stoji sama, so v mizarstvu Su-horepec iz Ručetne vasi izdelali stojala iz žlahtnega lesa. Jani razmišlja tudi o čutarah, ople-tenih z vrbovjem ali oblečenih v usnje, ki bi jih bilo moč obesiti za pas ali na steno. Na vsaki čutari je tudi zaščitni znak blagovne znamke “Rodin J. S.”. Čutara je postavljena v lično škatlo iz recikliranega papirja in je zapečatena z vrvico iz domače konoplje, na kateri visi etiketa v obliki slivovega lista, ki jo je oblikoval Belokranjec Roland Plut, ter s pečatom z blagovno znamko. Žvab je presenečen nad dobrim odzivom, na katerega je naletela čutara, saj je prepotovala že skoraj ves svet, čeprav ni na tržišču še niti eno leto, a tudi reklame zanjo ni delal. Res pa je, da je lani zanjo od Turistične Zveze Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije prejel priznanje za kvaliteten turistični spominek. Jani zagotavlja, da to ni zadnji tovrstni izdelek ter da bo v svojem zasebnem podjetju Tena’s v prihodnje veliko pozornost namenil prav domači obrti. M. BEZEK-JAKŠE Jazbečarji na preizkušnji Državna prireditev pri Velikem Podlogu posvečena 70-letnici Kluba ljubiteljev psov jamarjev Slovenije Jani Žvab s čutaricami v svoji trgovini v črnomaljskem starem mestnem jedru izdelka preteklo celo leto. Jani je želel embalažo za slivovko v obliki slivove koščice, potem pa je iskal nekoga, ki bi njegovo zami- VEL1K1 PODLOG - Lovska družina Veliki Podlog in Klub ljubiteljev psov jamarjev Slovenije sta v soboto, 17. avgusta, pri lovskem domu na Globelem pripravila državno tekmo psov jazbečarjev. Da je strup v majhnih stekleničkah, so jazbečarji potrdili tudi tam, saj seje deset psov iz vse Slovenije pomerilo v delu v rovu, na planem in krvnem sledenju. Med tekmovalci sta bili tudi Ajka Osilniška in Beba, ki sta ju pripeljala Jože in Janez Stimec iz Kočevja, zasedli pa sta četrto oziroma peto mesto.Tekmovanje sodi v program praznovanja 70-letnice Kluba ljubiteljev psov jamarjev, visok jubilej pa so zao- krožili s slavnostno skupščino kluba. “Humanizacija izvajanja lova, razvitejše oblike čustvene navezanosti na lastnega psa, upadanje števila roparic in ne nazadnje dolgoletna prisotnost stekline so le nekateri pomembnejši razlogi, da jamarjenje kot način lova postaja počasi preteklost. Kljub tej, za lovce grenki, resnici veselje do vzreje in šolanja psov jamarjev ni v zatonu. Nasprotno, nekatere pasme teh psov so celo v vzponu meni predsednik Kluba ljubiteljev psov jamarjev Slovenije prof. dr Vjekoslav Simčič.Razlog, da postajajo čedalje bolj priljubljene, je iskati v njihovi vsestranski lovski uporabnosti, privlačni zunanjosti, živahnosti, igrivosti, družabnosti, 1 vdanosti, navezanosti na lastnika, bistrosti, trdnosti značaja, fizični vzdržljivosti in veliki meri pogu- Za izboljšanje zunanjosti i# ohranjanje uporabnostnih lovskih lastnosti z jamarjenjem vred je poklican in zadolžen Klub ljubiteljev psov jamarjev. To je bilo in ostaja tudi v bodoče njegovo osnovno poslanstvo. PRIREDITEV USPELA - Največ spretnosti je pokazal Amor Hrudkovej Chata, ki je last Jožeta Vestra iz Tržiča. Da je prireditev dobro uspela, gre zasluga tudi Lovski družini Veliki Podlog, ki je nudila lepo zgrajen umetni rov, lovišče in lovski dom. N SZS - Nacional socialna zveza Slovenije vabi v petek, 23.8.1996, ob 18. uri v sejno sobo občine Črnomelj na pogovor in predstavitev teme “Prostovoljna policija” Vinteks, nacionalna in socialna problematika. Vabljeni! Dolenjske Novice. V ENEM DNEVU NABRAL 35 VRST - Jože Kočjaž iz Novega mesta je navdušen gobar in tri leta član Gobarske družine Novo mesto. Prejšnjo nedeljo je imel še posebno srečo, saj je v gozdu v Suhorju pri Prečni našel polno košaro jurčkov in še eno košaro ostalih 35 vrst gob. Nekatere so se spremenile v slastno večerjo, preostale pa je Jože odnesel pokazat na ponedeljkov gobarski večer, ko so jih skupaj z ostalimi gobarji spoznavali, proučevali in determinirali. (Foto: L. Murn) 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular Dobro sredstvo Gospa Cimprle sosedi: “Ali imate pri vas mnogo miši v stanovanju?" Gospa Grobek: “Niti ene, saj ima moj mož sleherni dan -mačka!" Kaj je poceni? Gospod je hvalil v gostilnici, kako velik zrezek daje neki gostilničar za 15 krajcarjev. To je poceni, je dejal. Gostilničar je rekel: "Bom pa jaz povedal, kaj je poceni. Juha< meso s tremi prikuhami, pečenka s solato, kruh, pol litra vina ih črna kava za 30 krajcarjev." “Ješ, ješ, ki e pa ? se začudi gospod. “Nikjer, ali to je poceni!” odgovori gostilničar. Nepremišljeno Sodnik: “Torej vi niste dali svojemu sosedu zaušnice?" Obtoženec: “Jaz mu nisem dal nobene zaušnice!" Tožitelj: “Sosed laže!" Obtoženec: “Boš molčal... če ne, dobiš še eno!" Samo enkrat Sodnik: "Kolikokrat ste bili že kaznovani?" Obtoženec: “Samo enkrat, gospod sodnik, ko sem se oženil! Bistroumna soproga Prijateljica: “Ti torej misliš, da pečenka ni ugajala tvojem" soprogu?" _ , Mlada žena: “Da, jaz sem tega mnenja, kajti po kosilu je žvižgu' - žalno koračnico."