Posamezne Številke«
.	Din	l"—>
' cb nedeljah Din 1*50»
,TA30R* faiaja vx«k dn, nm nedeljo in praznikov, ob 1$, «n • datumom naslednjega dne ter stan« mesečno po pošta O 12*50, s* inozemstvo D 20*50, dostavljen na dom F> 141-, nm izkaznic« D 12*S& iaserati p« dogovora.
Naroča ec pri opravi »TABORA*, MARIBOR Jurčičeva nlica stav. 4.
rouaoue številke« Mmda* Din 1'—v ob nedeljah Din 1*56l
UREDNIŠTVO o »H. V, ban. JnrSUn «L M. 4, L «**-'e. TeUfo« hUruffc. ».274» UPRAVA H nalij. * Jvti&nt M. < pritličij dw T«io> - sna mH..i*wI r*am jteUiiH.
Leto: IV.
Maribor, nedelja 16. decembra 1923.
Številka: 284.
država nad vse!
Maribor, 15. decembra.
Naj odstopimo uvodno mesto besedam' »noža, ti opazuje naše politično življenje z drugega vidika nego ga navadno motrimo mi, ki se nahajamo v vročici političnih bojev. Dobro je, če slišimo med zabavljicami in kritiko, med negiranjem in zlobnim ponarejanjem historičnih dejstev, pomirljive, lepe besede o ujedi-injenju, o ustavi in o državi. Zlasti naj pred praznikom, ko Se spominjamo osebo našega kralja, utihne to, kar je sicer potrebno: namreč nezadovoljstvo, kritici-zcin. Poslušajmo ono, kar je takisto potrebno: bodrilne besede, besede vere in (navdušenja, besede optimizma.
Znani francoski publicist id prijatelj Jiašega naroda g. Auguste G a u v a i n jo objavil v »Srbskem književnem glasniku« z dne 1. decembra tl. nekako poslanico vsem našim ljudem, ki so »dobre volje«, tj. ki istinito ljubijo domovino. Članek g. Gauvaina je posvečen' petletnici našega ujedinjenja in nami pove to, kar nam ima povedati naš inozemski prijatelj:
Tako pomemben dogodek, ki 5e do te-tardjev pretresel zelo stare politične položaje in vkoren jene administrativno navado in ki je bil realizirani ob splošnem navdušenju, je moral neizogibno imeti za posledico resne neprilike. Kadar so člani ene in iste družino, ki jih je usoda razgnala za dobo več rodov, zopet zbirajo v hiši svojih prednikov, nastanejo prepiri sami od sebe, iz njih pa se rode razprtije. Zaradi tega ni nikogar na Zapadu iz-faonadilo, da ustavotvorna geneza jugosl. države tako počasi napreduje in" da ob-istoje tolike razlike v nazorih, kakor jih je bilo slišati v debatah Ustavotvorne skupščine. V Franciji <se-še mnogi spominjajo burnih sej Narodnega predstavništva, ki je imelo po padcu drugega carstva izdelati novo francosko ustavo. Od L 1871 do 1875 so se dogajali v Versaillu uprav dramatični konflikti. Celo mnogo let po odglasovaju sedanje republikanske ustave — z enim glasom "pečine — so kipele strasti. Da, še danes je slišati — Sicer osamele — glasove proti republikanskemu režimu. Za ustavno revizijo skrbe vedno in povsod oni Ijiudje, ki imajo že nekako prirojeno nagnenje, da iščejo v ustavi izvor zla, ki tišči občinstvo. Še pedavno je sam predsednik republike v nekem svojem govoru, ki je .vzbudil hrupne odmeve, izrazil mnenje, da bo kmalu napočil trenutek, ko bomo lahko po ureditvi zunanjih odnošajev »pristopili k delikatnemu in neobhodne-imu delu revizije«. Millerand ni mislil iz-pr omembe režima, ampak je le naglašal, da bi bilo koristno, če bi so z zmernimi »popravki« instrument izza 1. 1875 »prj_ iagodil« priznanim' potrebam. ;
Ljudje, ki so videli porajanje in Uovrščevanjo italijanskega ujedinjenja, Jne morejo biti iznenadoni nad prehodnimi antagonizmi, ki so So pokazali med Srhi, Hrvati in! Slovenci. L. 1859 večina diplomatov in evropskih državnikov sploh ni verovala v možnost italijanskega ujedinjenja. Niso opozarjali le na di-plomatično ovire, ki so se stavile na pot, ampak še bolj na osnovne razlike y temperamentu iTf naravi med Pijemon-tezi irfi Napolitanci, med Benečani in Rimljani, med Toskani in Sicilijanci, med Sardinci in> Lombardci im tako naprej. Vkljub' temu se je ujedinjenje izvršilo. Izvestno število ljudi, ki so bili zadeti v svojem gamoljubjn, se mu je z vso fcgovorEostjo postavilo na pot. Še danes se tuintam! pojavil kak' tresljaj. Toda o h jem' 'se ne diskutira več ne v Evropi ne
Dvanajstine v narodni skupščini.
Samohvala finančnega ministra. — Dem okratje ostro kritizirajo vladno politiko.
—	Ponočna seja. — Vlada se žuri.
Beograd, 15. decembra, (Izv.) Da- klad in’ davkov. Glede 500% doklad iz-našnjo sejo narodne skupščine je otvoril javlja, da so samo začasne, dokler se
predsednik ob 9.15 uri dopoldne in' je trajala do 13. ure, nakar je bila prekinjena in se nadaljuje ob 16. uri tej; bo bržkone trajala pozno v noč.
Po prečitanju zapisnika zadnje sejo so ministri odgovarjali na .vprašanja posameznih poslancev, nakar je prešla skupščina na dnevni red: razprava o dvanajstinah za mesec januar, februar in: marec 1924. Po poročilu referenta je povzel besedo finančni minister dr. Slo-
ne sprejme novi splošni zakon o davkih, ki bo izenačil vse davke v državi. Brez teh bi izkazoval proračun' deficit. Ta doklade, kakor vsi direktni davki eo najboljši in sigurnejšl dohodek državne blagajne. Dohodki bodo brezdvomno krili vse izdatke predvidene v proračunskih dvanajstinah. Končno prosi narodno skupščino, naj v celoti sprejme predloženi zakonski osnutek.
Nato je govoril klerikalec Kremžar,
jadihovič, ki je uvodoma utemeljeval po- ki je izjavil, da bo glasoval proti, ker je
trebo proračunskih dvanajstin ter naglasil, da je predloženi zakonski načrt popolnoma enak dosedanjemu zakonu o dvanajstinah. Vsebuje le nekatere nove izdatke, tako 200 milijonov dinarjev za izplačilo predujmov državnimi uradni-
Slovenija premalo npoštevana Demokrat skl poslanec Pera Markovič je ostro kritiziral delovanje posameznih ministrstev tčr zlasti bičal uvedbo kuluka. Grajal jo politiko finančnega ministra, ki je izredne doklade sprejel tudi v dva-
kom na račun poviškov, ki se bodo izpla- najstine, dasi so bile določeno in sprejete čq^i že 1. januarja. Dvanajstine nikakor samo za prošli proračun. Poslanec Dja-ne smejo prekoračiti v rednem proraču- fer Kulenovič (musliman) jo kritiziral mu predvidenih kreditov, ker bi bilo sicer politiko vlade v Bosni in’ Hercegovini, vso delo za ravnotežje državnega gospo- nakar jo predsednik zaključil ob 8. uri darstva uničeno. Mnenja je, da bi po vi- dopoldansko sejo ter odredil'nadaljeva-šanje plač državnim uradnikom škodo- njo za 16. uro popoldne. Vlada hoče na valo našemu dinarju in povečalo dragi- vsak način do 20. tm. sprejeti dvanajsti njo. To bo mogočo šele po izvedbi nove- no in’ rešiti nekatere druge važne zade ga uradniškega zakona in po predhodni ve, nakar odide narodna skupščina na temeljiti redukciji. Glede dohodkov iz- bo?!čne počitnice, ki bodo trajale do 15, javlja, da so vpošteti vsi dosedanji do- januarja, hodki "brez vsakovrstnega povišanja do-
[NOVINARSTVO.
mprava zaprosi prometno ministrstvo, Beograd, 15. decembra. Na včeraj« da najkasneje do 1. januarja reši vpra-šnji seji centralnega odbora Jugosloven- šanje novinarskih železniških vozovnic, skega novinarskega udruženja je bil se- Tozadevno so delegatje obiskali promet-stavljen1 sledeči komunike: Centralna nega ministra, ki jim je obljubil, da bo uprava Jugo slovenskega novinarskega vPra^anje voznih listkov rešeno najpo
udruženja je imela svoje seje dne 12., 13, in 14. trni. Prisostvovali so sledeči gg.: predsednik Udruženja Kovačič, podpredsednika Kosta Lukovi^ in Pran’ Smodej,
zneje do Novega leta. Uprava je tudi razpravljala o tiskovnemu zakonu. — Načrt, ki ga je izdelala beograjska sekcija, bo takoj predložen ostalim sekci-
obenemi delegat ljubljanske sekcije; po- ^am, da t>a pouce irt stavijo Separatne tem tajnika Ante Brozovič in Gavrilo Podloge. Nadalje je uprava opozorila Velikič blagajnik Milorad Barajevič in’ zunanjega ministra, da naj pri imenova-delogatje sekcij-: dr. Milivoj Dežman za n^u novinarskih atašejev vpraša J. N. U. zagrebaško, Džajen za sarajevsko, dr. za mnenje; dalje naj bi ministrstvo zu-Flarorn za subotiško in Sokič za beograj- nan^h del odposlalo v inozemstvo neko-fiko. Po diskusiji o poročilih tajnika in 1.iko mIadih novinarjev. Glede slednjega blagajnika je bilo sklonjeno, pozvati	zunaoji minister zahteval pismen
sekcije k živahnejšemu delovanju. Cen- predl(>K-
tralna uprava začne izdajati novinarsko REPRESALIJE SOVJETSKE RU.
glasilo »Novinar«, čigar prva številka	SIJE	PROTI	ŠVICI.
izide 11. januarja. Sklenjeno jo bilo, da	Moskva, 14. decembra. (IzV.)' Izza
lovali administrativni oziri, ki jih1 je fn- ’ novi statut Srednje in vzhodne Evrope, lo treba imeti v krajih kot so Sicilija in^ Skoraj vsemu svetu jo postalo jasno, da Sardinija. Danes se nihče več no sporni-j sigurnost zmagovalčevi iz leta 1918 zavisi
  ralcevl_____
»ja starih regionalnih prepirov izza ča-• od njihovo slogo v varovanju sadov sa, ko so so razporejevali portfclji v I skupne zmage. — Kjer ni čustev, tam na-mnogoštevilnih vladah.	j	rokuje jedinstvo nacionalni interes.
PuMicisti, ki večkrat vržejo v! 6vct:Kar se Srbije tiče, se francoska čustva slaba prerokovanja o .vitalnosti jugoslo-; spajajo z interesi. Francozi so mod vojno
procesa zoper Conradija sovjetsko obla* sti posvečajo Švici vso pozornost. Pod-* rojene oblasti imajo strog nalog, točna nadzirati delovanje in poslovanje švi-carskih državljanov y Rusiji, zlasti pal iil>oral)o švicarskega kapitala v ruskih! podjetjih. Odrejene so obsežne mere zo* per uvoz švicarskega blaga v Rnsijo< Zastopniku sovjetske Rusije V i nožem* stvu so dobili ukaz, da švicarskimi dr-* žavljanomf ne smejo izdajati dovoljenj za potovanje v Rusijo. Sovjetske omasti;! morajo sestaviti natančen seznam vsehi švicarskih državljanov, ki bivajo v Rusiji in' paziti zlasti na one iz kantona Vaux, ki bodo brez izjeme vsi izgnani' iz Rusije.
Plačo državnih nameščencev v AvstrijL
Dunaj, 14. decembra, (Izv.) Finančni odbor je včeraj razpravljal o noveli' k zakonu o plačah državnih uradnikov) in' uslužbencev. Predlogi socijalnih demokratov so bili brez izjeme vsi odklonjeni. V državnem zboru jo bil nato zakon sprejet proti glasovom' socijalnilj demokratov, ki so stavili dalekosežna izpremembe zlasti glede povišanja plači ljudskošolskega učiteljstva. Vsi državfij uslužbenci dobo novoletno renumeracijo v znesku 70.000 aK.	.*•
Poljska in Rusija,
Varšava, 15. dec. (Izv.)' Včeraj s« jo izvršila med Poljsko in’ sovjetsko Ru-! si jo zamenjava not v zadevi priznanj? sovjetske Rusije. .
Indijska plemena v Ameriki zahtevaie-neodvisnost.	*	w\
I
Pariz, 14. decembra. (Izv.)' Semkaj-' jo dospelo 13 glavarjev sever o ame rišk ihi indijskih plemen", ki zahtevajo od Zveza; narodov, naj prizna neodvisnost teh1 indijskih' plemen.
Čoško banke dvignile obrestno mero za inozemske vlcge.
Praga, 14. /dec. (Izv.) »Prager Tag-’ blatt« doznava, da so češke velobank« sklenile zvišati obrestno mero za ino< zemske vlogo od 4 na M odstotka. Pcw višanje je odvisno od' odpovednego^roka*
BORZA. *
Curih, 15. decmbra. (IzV.) Sklepni: tečaji. Pariz 30.47, Beograd 6.4875, Lon-. don' 25.08, Praga 16.78, Milam 24.95, New-,' york 573.75, Dunaj 0.0061, žig. kronfl^ 0.0081.
Z a-g r o‘b š k a ®or o K' BoEotaHn#
posluje.
željo nekega dne zakonitimi potem uresničene. Vsak ima pravica delati za re*1 vizijo, toda pod pogojem, da ne preideh' meja zakonitosti. Z druge strani pa motaj rajo pristaši ustave pazljivo promatratili funkcijoniranjo njenega mehanizma, d« lahko ugotove, ali se smejo izvršiti roo-*! . difikacije, ne da bi nacionalna skupnost vansike kraljevine, ne poznajo zgodovine, j oblčudovali Srbijo, in .vsi jo cenijo tudi' trpela škodo. Oni morajo svoje jja-Oni niso nič manjši grešniki nego tisti i v mirnih dneh. Francozi ne želo drugega; sprotniko prepričati, da jib vodi izključ-i Jugoslovani, ki menijo, da se je treba kakor da bi mogli svojo iskreno in glo- no le skrb za splošno blaginjo naroda iif
boko prijateljstvo razširiti tudi na Hr-' države in1 da v primernem trenutku >ne(i
postaviti proti sedanji državni obliki, čas lahko edini prinese izpopolnitev tako kompLicrane reči kot je moralno je-dipstvo naroda.
Toda čas je kakor Bog. Moramo mu pomoči. Na Zapadu se prijatelji Jugoslavije že vedno trudijo, da M jo eezuanili s svetom in da bi ji pridobili spoštovanje, trudijo bc z enako vnemo ko takrat; kadar je bilo treba pomoči med vojno in na mirovni konferenci. Doslej so razbili že mnogo predsodkom in razgnali dokaj megle; celo v aristokratskih krogih, ki so se ogrevali za staro habsburško druž-
iB aotianjosti,dežele. Po©irla.iaw. so ue-1 baje zdaiže	fetftiaiS,	aggcejgo.	<da	feodo	pjog;oyej	njiJi	fljnkoBaSi	ES»flcyi	toškoče,.
vate in na Slovence. Zaradi tega jih zve sti prijatelj Jugoslovanov prosi, da po Svojih močeh pomorejo času.
Ustava, ki jo bila izglasovana pravilnim' potem, ne zadovoljuje vseh državljanov. Toda tako je bilo zmeraj. Glavno je, da bi se vsi državljani sporazumeli v danem' trenutku. Tudi najlju-tejši nasprotniki Vidovdanske ustave so z malimi izjemami pristaši političnega
bodo nasprotovali izpromembams ki-bi se pokazalo kot odrešilno. Če Se v v*enj narodu ustvari stanje, ki odgovarja te-: Ana dvema vodnicama, tedaj bo storje«* velik korak k splošnemu pomirjen ju.
Hrvati in Slovenci so ne smejo izHe* naditi, če jim; svetujemo, da rTaj zaoasiftjl1 ostanejo pri sedanji ustavi. Mi smo pl»-dirali za njihovo stvar med vojno; mš smo jim pomagali, da bi dobili na mi*
jedimstva. To, da so ne morejo zediniti,! rovni konferenci dobre meje. S teerrf, da) je drugovrstnega pomena. Ker je po j smo njih branili, srno morda kompromi-f ustavi dovoljena revizija, ima vsak dr-; tirali druge francoske interese, Zaradaj
SfraH 2«	#X	A	ii	O	K«	il	a	r	j.	b	o	r,	dne	lu.	cleceniijiit
V	 —.	in-—-.,,----------—maStkit.---------   •	••	"	—	—-------------------------------
Krati iH Slovenci so manjo 'trpeli nogo ,€5rbi in Francozi, kar se tiče njih zemlje, ljudi im imetja. Iz vojne so izšli manj izmneeni. Naa to veseli. Vendar pa smemo zaradi tega zahtevali nekoliko več obzirnosti »aprn/n* onim njihovim prija-teJjem Ut lijihoviM bratom, ki so bili prizadeti globočje in bolestnejša. Kar se nas tiče, dobro razumemo Srbe, ki so kovali narodno ujedi njen je z nadčloveškimi žrtvami in ki zdaj hočejo, da se jih posluša; razumemo, da oni ne bi hoteli izročiti rezultatov herojskega napora Slučaju laboratoričnih političnih eksperimentov. Zunanjo nevarnosti so še ved-I no tako velike, da avtoritet centralne u-. prave ne sme oslabeti. Stara Evropa se : že trese in valovi na vseh koncih in krajih. Sedanji trenutek nikakor ni primeren, da se Jugoslavija izčrpuja v bizantinskih bojih.
Od jugoslovanskih državljanov je od-rvisno, ali hočejo svoji domovini priš.te-diti izgubo časa, vznemirjenje in bedo; zato pa je treba postranska vprašanja posuniti v ozadje in sprejeti, četudi !o začasno, sedanji državni sistem. Naj ♦nihče ne posnema slabega primora, ki so ga dali francoski reakcijonarji 16. maja 1877. leta. Tega dno so nezadovoljneži skušali zrušiti ustavo, ki je bila sprejeta L 1875. Na njihovi strani jo bil državni šef, maršal Mac-Maohon. Nekaj mesecev j« bila oblast v njihovih rokah. Pri volitvah jih je ljudstvo desavuiralo, ali oni so navzlic temni vzrtrajali na svojih zahtevah. Njihov nesrečni poskus je povzročil v deželi notranje trzavice in je za, dolgo dobo let razdražil nasprotja. Na ta način je Francija izgubila mnogo dragocenega časa. Bila pa je k sreči čvrsto konstituirana in jo znala dobro odbiti slične poskuse. Toda mi bi nobenemu prijateljskemu narodu ne želeli, Ida hi moral prebiti enake izkušnje. Če tatero stranko kdo pokliče, da naj prevzame ofenzivo proti kateri drugi stranki, m*ora prva dobro prevdariti, kakšno koristi bo imelo njeno dejanje za naci-jjonako Afcrar doma in »a zunaj.
'Jiugoftlovairtska nacija ima v svoji hx-fii vse, kar troha, da je lahko srečna in jpjaprafina. Nji na Čehi je plemenit vla-Idar, ki ga občudujejo vojskovodje in ^državniki. Zdaj se je rodil šo kraljevič, fki bo nadaljeval dinastijo. Z nekaj potrpežljivosti in' medsebojnih ozirov bodo složni Srbi, Hrvati in Slovenci ustvarili jnočno in miroljubno državo, ki bo eden jizmed stebrov nove Evrope.
Politične vesti.
• Bajke. Nasprotniki razdelitve Slovenije so se zadnje čase zatekli k zadnje-tau obupneaniu sredstvu. Da naslikajo tvraga na steno, hočejo na eni strani naslikati razdelitev, ki bi se po zakonu bila morala že lani jeseni izvršiti, kot kon-
F=ggg!-B .	■	S”!!-----——=5
>!L Z^
Košenjak (1522 m) nad Dravogradom.
Kdor hoče naše prostrano Pohorje do-tro spoznati, si mora ta gorski masiv ogledati tudi od sosednih vrhov, zlasti z obmejnega Kozjaka in Košenjaka. Tako 1 jeva se menila oni dan s tovarišem pla- ‘ Siincem, M se bo prijaznim' hralo+m žc JBara predstavil, če bo potreba. To je bilo fr. tistih lepih letošnjih jesenskih dn<‘h, Jfeo sta se solnce in toplota kosala, da pohabita izletnike v pestro pisano prirodo.
Bila je nedelja sv. Martina, ko sva se p zgodnjimi jutranjim vlakom odpeljala Az Mari bom po kor o« ki progi proti Vu-JJOnici. V elabo razsvetljenem in! zakaje-S>em vozu sva se seznanila z dvema turi-Istoafa, ki sta tudi vzela karto do Vuzenice. Hitro ee zmenimo, da hočeta poie-jteti na vrh Košenjaka, midva pa na vrh IKokošnjflka in ugotovimo,' da je to najlaže edert in isti vrh nad Dravogradom. Zato sklenemo, da skupno naskočimo ta Mrh, vsaj smo vsi štirje priznani pohorski vodniki, pa oblastno še n« potrjani, ker v Mariboru Se vedno oakanvj napravo oblast.
V VozeftieS &i»topirtfo na hladni čisti prak in kremeroo brzih nog proti mostu fces Drasro in na levo po stezi navzgor čez goed v Brnom prott Pernicam. Perniška perkev er. Simona (1060 m) nas js po-
cesijo Nemcem! za njihovih' par glasov, ki jih imajo v narodni skupščini vedno na razpolago za radikalski režim, in na drugi strani — Seveda v zvezi s tem — pravijo, da bodo Nemci v bodoči oblastni skupščini imeli »veliko besedo«. Tega sredstva se zadnji čas poslužujejo celo klerikalni časopisi, oni isti, ki so še do nedavno ob vsaki najmanjši priliki padali nacijonalnim strankam za hrbet in pri vsaki mogoči in nemogoči priliki zagovarjali Nemce (gl. Slov. Bistrica, Ptuj, Maribor!) V isti greh pade večkrat tudi še nek ljubljanski napredni list, zato se nam zdi potrebno, si^ta nemški bavbav v bodoči oblastni skupščini nekoliko od bližje ogledati in si predočiti, ali jo mogoče, da si pribore Nemci v tej skupščini »odločilno moč«, kakor je to že omenjeni ljubljanski list zopet te dni zapisal. Cela mariborska oblast obsega, kakor znano, celo bivše Štajersko razu n sodnih okrajev Brežice, Sevnica in Laško, dalje okraj Prevalje, celo Prekmurje in tudi Medjimurje (sodna okraja Čakovec in Prelog). V tem ozemlju je krog G00.009 ljudi in’ ker so na vsakih 10.000 prebivalcev voli v oblastno skupščino po en poslanec, jih bo zavsemikrog 60. Poglejmo si sedaj šanse Nemcev v posameznih srezih, ki volijo vsak zase svoje poslance. Pri volitvah 18. marca so imeli Nemci n. pr. v srezu Š m a r j e—Ro-gatec-Kozje 210 od 6800 glasov, v sreza C e 1 j e—Vransko (z mestom Celje vred) 490 od 9GOO, v srezu Mozirje 2 od 2600, v srezu Slovenj grade c—šoštanj^-Marenberk 712 od 6700, v srezu Prevalje 100 od 2800, v srezu Ptuj 615 od 8500, v srezu Ormož 105 od 3596, v srezu L j u t o m e r—Gor. Radgona 784 od 5700-v srezu Konjice 389 od 6400. v srezu Dol. Lendava 71 od 6400, v srezu Murska Sobota 171 od 9400, v srezu Maribor levi breg—Št. Lenart 544 od bHzu 10.000, v srezu Maribor desni breg—Slov. Bistrica 674 od 7700, in v Mariboru samem 958 od krog 5000 glasov. Najmočnejši so torej bili v Mariboru, potem ljutomerskem srezu (a Apasbo kotlino vred, ki je volila po večini nemško!), v Mariborskem srcaut levo Drave itd. Ako vzamemo po vrsti vse srezo razu n Maribora, najdemo, da Nemci nikjer, tudi če bi svoje glasove pri volitvah v obl. skupščino z lovom na rene-gatske duše še za 100% pomnožili, ne morejo dobiti toliko glasov, da bi prišli v poštev pri razdelitvi mandatov. Razim v Mariboru pravimo. Tu znajo dobiti en mandat. Tako izgleda ta nemška nevarnost na podlagi številk. Zato so smešne vse argumentacije, ki skušajo s tem bav-bavom nepoučene ljudi premamiti in jih angažirati v brezplodnem boju zoper izvedbo zakona. Nehajte že enkrat!
* Poljska vlada je sklenila podati de-misijo, ker nima več večine v parlamentu.
planici smehljal sv. Primož (806 m) in dalje proti vzhodu so se vrhovi Kozjaka resno izmotavali iz megle. Na drugi strani Drave nad Vuzenico pa j« bil Sv. Anton (856 m) na Pohorju še veš zavit v meglo. To jo namreč tista znana romarska cerkev, o kateri romarji še sedaj niso edini, ali je posvečena sv. Antonu pu-ščavniku s prašičkom! ali onemu, z božjim detetom.
Ker se od nas štirih doslej v te krajfe še no beri ni bil izgubil, zato smo morali sproti določevati smer pravega pota. Pri prvih hišah nad jarkom Bistrice 'Krenemo na levo nazgor, da ne bi izgubili preveč metrov na višini. Pri zadnji hiši na vznožju hriba (v bosti pri Krigelnu) so nas z glasnim krikom pozdravile rejtrne gosi. Imele so ta dan svoj god, prihodnjega godu najbrže no dočakajo več. Za hišama gre pot nekaj časa preoej strmo navzgor skozi gozd. V pol uri smo zopet med njivami in travniki ter se ustavimo na razpotju. Prvo kmetijo pustimo »a desni in se obrnemo na levo navzgor h drugi kmetiji — pri Kranjcu. Kranjca pa res povsod dobiš, ali je res Kranjcfc ali pa se tako piše. Spogledali smo se in ugotovili, da erho mi štirje tudi fia-mi Kranjci, in v Dravogradu smo našli še petega, ki pa jo bil Goričan. Povprašali smo, kod gre pot čez Pernionaka na Pernice, pa so nam povedali, da bi bili že i morali že pri prvem kmetu zaviti lia
Kje bodi sedež upravnega sveta lokalne železnice Rogatec—-Grobelno?
Družba, koje last je lokalna železnica Grobelno—Rogatec, je za 20. tm. sklicala izredni občni zbor, n’a katerem se bo sklepalo o prenosu sedeža družbe z Dunaja v Jugoslavijo, o vpisu v pristojni trgovski register ter o izbrisu iz dunaj-ske,ga trgovskega registra. V zvezi s teni se bodo spremenila tudi pravila družbe. Govori se tudi o tem, da preide železnica v doglednem času v državno upravo.
Prenos sedeža z Dunaja v Jugoslavijo je navadna posledica z Avstrijo sklenjenih konvencij. Naravno bi bilo, da se premesti sedež družbe v ono pokrajino, v kateri obratuje, torej v mariborsko oblast oziroma v sedež te oblasti, v Maribor. To jo brez ozira na vse drugo postulat naše pokrajine in’ zlasti Maribora predvsem z gospodarskega vidika. Zato so čudimo, da so gotovi gospodje Slovenci, ki sede tudi v upravnem svetu te železnice, z vso njimi lastno vnemo trudijo, da bi tudi sedež tega podjetja bil premeščen' v Ljubljano, Smo zadnji, ki bi gospodi v Ljubljani zavidali gospodarski napredek, toda zopet pa smo toliko recimo lokalni patrijoti, da tudi Mariboru kot drugemu največjemu centru Slovenije privoščimo nekaj razvoja in razmaha, kar pa seveda ni mogoče, dokler nekateri gospodje smatrajo, da mora Ljubljana pobasati vse, Maribor pa lahko skozi prste gleda. Svetovali bi tej gospodi, ki žal nima obzorja preko ljubljanskega obzidja, naj se navzame nekoliko državniške dalekovidnosti, naj Se otrese lokalnega samoljubja, in naj se zaveda, da je gospodarsko jaeenje Maribora v našemi- državnem interesu.
Gospodom', ki imajo besedo v upravnem svetu in’ na občnem' zboru družbe, povemo: lokalna železnica Rogatec-Gro-belno obratuje v mariborski oblasti in njeni sedež spada v Maribor,
1	—O—•
•— Novinarji pri proirietKom ministru.
V	četrtek so posetili zastopniki Jugoslovanskega novinarskega udrnženja prometnega ministra dr. Jankoviča, pri katerem so intervenirali v zadevi novinarskih kart. G. minister je izjavil, da bo zadevo še tekom1 prihodnjega dne rešil. Novinarji, redni člani JNU dobe stalne vozne karte za vse državno železnice.
— Kakšne predujme bo vlada izplačala uradništvu? Iz Beograda poročajo, da bo vlada 1. jan. izplačala uradnikom1, ki imajo nad 5000 D letne plače, 2000 D predujma, onim pa, ki imajo manjšo plačo, pa 1500 D. O novih plačah seveda še ni govora!
— Učiteljskim vpokojencem iz I. 1919, ki so namesto dinarske po krivici dobivali kronske penzije, sporoča poslanec g.
pečnika (%9 m) lepša in zložnejša. In’ res je tu pričela lepa hribovska pot ob robu gozda a pogledom na dolino Drave. Še slabe pol urice pa smo na sedlu, kjer se odpre razgled na dolino Bistrice in na cerkvico sv. Jerneja (1041 m). Od tod gre pot složno skozi lep gozdiček in kmalu smo na lepi planoti pri križu (točka 1134 m). Na desno navzdol gro pot k cerkvici
V	Pernicah, tje pa nismo šli, ker je bil naš namen dosti višji. Zavili smo rajše na levo k gorski krčmi, ki ima lep razgled na Pohorje in okolico Dravograda, Do semkaj smo rabili s postaje v Vuzenici dve uri in pol, večinoma po zložni lepi poti. Počivali smo eno uro v prijetno topli sobi ter pridno segaii v nahrbtnike in zamakali kruh in! mesnino z vinom lansko dobrote. Prijazni gostilničar, ki je govoril lepo slovenščino, nam je opisal nadaljnjo pot po goloseku na vrh hmba do krasnega razgledišča (točka 1367 m) na velikih skalah, ki štrle iz gOBdiča. Napravili smo sicer pri tem mali nepotrebni ovinek, kar pa ni čudno, ko smo bili pa sami priznani vodniki. Na sevOTo pod nami ležita raztreseni vasici Mlaflie te Sobota, ki so jih prisodili Avstriji, četudi se dolina odteka v Bistrico proti Dravi. V daljavi so dvignejo zasnežena in v meglo zavita Golica ali Holica ali Korica (Koralpe 2143 m), i Na vzhodu so grebeni in odrastki Kozjaka in' pod njim dolgo Ivaiiško polje in na
Reisner, da je vprašanje sedaj zanje n-godno rešeno in imajo pravico do pen* zij po novem zakonu vsi, ki so bili upokojeni po 26. avg. 1919 ter jim pripadal nova penzija od dneva upokojitve.
— Na dve prosvetni oblasti je razdeljena Dalmacija, eno s sedežem v Dubrovniku, drugo v Splitu.
— Sedemdesetletnico praznuje 18. tm. v Krškem vpokojeni ravnatelj meščanske šole g. dr. Tomo Romih, vzoren narodnjak,in’ naprednjak.
— Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid, To pravo domače sredstvo, katero pre-< žene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubic3 Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. ' 2736
— Stahlwerk Streitefoeri so v zadnjem času dosledno podpisuje »Jeklarna Ravne«. Gospodje, ki so v zadnjem času vsled nesrečne denacionalizacijske poli* tike prišli pri jeklarni na krmilo, so že čisto pozabili, da v Jugoslaviji nimamo več Streiteben, temveč samo Ravne. Pri-i stojne oblasti pa bi imele dolžnost, da gospodo v jeklarni o tem pouče.
— NoSliači brez tobaka. Sprejeli smoi dopis, v katerem so pritožuje nek no* ljač, da pri naa še vedno ni dohiti tobaka za nosljanje, uvoz iz inozemstva pa je propovedan. Razumljivo je, da to izrabljajo razni verižniki, ki zahtevajo seveda oderuške cene in so jim nosljači izročeni na milost in nemilost. Mnenja smo, da v naši državi, kjer se prideluje najboljši tobak za izvoz, pač ni potrebno, da bi morali nosljači podpirati ve-rižniko in tuje države. Prosimo tobačno upravo, da ta nedostatok čim! prej odpravi in nami priskrbi zadostne množine tobaka za nosljanje.
— Prodaja Dravske kasarne v Mariboru. Javna ustmena dražba (licitacija) se vrši dne 19. decembra 1923 iu ne 17< decembra 1923.
— Javna ustmena dražba za prodajo skladišč in zemljišč »Lagerhaus« v M** riboru se vrši dne 21. tm. ob 1. uri dop. ^ pisarni komande vojnega okruga v M & riboru (Dravska kasarna soba št. 17). P & ko ji so razvidni vsak dan med uradnim* urami *vt pisarni vojnega okruga.
Najlepšo darilce za Božič naši Sol< ski mladini je kn. Kraljevič Marko, kat<* rega ima družba še vedno v zalogi. Sta< riše, posebno pa šolska vodstva in učiteljstvo prosimo, da opozore učence X-A to knjižico.
— Nova korupcijska afera brodarskega sindikata. V Novem Sadu se mudi posebna državna komisija, ki revidira plovni park brodarskega sindikata ^ Novem Sadu. Komisija je fazkrila, da j® brez sledu izginilo 11 tovornih parnikov in 66 vlačilcev. Temeljita ravizija je potrdila sum, da so bili ti parniki odpeljani in prodani v inozemstvo. Država ima 400 milijonov din. škode. Vlada je brzojavno obveščena in zahtevana so navodila za postopanje, ker obstoja sum, da
la nad Gradcem. Onkraj Drave proti jugu se dvigajo Pohorje, čegar vrhovi so zaviti v meglo, le cerkev sv. Antona se je še izmotala iž nje. Par korakov od razgledišča je velik mejni kamen (če se ne motim SIV. 425). Od tod gre državna meja po grebenu do vrh Košenjaka. V četrt uri smo že pri Sv. Urbanu (1330 m), tamkaj začne nov mejni odsek (XV. 1.) Cerkvica spada pod župnijo v Pernicah, zato so jo prisodili naši državi. Od tod je razgled samo na Pohorje in Dravo. Od Pernice do Sv. Vrbana smo rabili eno uro'
Od Vrbana gro kolovoz ob meji in si-cer večinoma po avstrijski strani, Pri drugem velikem mejnem kamnu zapustimo kolovoz in mahnemo po stezici ob meji do lepe razgledne točke in po koše-nicarh na vrh Košenjaka. Od Vrbana smo rabili ravno eno uro, torej od postaje
v Vuzenioi štiri ure in pol brez počivanja, drugače pot in pol. Stali smo isti dan najvišje, tudi solnce je stalo takrat najvišje, ker ura je kazala poldne. Dva sva stala na Košenjaku, dva pa na Ko* košnjaku, ker nobeden ni hotel odnehati od svojega nazivanja vrha.
^ Vrh Košenjaka je zdaj deloma poraščen, deloma pred leti posekan, na sevef proti sedlu (točka 1443) in proti vrh« Jankec (1472 m) pa so raztezajo lepe ko-šenice. Na sedlu je velika kmetija, kjer jo bila svoj čas tudi gostilna
Razgled g Košenjaka je tako hvaležep’
fclravljaja % yišise, fiad Muto se jc fia. flesno, da, pa jo. ta pot na, lev.q okrog Ni- levi gričevje in, hribovje tja do Schook-
a r f1> o»r, <fne flf.	*
>*fmnrEis
SEraU &’
je v afero zapletenih' yeč višjih uradnikov v Beogradu.
— Bolečine? V obrazu? V udih’1? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobo in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovaujem! in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špeci-jalnih steklenic 214 dinarjev! s 10% do-platka razpošilja:	lekarnar Eugeffl V. Feller, S tubi ca Dopja, Elzatrg št. 201, Hrvatsko.
— Koliko žensk ima Jugoslavija. Skoro v vseh naših pokrajinah je bilo pred svetovno vojno več moških pego žensk. Danes imajo ženske neznatno večino. V celi državi pride povprečno na 1000 meških 1022 žensk. V posameznih pokrajinah je razmerje sledeče: Na tisoč moških odpade v Medjirmurju 1021 Žensk, v Banatu 1041, v Bački in Baranji 1050, v Hrvatski in Sloveniji 10)3, v fceverni Srbiji 1085, v Sloveniji 1097, na otoku Krku in Kastvu 1137, v Dalmaciji 3111, v južni Srbiji 1008 m. V Črni gori 1006. Edino Bosna in Hercegovina sta tako »nesrečni«, da jo manije žensk nego moških. Na tisoč moških odpade tam samo 957 žensk, tako, da jo 43 moških od 1000 obsojenih na dcvištvo.
—- Senzacionalen! preokret v procesu zoper Paakijoviča v Zagrebu. V procesu zoper 19-letnega dijaka Paskijeviča, ki je umoril in oropal dva tihotapca, in ki že 14 dni tvori največ j o senzacijo v Zagrebi), je včeraj nastopil senzacionalen preokret. Pasici je vi č jo priznal, da je o-i>A tihotapca sam umoril, dočim 30 doslej dolžil soudeležbe tudi drugega obtoženca Thierrya. O tem1 pravi sedaj naenkrat, da ga je samo nagovarjal k ropu, a v dogovorjenem času ni prišel in sploh ni bil zraven. Radi tega so je hotel had njim maščevati in' ga je obdolžil, da je enega tihotapca on umoril.
— 12-lctna mati. Dne 11. tm:. jo v No-Vem Sadu 12-letna Ana Šmit iz Apatina "v bolnici porodila zdravega sina. Mati šn sin sta popolnoma zdrava. Mlada mati pripoveduje, da jo je pred 9 meseci v ®patinskem gozdu posilil neki mladenič. Ana Šmit jo brez dvoma najmlajša mati v Jugoslaviji.
— Solunska železnica. Crrški minister financ namerava takoj po volitvah priti y Beograd na pogajanja o odkupu solunsko železniške proge s strani Jugoslavijo.
— Svojo ženo ubil iri oproščen. V to-
*ek se je zagovarjal pred osiješkim sodiščem’ tamošnji mesar Josip Stibij, radi umora svojo žene. Stibij je s svojo že-ho pred vojno živel srečno. Leta 1914 je Itnoral k vojakom in je prišel v rusko Ujetništvo, iz katerega se je lani povr-
ln obsežen, kakor ga celo Pohorje ne premore. Na zahodni strani leži razprostrta cela bivša Koroška s svojimi dolinami, Jezerci in obrobnimi visokimi Alpami. Proti severu obli čast a golica, proti vzhodu vse srednje-štajersko hribovje in gorovje do Slov. goric. Na jugu celo Pohorje in kotlina Slovenjgradca, na desno od nje lepa gora Sv. Uršulo (1694 m) in Poleg uje mogočna Peca (2114) s svojimi strmimi žlebovi in pečinami; pred njo gozdnata in1 z vasicami posejana Strojila (1054), nekako odtrgani kos Pohorja.
Tam1 doli ob Dravi v naših Libeličah so pokali topiči, ker so martinovali in odgovarjali so jim' za Slovenjgradcem ^ Šmartnem Legli smo na južni strani frrha v mehko travo in si pripravili gorsko kosilo iz založajev, nahrbtnikov. Onstran’ vrha je pihal močan’ veter, tu pa bas je kril gozdič na desni in levi in toplo solnce nam je prav dobro delo.
Gledali smo na Veliko Kopo in Crjii !Vrh (1543), ki pa sta še ovijala glavi z tooglo. Pohorje vpliva in imponuje s svojo maso in' razsežnostjo, z neskončni-ftni gozdovi in z utrudljivo samoto. Skupina Košenjaka in tudi Kozjaka pa ima bolj vesel značaj. Travniki in’ gozdiči. selišča in1 razgledišča 00 menjajo, da človek sam ne ve, kdaj je prišel na vrh.
Vuzenice je na Košenjak pet kratkočasnih' uric po zložni poti, na Veliko Ko-I>o imaš tudi pet ur od postaje (Vuhred ®I‘i1 Vuzenica), pa te ure se vlečejo in’ o-'bešajo pa kolena, da vedno, ftS ftro* kodai boa na vrhu.
nil. Žena je imela med tem! ljubavno razmerje z njegovim! bivšim mesarskim u-čencem) in! je živela ž njimi V divjem zakonu. Ko se je mož povrnil domov, ga sploh ni hotela v ec poznati. Ona je spala s svojimi priležnikdml v Spalni sobi, m!oža pa je iztirala V mesnico, kjer so spali pomočniki. Mož, ki je še ženo vedno ljubil, je upal, da še bo 5e poboljšala in! ga zopet priznala kot svojega moža« Ko pa ga je žena stalno prezirala irj se za vse njegove prošnje in opomine ni zmenila, jo je nekega dne na cesti z mesarskim nožem zaklal. Na predlog zagovornika jo bil poslan obtoženec! na opazovanje v zavod za živčnobolne, kjer so konstatirali, da je izvršil svoje dejanje
V duševni zmedenosti in’ da za to ni odgovoren. Na podlagi tega je bil Stibij o-proščeu in takoj izpuščen iz zaporov.
—	Trocki jev a bolezen. V 'berlinskih krogih, ki so navadno dobro poučeni o dogodkih v Rusiji, se zatrjuje, da je Trockij nevarno bolan. Zdravniki so konstatirali želodčni rak. Iz Berlina je bilo nujno pozvanih več specijali&tov, ki bodo izvršili operacijo. .
— Nesreča danske kraljice. Danska kraljica se je pred par dnevi peljala s prestolonaslednikom v svojem avtomobilu na sprehod proti Fredonshurgu. Vsled neprevidnosti šoferja je avtomobil zadel v zaprte železniške zapornice. Udarec je bil tako silen, da so so prelomile zapornice, avtomobil pa je bil težko poškodovan, vsled česar se jo na mestu ustavil.
V tem trenutku je pridrvel ekspresni vlak, ki jo komaj kakih 10—15 centimetrov oddaljen od avtomobila zdrvel z največjo naglico mimo avtomobila in so imata kraljica in prestolonaslednik zahvaliti lo srečnemu slučaju, da sta ostala pri življenju.
— Nenavadno odkritje ruskega akademika. Na zadnjem zasedanju ruske akademije znanosti v Moskvi je predložil akademik Joffe poročilo o svoji najnovejši iznajdbi: Izjavil je, da se mu je posrečilo iz kamenite soli napraviti žico, ki je ravno tako prožna, kakor železna ali jeklena. No, če je to res, bodo cene žici skoraj gotovo padle. Pa bolj verjetno je, da jo to mesto amerikanske izjemoma enkrat ruska —- raca.
Dopisi.
Slovenska Bistrica. Prejšnjo Pajma-novo žago, ki jo pred kratkim prešla v last trgovca Kirbiša iz Celja, jo ta prodal spet naprej družbi »Velepromet«, iz Zagreba. — Novakovo gostilno v kolodvorski ulici, ki je bila prej1 last znanega narodnjaka pokojnega g. Petra Novaka, je prevzel g. Uhernik. — Sokolska Miklavževa slavnost v hotelu »Beograd« jo uspela v občo zadovoljnost mladih in
Okrog ene ure smo zapustili prijazni obmejni vrh in obljubili, da ga še večkrat obiščemo (ali iz Vuzenice ali iz Dravograda). Pod nami se je belila cerkvica na Ojstrici (Št. Janž), v karti Kimperh (981 m). Zaleteli smo se po desnem brdu čez košenice navzdol proti Tratinkovi bajti in trem' križem* pa smo kmalu u-gotovili, da smo zopet napravili nepotreben ovinek. Zato smo zavili na levo v grapo in malo navzgor mimo lepe planinske šole iz lesa in že smo ob dveh sedeli v gostilni pri Moriju na Ojstrici. Soba je bila kmalu polna domačinov in izletnikov iz Dravograda. Zapele so ei-trice in mladina je veselo zarajala. Mi starini pa smo modrovali, katero ime je pravo: Košenjak ali Kokošnjak. V svoj jezikovno-znanstveni krožek smo povabili tudi gospoda župnika, ki jo pojasnil, da domačini poznajo samo Košenjak, ker je dosti košnjo gori, ne pa Kokošnjaka, ker tod okoli tudi no poznajo kokoši, ampak samo kure. Nemci iz Maribora in Dravograda, ki so hodili streljat divjo peteline in morda tudi kokoši, eo slovenski Košenjak napačno prevedli v Hiihner-kogel in’ Slovenci nedomačipi so to besedo zopet prevedli nazaj v Kokošnjak.
Na Ojstrici je bil naš glavni počitek, ki se je naenkrat raztegnil na dve in pol ure, zato smo začeli nalagati svoje olajšane nahrbtnike, da nas ne bi vjela noč po gozdu in bregovih in blatnih kolovozih, ki kažejo, da se bližamo dolini. Ucvrli smo jo po brežini in pritekli v debeli jari e Dravograd še pred fiočjo irj*
starih. Miklavž je bil precej radodaren'; da so darila obdarovancem bolj tekaiia, zato sita skrbela Krulčeva teta s pijačo in! jedačo ter čitalniški orkester, tako da se je razvila prijetna, neprisiljena zabava.
Celjske vesti.
Proslava rojstnega dne N j. Veličanstva kralja Aleksandra v Celju. Oficirski zbor celjske garnizije priredi v čast rojstnega dne Nj. Vel. dne 17. tml. Svečano zabavo S plesom v veliki dvorani Narodnega doma. Organizacija jugoslov. nacijonalistov proslavi večer 17. tm!. z obhodom po mestu, 7. bakljado in godbo. Zbirališče fia Dečkovem trguj pred Nar. domom!.
Upravno sodišče v Celju. Pri zadnji javni obravnavi dne 1L tm. je nastopila kot tožiteljica Nabarvljačka zadruga v Št. Lenartu v Slov. gor. proti delegaciji financ v Ljubljani radi odmero prometnega davka. Razsodba se izda tekom osmih dni pismenim potom.
Celjski šahovski klub lepo napreduje. Dokaz za to jo zadnji občni zbor drte 12. tm., ki se ga je udeležilo lepo število članov. Rednem,)i turnirju je prisostvovalo 24 igralcev, ki so igrali vsak po 23 partij. Za klubovo prvenstvo tekmujeta prof. Vagaja in Šribar z 22, ozir. 20M> točkami. Klub jo naprosil šahovskega mojstra g. prof. dr. Vidmarja za simul-tansko igro, ki se bo najbrž vršila še ta mesec. Najbrž priredi tudi slov. šahovska zveza prihodnjo leto pokrajinski turnir v Celju.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponde-ljek, dne 17. tm. ne bo predavanja, ker je državrii praznik.
Sokolsko društvo v Celju priredi v četrtek, dne 20. doc ob 20. uri v gostilniških prostorih Nar. doma družabni večer brez vstopnino, spojen s predavanjem! in z razdelitvijo diplom tekmovalcem.
Olepševalno društvo v Celju je utrpelo pri zadnji povodnji v parku velikansko škodo. Dobro nasuta pota so od vode ostržena in poblatena in tudi na nasadih jo povzročena velika škoda. Društvo bo moglo spraviti mestni vrt v prejšnji stan le z izrednimi prispevki. Meseca februarja namerava prirediti v to svrho veliko tombolo.	•	.
Sokolstvo.
o	Na Silvestrov večer marsikateri človek ne ve, kje bi najlepše končal staro in pričel novo leto. Gotovo bo letos najlepša zabava »Silvestrov večer« v Narodnem domu, ki ga priredi Mariborski Sokol v korist svojemu bodočemu domu.
se utaborili v gostilni v Narodnem1 domu, ker je bilo še dovolj časa za vlak. Odprli smo še enkrat nahrbtnike in pospravili vse ostanke hribovskih pojedin.
V	večernem vlaku smo prišli skupaj z lovci in drugimi izletniki, ki so nas povpraševali, kakšne turo da smo napravili. Odrezali smo se na kratko: »Prehodili smo ves Kozjak.« Pa jo bil med njimi neki sitnež, ki pi prav verjel, da smo mi pravi planinci. Ko je cul paš pogovor o Pernicah in o Košenjaku in Kokošnjaku, je važno pripomnil: »V pernicah ste že bili in mimo kokošnjakov ste tudi hodili, pri vsaki kmečki hiši so, na Kozjaku pa niste bili. Kozjak prične pri Sv. Vrbanu nad Kamnico pri Mariboru in sega do preseke med Marenbergom in Ivnikom (Eibiswald).« Opravičili smo se, da to že sami vemo, da smo priznani pohorski prodniki, ki smejo iti in se izgubiti tudi v druge gore, ne samo na Pohorju, in da za peturista pomeni Kozjak vso pogorje severno od Drave od Maribora do Dravograda Hotel je nekaj odgovoriti, pa se jo med tem vlak ustavil v Rušah, in se je toliko ljudstva natrlo na vlak, da so ca izrinili n drugi oddelek vagona.
Prihodnjič pa po j demo reS na Kozjak, ki vrhujo v Kapunarju (1049 m) nad Marenbergom, čegar zgodovina je morda sorodna s Košenj akovo, ker tudi temu pravijo p okat eri Kokošnjak
-n-
Mmodm gledališče.
REPERTOIRE:
Sobota, 15. dec. »La Boheme«, Ati. D,
Nedelja, 16. dec. ob, 15. »Žoniieg«, izyen,	■>1
Nedelja; f6. dec. ob 20. uri. Konšeeasii v proslavo rojstva Nj. (Veličanstva kca« Ija Aleksandra. Poleg koncerta opecS »Cavalleria rustimna« Ab. E.
Pondeljek, 17. doc.; »Hasauaginica* Ge stokanj q v Ptuju.
J* ■	-CH
»La fookome«. Pri današnji vprizoritarf opere »La boheme« poje partijo Collinai g. Hugo Zathoy, član’ ljubljanske operet. G. Zathoy pum ho še v nepozabnem! spon minu izza lanske Sezone, kjor je gosto* val v »Faustu« (»Mofisto«). Nedvomno bo današnjo gostovanje odličnega pevca* umetnika mnogo pripomoglo k lepemu uspehu. Predstava se vrši za ab. D, kjer, jo pa še več lepih vrst partftmiJl sede* žey) ia lož na razpolago.
»Ženitev«. V; nedeljo popoicln« ob 35, uri se vprizorS velezatmvctta Gogoljeva!
komedija »Ženitev«, ki je pri vseh vpii-’ zoritvah izredno zabavala občinstvo.
Proslava rojstva Nj. Vel. kralja Aleksandra. Dne 16. dec. na predvečer rojstva Nj. Veličanstva kralja Aleksandra pri* rodi narodno gledališče v Mariboru slas’1-nosten koncert s sledečim sporedom: E,j Adamič: 1. »Iz mojo mladosti«, a) Oh rani belki, h) Mož z medvedom, c) Bolnartma*! ti, d) Pripovedka. — Svira vojaški ow' kester pod vodstvom g. kapelnika Beivi zoga. 2. a) R. Strauss: »Jutri«, b) H. Wolf: »Zjutraj«, c) R. Strauss: »Himna ljubezni«. Pojo operna pevka gdč. WLa-1 dimi rovna e spremijevanjem orkestra. 3,! St. Prmrl: »Božična suita« za orkester^ a) Preludij: Advent. (Pričakovanje Odrešenika.) b) Božič. (Rojstvo Kristufiowo$ c. Pastoralni Sciherzzo. (Sv. trije bratfi.^
—	Polog tega se bo vprizorila Mascagni-jeva opera »Cavalleria rusticana«, ikjeais nastopijo ga. Mitrovičeva, gdč. Kogojeva in gdč. Petkova tar gg. Skrivaajč'^11 Govorov.
Pripombo le slavnostnem koncerta, Id Adamičevi Suiti »Iz moje mladosti«. 1.
Ob zibeli. Mati ziblje svoje dete in’ ga uspava s pesmijo. Otrok za&pi id mati, sanja: dete raste -in se veselo igra,"— Dete se prebudi. — Zopet ga mati umikih Sanja dalje: dete raste. Doraste do mla* donioa. Junak bo! Slaven! Od matere pojde! Oženi &e! Veselo svatbo praznuje! Sama ostane mati. Kje bo sin, ko pri« do k njej smrti — Nemirno dete jo predrami iz sanj. Zapoje mu in1 sama sredi5 pesmi zaspi oh zibel. 2. Mož z medvedom. Deca se vsiplje iz vseh strani. Mož' z medvedom je tu! Medved pleše, a mož-siromak vrti svojo lajno in s klobukom
v	roki prosi milodarov. Otrokom! zabava, njemu grenak fcru h, medved pa se nerodno vrti in nezadovoljen renči. 4. Mati jo-hol-na. Žalosten1 se otrok igra misleč fla bol« no mater. Kaj če umre. Skoči k materini postelji. Mirno spi. V iskreni globoki molitvi prosi za materinsko zdravje. Umiri se. 5. Pripovedha. Vsako leto zahteva strašni zmaj 'mlado deklico kot žrtev. Žreb odloči, da mora pasti kr a* Ijičina. Čaka feama svoje usode iri zmajevo rjovenje fee že čuje. Projaha mladi neznani kraljevič. Hoče kraljičino rešiti, Začne se boj, v katerem zmaj svojo gla* vo izgubi. Zvija se v smrtnih bolečinah. Od daleč pa se čuje prihod žalostne procesije, ki naj prinese nazaj v grad, kar je še od kraljičine ostalo. A tu kraljevič zmagoslavno stopa s svojo oteto kra* ljičino na svatbo.
kultura ir umetnost
x Nova Evropa. Prejeli smo 17. številko »Nove Evrope« s sledečo vsebino; Francoska diplomacija i Petar Zrinski' 1 drugi odnosi franeusko-hrvatski (E. Haumaat); Amerika i naš žovek u 51 jo j (F. Lupiš—Vukiid); Antropozofski pokret Rudolfa Štajnera (II. E. Laner); Veterinarstvo u srpskoj vojsci za vreme ratovff 1912—1918 (Dr. Lj. Mladenovič); Austria docet (I. Berlin). Priporočamo m naročen vanje. Natančnejša pojasnila daje kra^ jevni poverjenik g. Božidar Borko. Maribor, Jurčičeva ul. 4»
»T S B O It«1
M a r IB or, dne 15. decembra 192A
Mariborske vesti.
Maribor, 14. decembra 1923. jPOZTV MESTNEMU PREBIVALSTVU
Mestno županstvo poziva prebivalstvo, da okrasi v proslavo rojstnega dno Vel. kralja, due 17. decembra svojo fciše z državnimi in narodnimi znstava-jni. Na predvečer se vrši po mestu bak. jjada, pri kateri naj so okna primerno lazsvetijo.
-O-
MARIBORSKI HUMOR.
Nemka, ki ne zna slovensko, dobi po naključju v roke mariborska lista »Straža« in »Enakost«. Toliko je pa vendarle bila radovedna, da jo je zanimalo, kako jse pravi tema časnikoma po nemško.
»Čaj, Mitzi,« vpraša služkinjo v nemškem! jeziku, »kaj se pravi: .straža’!« — Mitzi, stara slovenska korenina, a dobro podučena v vseh skrivnostih mariborske nemščine, jo odreže:	»Policaj.«	—
Čudni so ti Slovenci, si je mislila z nekim tihim zadoščenjern naivna Nemka, še njihovi listi imajo — policijsko glavo. »Nun, Mitzi — was ist das:	Enakost.«
»Em Bein,« reče brihtna Micika, ne mi-jsleč, da jo spravila ubogo Nemko še pred težje vprašanje. Ni čuda, če Nemci ne (morejo biti zadovoljni v deželi, kjer imajo listi tako zagonetna imena. Ist das cino Kultur, bitte?
Mudil sem se na trgu, da bi prinesel ženi krompirja za našo krompirjeve ((uradniške) pojedine. Vprašam kmetico: \ »Ali imate kaj krompirja na vozu!«
)• »Ne, ampak peteržiilj.«
;> »Kje pa je Peter Žulj.«
T »Tu pod odejo.«
Šele ko jo razgrnila odejo, sva se razumela: jaz sem spoznal n j ort peteršilj, ona pa mojega Potra Zilja. Pa sprla so zaradi te jezikovno fineso nisva!
obiskuje. Odprta bo od 9—12 in od 13 17
ure.
Imam sriiolo z ljudmi. Na poštnem u-raflu me vpraša neko žonšče: »Kjo je gospodična Lina, da bi jo nekaj prosila.« Poznam več poštnih gospodičen, a katera izmed njih je Lina — no, tega si ni-ipem zapomnil. Vprašam jo tedaj za priimek, pa jo bila v taki zadregi kot jaz trenutek poprej pri Lini. Končno sc je tudi to pojasnila Pokazala mi je nadpis jra dveh vratih:
(POJASNILA BOBE STRANKE SAMO PRI LTNL
HCH
tn Organizacija JagoslovtuHikih' Nacijo-nalistov v Mariboru in okolici priredi v inedeljo dne 16. t. m. ob 17. uri na predvečer rojetva Ni. Vol. kralja Aleksandra I. veliko manifestacijo v veliki dvorani Narodnega doma. Po zborovanju be razvije ob 18. uri izpred Narodnega idoma povorka po Tattcnbachovi, Sodni Aleksandrovi do kolodvora, od tam po Kolodvorski ulici ba Zrinjskega .trg, nkraatvo glavarstva Trg svobode, Slovenski, Gosposki ulici na Glavni trg, kjer ne povorka po odpovanju narodne himno razide. Vabi so vse narodno čutečo občinstvo, da se zborovanja in povorke u-deloži. Na četa povorko koraka godba narod. žel. društva »Drava«.
jrt Organizacija Jugoslovanskih Nu-Maonatistov poživlja s tem vso hišne posestnike, da razobesjo v nedeljo na predvečer rojstnega dne Nj. VeL kralja 'Aleksandra I. zastave, stanovalce pa, da »b priliki povorke razsvetlijo svoja okna.
m V soboto, dno 15, decembra ob 20. ari sestanek akcijske čete v Narodnem idomu. Vdeležba obvezala. Čelnik.
in’ EHtni ples pa čast rojstnemu dnevu Ni. Veličanstva kralja. Opozarjamo popov n'o na elitni ples, ki ga priredi tukajšnji Oficirski dom v pofldeljek dne 17. tm! ob 2L uri v Gotzovi dvorani. Vstop je dovoljen samo vabljenim. Vabila so že dostavljena. Eventuelna pojas-Bfila Še daje g. por. Zobec, 32. art. puk.
trt Otvoritev umetniško razstave, Citate! je opozarjamo, da bo jutri, v nede-Ujo ob 9. uri otvorjena kolektivna razstava mladega slikarja g. Ante Trstenjaka. Opozarjamo Ha tozadevno notice, ki so izšle zadnje dni v našem listu in priporočamo občinstgu, da razstavo obilno (
ni Jugoslovanska Matica v Mariboru
prosi Svoje člane, da poravnajo članarino za leto 1923. Dalje sporoča, da ima v. razprodaji »Gospodinjski koledar« za 1. 1924. Uradne ure vsak dan, razen nedelj in praznikov od 1514—17 ure. Pisarna v Sodni ulici št. 32, na vogalu.
m Svitanje prodpusta ali velikomestna reduta v Mariboru. Mrkogledi advent se nagiblje h koncu iit na obzorju se pojavlja veseli predpust g princem Karnevalom, z ženini in nevestami, s polnimi in praznimi žepi itd. Letošnji predpust bo nudile celo vrsto plesov in drugih prireditev, nad vsem pa bo kraljevala bohemska reduta, ki jo namerava prirediti u-metniški klub »Grohar«. Vsem je še v dobrem spominu »Japonska noč«, najori-ginalnejša in' uprav rekordno obiskana prireditev vprošli predpustni sezoni. Letošnja prireditev te vrste bo po svoji originalnosti in senzacionalnosti še prekosila »Japonsko noč«. Iz pravkar zapo-četih temeljitih priprav razvidimo, da bo umetniški klub »Grohar« priredil re-duto popolnoma v velikomestnem! stilu in da bo nudila res nove in originalno atrakcije. Znano je, da je mestna občina odstopila »Groharju« brezplačno stavbi-šče za zgradbo umetniškega paviljona v Mariboru- Klub se živahno pripravlja na gradbo, ker mora’ biti paviljon najkasneje v petih letih izročen javnosti. Da si »Grohar« pridobi novih denarnih sredstev, se jo tudi letos odločil, organizirati velikopotezno predpustno, prireditev. Nihče no dvomi, da ne bo moglo nobeno drugo društvo tekmovati ž njim in da bo »Bohemska reduta« res prvovrstna predpustna senzacija. Vršila se bo zadnjo soboto v januarju, t. j. dne 26. prihodnjega meseca in leta. Prireditelji bodo poskrbeli, da bodo odstranjene neprijetnosti »Japonske noči«, predvsem velika gnječa. Zato bo število gostov o-mojcno in bodo imeli pristop le vabljeni. Ker je to reduta, mora biti vsak maskiran, najmanj pa S krinko. Maske ne bodo dragoceno, poskrbljeno pa bo, da bodo kar najbolj originalne. Podrobnosti bomo od časa do časa sporočili. Pristavljamo le, da bodo pri dekoracijah itd. delovali vsi člani »Groharja« in da so v pripravljalnem odboru najodličnejše mariborsko dame. Organizacijski načrt jo izdelal g. arh. Schell.
m1 Ljudska knjižnica bo nudila za božično sezono izbiro novih knjig. Vsak dast nakupi vodstvo nekaj dobro ohranjenih antikvarišnih knjig pivo vrstne literarne vrednosti, skrbi pa seveda tudi za to, da dobi »Ljudska knjižnica« vsako knjižno noviteto v našem jeziku.
V	zadnjih dneh je bilo nakupljenih več knjig, ki bodo prava slaščica za čitaoja-žetjno prijatelje »Ljudske knjižnice«. Priporočljivo bi bilo, da bi se vsakdo že zdaj založil z lektiro za božične praznike.
m Kakor blisk 'se širi po mestu vest o dobrodelni veselici, ki jo priredi tukajšnje gasikio društvo in njega rešilni oddelek dne 5. januarja 1924 v vseh prostorih Gotzove dvorane. Za danes izdamo l-o toliko, da je čisti dobiček namenjen' za pabavo prepotrebnega novega rešilnega avtomobila in upamo, da bo ta humani namen' prireditve privabil kar jiajveč porotnikov. Podrobnejše bomo še poročali.
m' Prošnja uSmiljeiiim srcem! Dve
vdovi, vsaka s 3 malimi otroci v starosti od 1—14 let, ki sta bolehni in' brez vsakih sredstev, Se,obračata do usmiljenih src s prošnjo za podporo, bodisi v denarju, obleki ali živilih. Darove sprejema naše uredništvo, kjer je naslov na razpolago.
m Državna loterija. Srečke za novo kolo se dobivajo zopet pri blagajni glavne pošte. Cena celi srečki je 80 D, polovici 40 in četrtinki 20 D; tem primerno so tudi dobitki zvišani. Srečke se razpošilja tudi izven Maribora.
m Lekarniško nočno slažbo vrši trt teden lokama »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti,
m Zdravniško fledoljsko in1 prazniško službo vrši ta teden do nedelje 16. do sobote 22. decembra dr. Vinko Drasch, Kralja Petra trg 3.
m Trgovski ples priredi STov. trgovsko društvo v Mariboru dne 19. januarja 1924 x Gotzovi dvorani.	1
m Dar rešilnemu oddelku. Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v smrtnem slučaju je darovalo 500 D. Lepa hvala!
m Primarij Dr. Mirko Černič jo popolnoma okreval in spet redno ordinira.
m V znamenju stanovanjske bede. Včeraj je bila na Koroški cesti 43 sodno deložirana družina delavca Jakoba K., ki so je brez dovoljenja vselil v izpraznjeno stanovanje. Mož se je obrnil na vojaško oblast, da bi mu dovolila stanovati začasno v kaki baraki, na kar pa seveda voj. oblast ni pristala. Tako je cela družina z malimi otroci dobesedno na cesti. Stanovanjski urad ne more nakazati stanovanja, ker ni nobenega praznega.
m' Gradbeni konzorcij »Mojmir«. V
Kreditni in stavbni zadrugi »Mojmir« pred kratkim ustanovljoni konzorcij je že pričel s poslovanjem. Pravilnik jena razpolago proti mali odškodnini. Dose-daj je vplačalo 7 članov, med temi dva polna deleža po 1.500 Din. Sestava konzorcija je tudi iz trgovskega stališča ze-
lo	praktično urejena. Od strani prijavljenih članov se dola na to, da se bo z gradbo prve hiše pričelo takoj spomladi. Deleži se plačuje jo v Zadružno Zvezo in nimajo z ostalo imovino zadruge nič o-praviti. Kdor ima resno voljo in sicer resno voljo tudi v svojem interesu, da so bo v Mariboru vendarle začelo resno stavbeno gibanje, naj se zanima za ta konzorcij.
m Cvetlična razstava v prid pomožiii stanovanjski akciji. Društvo vrtnarjev in Sadjarjev za Slovenijo priredi letos svoj občni zbor v Mariboru. Ob tej priliki se vrši v našem največjem vrtnarskem podjetju »Vrt« (Džamonja & dr) dne 2. in 3. februarja velika cvetlična razstava v prid pomožni stanovanjski akciji »Dom ubogih«. Kreditna in stavbna zadruga »Mojmir«, ki si je naprairt rta prvi enketi izraženim dvomom, ali sme zadruga to akcijo izvršiti, med tem pridobila od pristojne strani odobrenje, organizira tozadevno posebni odbor, ki sklicuje pred povirn letom drugo veliko enketo. Tako je tudi ta akcija za največje brezstanovanjsike reveže dospela rta pravi tir uresničenja.
m »Splošni adresar«. V pripravi se nahajajoči »Sploši adresar« bo vseboval poleg splošnih naslovov za Maribor irt okolico tudi naslove znamenitejših tvrdk na Štajerskem, v uredniškem delu, pa več zanimivih razprav.
m Varstveni alarmni aparati. Včeraj popoldne je razkazoval na policijskem komisarijatu zastopnik tvrdko »Inter-agencija« varstvene alarmne aparate, ki nudijo zanesljivo zaščito pred vlomilci in tatovi, ker pri vsakem najmanjšem dotikljaju sprožijo električni zvonec in tako opozore na nevarnost. S pomočjo živega srebra so ti aparati tako občut ljivi, da zadostuje le najmanjši dotik-
1	ja j in povsod, kjer je nameščen alarmni zvonec, zazvoni in zvoni neprenehoma 8 ur, če zvonca nihče ne zapre. Aparatov je več vrst, večji za velepodjetja, banke itd., manjši za trgovine in privatnike. Alarmni aparat se lahko povsod namesti: v blagajni, na vratih, na mizah, v omarah, pri oknih, rta zidu itd., sploh povsod, kjer bi lahko poskušal Svojo srečo kak vlomilec. Izum' znači velik napredek pa polju obrambnih sredstev zoper vlom! Ti aparati imajo namreč še to prednost, da funkcijonirajo tudi, če zločinec prekine električni tok, s pomočjo lastne baterije. Kakor hitro se »čuvaj« sproži, ni več nobenega sredstva, da bi so ustavil zvonček. Pri trgovinah se lahko razen tega uredi aparat tudi tako, da v momentu, ko se sproži, začne goreti luč v lokalu in na cesti ter se tako opozori pasante na vlom. Alarmni zvonec se lahko namesti na več mestih, tako v lokalu samem, na stanovanju in pri policiji, tako da je ta takoj opozorjena na nevarnost. S posebnimi pripravami se lahko natančno naznači, pri katerih vratih ali oknu je vlomilec vlomil v prostor, pri katerem! predalu blagajne itd. 5e začel svoj posel. Po večjih mestih imajo vse večje tvrdke take aparate in alarmne zvonce napeljane tudi direktno na policijo. Tudi najspretnejši vlomilec ne moro odnesti ničesar, da bi ne bil opažen! Aparati v svoji dovršenosti nadkri-ljujejo vse dosedanje varstvene naprave in so uporabni poy,sod. Zastopnik,
tvrdke Ho danes, v soboto, ob 2o. uri zvečer razkazal aparate v kazinski dvorani (Slomškov trg) vsem, ki se za to zanimajo. Vstop vsakomur prost. Opozarjamo na to vso trgovce, obrtnike itd., pa tudi vse zasebnike, ker se dajo ti aparati uporabiti obenem tudi kot hišni zvoni ci.
m »Kje je pokopan otrok?« Mestni magistrat nam poroča: Z ozirom na notico v Vašem cenj. listu št. 246 z dne 30. okt. 1923 pod zaglavjem »Kjo je pokopan otrok?« Vam sporoča podpisani mestni magistrat, da je bil slučaj uradno obravnavan že 5. aprila tl. Mestni pogrebni zavod je prejel za mrtvorojeno' deklico Bobek sicer nakaznico za grob od upra-viteljstva splošne bolnice v Mariboru, vendar otroka samega ni prejel. Ravnateljstvo pogrebnega zavoda je z vlogo na mestni fizikat prosilo za pojasnilo slučaja in upraviteljstvo bolnice je z dopisom na mestni magistrat mariborski št. 354 z dno 14. aprila 1923 sporočilo, da se je zgoraj imenovano trupelce po krivdi bolnišničnega strežnika priložilo v krsto mrliča Jožef Kovačič, ki je bil pokopan dne 21. marca tl. v grobu bolni, odd. IV-0-373. Kakega računa o pogrebi nih stroških otrokov oče ni prejel in 89 seveda tudi ni mogel poravnati.
m Mestno kopališče je izven nedelje ih pondeljka vse dni v tednu odprto od 10-do 19. ure zvečer. Parna kepelj je ob sredah in petkih ves dan za dame, ostale dni pa za gospode. Obiskovalcem kopali' šča stoji vedno na razpolago prvovrstni operater.
m Pisalni stroji rta obroke! Tvrdka Ant. Rud. Legat, specijalna trgovina 8 pisalnimi stroji, Maribor, Slovenska ul* 7, proda ob božiču pisalne strojo za P°' tovanje različnih sistemov (Erika, tT°' derwood, Vasanta itd.) po ugodnih pl*" čilnili pogojih. Glej tudi jnseratni <1®
m Izdclovalnica obutve Dragotin glič v Mariboru, Koroška c. 19, nam znanja, da jo zopet v položaju zadovob1* ti p. n. odjemalce v vsakem oziru in sp*’e'‘ jemati naročila na drobno in veliko, kaf v zadnjih mesecih vsled velikih dobaVl, ni bilo vedno mogoče. Tvrdka izdeluj® priznano najboljšo čevlje znamko »KARO« in opozarjamo na inserat y našcnjl listu.
m Opozarjamo na oglas tvrdke R* Monjac, čevljarska delavnica v Jurčiče-
vi	ulici; daje 10% popusta pri nakup® čevljev lastnega izdelka! Ugodna prilik*1 za praznike!
m Javna dražba. Dno 19. trn. se vrši ». .carinskih magacinih tuk. Glavne car1' naruice javna prodaja 48 sodov ordoval* 180 paketov igralnih kart in malenk®' sti. Prodaja so začne ob 9. uri zjutraj*
m Restavracija »Narodni dom« na razpolago okusno renoviran salori. ^ pe zračne sobe za klube in obnovlj6®0 kegljišče. Izrecno pristna domača vi1'9' Abonenti se sprejemajo po 20 Dinari^ dnevno.
m’ Hctel in’ restavracijo »Kosovo« 1,9
Grajskem trgu 1 je prevzel primorski x°l jak in bivši gostilničar v Rotovški ki®*’1’ g. Rado Starman. Prepričani smo, da bo ta najstarejša gostilna v Marib°r9 pod njegovim vodstvom kmalu zop® povzpela na prvo mesto in postala ®re' diščo narodne družbe. Na razpolago 69 lopo dvorane za društvene priredij Kuhinja in klet bosta nudili najbolj® in zato gostilno vsem toplo priporočan10'
m Hotel Halbwidl. Danes nedelja j®' tranji in večerni koncert v zakurjen1*1 prostorih.
m Gostilna »Črni Jurij«, Vetrinjska
ulica 3. Danes v nedeljo 16. tm. se v
rŠ>
pojedina jetrnih klobas s koncertom. K-0* rošei, podpirajte svojega rojaka!
m Hotel Kosovo. Vsako soboto kou' cert. Podaljšana policijska ura. Dvr®' na stara in nova vina. Dnevno čovab®1 po 1 D, ražniči po 3 D.
m Kavarna Promenada. Danes v Se deljo dne 16. decembra 1923. ob 20. 1,r
češk1
kakor vsak dan koncert. Igra znani ®c° pianist Ohaloupa. Izvrstna vina, speciJ® liteta ribiževo vino. Dnevno svežo d®1113
co pecivo.
m Kavarna mestni park. Samo P3
dni svira gost-konzervatorist na glaS0< virju, kateri je slučajno v Mariboru
m Kavarna Frankopan. Od dan
naprej dnevno koncert. Z izborno P*3
nČ®
in domačimi močnatimi jedili preskrb Ijeno,
M si ri1> 6
»T
ijfi
t)r. R. PipuS.
Uprava socijalnega zavarovanja,
(Konec). :
y smislu zakona) opravlja okrožni urad krajevne posle zavarovanja na ta načiri, da kontrolira delodajalce y\ izvrševanju prijavne dolžnosti, vodi !vi evidenci zavarovane člane, predpisuje in1 pobira prispevke, daje podpore, Hudi zdravljenje in oddaja pomožne priprave za zdravljenje, vodi evidenco in statistiko o bolniških podporah in zastopa o-nsrednji urad' pri ob last vil), ako ga ta za 4o pooblasti. Približno isti delokrog ima okrožnii nirad pri zavarovanju proti ne-zgo-daja'; ort odreja tudi preiskavo nezgod m izplačuje začasne podpore itj začasne rente, ter kontrolira pristojna 'državna oblastva, ali izvršujejo določila zakona o zavarovanju delavcev] in na-redbe osrednjega urada za zavarovanje 'delavčevi ali ne. To so bistveno ista opra vila, kakor so jih pri nas svojčas pred prevratom) izvrševale vse bolniške blagajne. Te so imele celo večje pravice, iker so sestavljale tudi svoj proračun Srt okviru' zakona določevale višino prispevkov! iri podpor. Te bolniške blagajne >jso imele po številu zavarovanih delavčevi po enega do 3 uradnike za reševanje (tekočih opravil, poleg tega pa odbor, yo-fljeri izmed delavcev in delodajalcev, ki jo sklepal v zadevah bolniškega zavarovanja, določal višino prispevkov! in podpor, nameščal uradnike in nadziral njih delovanje. Te bolniške blagajne so poslovale brezhibno. Vsak teden smo do-ijbiili sproti izkaz, koliko prispevkom je ‘treba plačati za vsakega, posameznega nameščenca. Če je delavec obolel, je dolbi! še isti dan, ko se je prijavil, ali pa imtj naslednji dan, potrebno podporo, potrebna zdravila iri) potrebno zdravniško pomoč. Danes pa dobivamo plačilne naloge o prispevkih navadno šele čez rpol leta iS še takrat samo skupno (su-Marno) za vso delavce, tako da je ohe-taiogočena vsaka kontrola, ali so se prispevki izračunili pravilno ali pe. Obole-’li nameščenec pa mora hoditi od delodajalca k občinskemu predstojniku, od občinskega predstojnika le zdravniku, od zdravnika k poslovalnici, od poslovalnice pa k okrožnemu uradu vi Ljubljano, da dobi čezi en teden ali čez 14 dni popol-inomia nezadostno podporo, če sploh ka j dobi, in če mu te poti poprej ne odrežejo.
Tndi naš zakon od 14. maja 1922 določuje, da se mora vodstvo okrožnih uradov! izročiti odboru, ki je voljen dzmed zavarovanih1 nameščencev in izmed delo Sdajalcev. Zakon je že poldrugo leto v veljavi, a gospodom! pri okrožnem uradu v Ljubljani se prav nič ne mudi, da bi razpisali volitve za ta odbor. Tam, kjer <so toliko denarja po nepotrebnem patra ti, se bojijo baje stroškov takih volitev?!:
tdbv zadiostovalo že 1000 OanJeščenteeV sledi iz tega, da zakon sani1 prometnim podjetjem1, ki imajo 1000 namešcencev, naravnost ukazuje, ustanoviti posebno blagajno, ki prevzame posle okrožnega urada. Na ta način bi celo poslovanje postalo spet silno enostavno, postopanje bi se isilno pospešilo, delodajalcem1 in) nameščencem! bi se prihranile mnoge nepotrebne pisarije in1 mnogi nepotrebni poti, ker bi imeli svoj zavod socijalnega zavarovanja povsod doma. Ta zavod pa bi spet ostal v neposredni zvezi z osrednjimi zavodom! v Zagrebu.
Isto ali celo manjše število uradnikov, kakor jih je sedaj pri posameznih poslovalnicah, bi zadostovalo, da pri primerni organizaciji dela opravi vsa opravila okr.ožri. uradov, ki bi se ustanovili namesto njih. Treba je torej samO današnjim poslovalnicam’, ali pa vsaj večjim1 Med njimi1, odkazati delokrog in pravice okrožnih' uradoV; delo bode postalo enostavno, okrožni urad V Ljubljani pa bode lahko pogrešal devet desetin svojih sedanjih uradnikov, poslovanje hode so silno pospešilo, upravni stroški bodo se znižali na polovico, prispevki tudi Vsaj »a 2 tretjini iji imeli bodemo red.
Torej ne 'centralizacija V Ljubljani, ampak decentralizacija iz Ljubljane more biti edino pravilno Sredstvo, ki Hani že v mejah obstoječega zakona olajša neznosno breme socijalnega zavarova-
nja.
Ljubljana je uničila naše uzorrfo predvojno zavarovan je, v Ljubljani so se izdelali naši novi zakoni Socijalnega zavarovanja in nas napravila za državljane druge vrste. Kako moremo potem' pričakovati, da se bodo razmere poboljšale, če damO gospodom! v Ljubljani še več pravic.
Te razloge je uvažeVala tudi mariborska skupina »Zveze industrijcev«, ki se je vi smislu svojega sklepa od 1. oktobra 1923 obrnila do osrednjega urada1 za zavarovanje 'delavcev V Zagrebu s prošnjo, da ta čimjprej ustanovi okrožni urad za zavarovanje delavcev pred vsemi v, Mariboru za ozemlje mariborske pokrajine in po potrebi še tudi Hadaljne okrožno urade v Celju1 in Ptuju. K(
'	III.
Pred prevratom! smo imeli v Mariboru! svojo 'bolniško blagajno, plačevali Smo Ma) prispevkih1 3% mezde, nameščen-We in! delodajalci so bili s poslovanjem' zadovoljni in ta bolniška blagajna, ki je zaposlovala dva uradnika, je prihranila pri svojiih nizkih prispevkih1 §e toliko, da fsi je nakupila lepo enonadstropno hi šo v Mariboru. Nameščenec kakor delo dajalec je lahko osebno tekom! pol ure Opravil vse doma vi Mariboru. Danes imamo V Mariboru poslovalnico okrož Sitega urada v Ljubl jani. Ta poslovalnica Sama zaposluje menda celi ducat uradnikov ilf vendar se pri njej 'ne opravi ni Česar. Tu ne zveš niti, koliko si dolžan Suiti ali bodeš dobil kakšno podporo ali ne. —•
'Ker je 'delokrog današnjih! okrožnih UradoV sličen delokrogu' nekdajnih (a krajnih, obratnih in drugih) bolniških blagajn, v gotovem1 oziru celo ožji, in ker so te bolniške blagajne poslovale 'brezhibno in z malimi stroški, je edino 'Pametna pot ta, da se V vseh krajih, kjer je več kakor 1000 zavarovalnih nameščencev, osnuje kot najnižja organ so-eijalnega zavarovanja okrožni urad, kateremu je treba dodati voljeni odbor delodajalcev in zavarovanih nameščencev. £>a bi za ustanovitev, teh okrožnih jira-!
to treba pri avstrijskem filmu. Prvi film te vrste je posnet v Londonu in nam predstavlja velik kožar Londona leta 1666 v okvirju ljubezenske drame. Glavno vlogo igra znamenita kinoigralka in lepotica lady Diane Manners. Vsekakor so se morali igralci pri teh novih filmih poslužiti drugačne tehnike šminkanja. Zelena barva se producira s prizma postopkom', na platno kot črna, vsled tega se nam! prikazuje cvetoče drevo na sliki kot črrta ploskev z rdečimi pikami, kar napravi na-opazovalce jako močen vtis. Radi tega je moral režiser vse take posnemke izdelati v ateljeju. Divert pa je pogled krasnih historičnih' kostumov, koji so V barvah izborno zadeti. Angleški kritiki so pisali, da izgleda, kakor da bi cela galerija historičnih Slik postala živa Ti novi filmi učinkujejo prvi moment nekoliko tuje. Oko kinoobiskovalca Se je po dolgih letih privadilo, da vidi vso plastiko kot ploskev v dveli dimenzijah, z barvo pa dobi slika zopet' tretjo, vsled česar ne postane človeško telo Samo postava temveč telo. Vse nianse pan-tomirie, ki! sedaj niso prišle do veljave, se V tem1 natančno poznajo. Interesantna je zlasti igra talentirani h kino-igralcev, čijih igro uživa vsak kino-obiskovalec, ker je igra izrazita. Gotovo so se tudi igralci navadili' tehnike V igri kot tehnike V šminkanju. Prvovrstna je v tem filmu igra zločinca Blunfieha. Tudi dru ge znamenite senzacije ima ta film n. pr. sadno drevje na dvoru, čigar sadje je tako naravno, da bi ga lahko trgali platna, ali pa pogled na tekoči svinec kupole Sv. Pavla, ki se je vsled vročine razstopil' in teče po stopnjicah. Izdelava tega prvega barvnega filma je stala o 'gromne Vsote, pa je tudi lahko mogoče, da ne bo tako učinkoval kakor enako vrstni filmi brez 'barv. Vsekakor pa je ta film! veffik napredek v tehničnem! oziru in' mogoče se bomo Morali zahvaliti le tej iznajdbi, če ne l»o v nekaj letih drugih' filmloV kakor le barvni. — Domače podjetje »TriglavMnS« zasluži, da ga podpirajo vsi naši kinopod jetniki.
Objave.
§ I. Citrašk; klub v Marinom priredi v Soboto dne 15. decembra 1923 ob 20. uri zvečer v Gambririovi dvorani družabni večer pri pogrnjenih mizah, h' kateremu se cenj. gg. podporni člani in članice, kakor tudi znanci istih in prijatelji citer vljudno vabijo. Spored je obširen'. Nastopi celi citraški klub v iskuprtih in posameznih' točkah'. Vstopnina je prosta. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
§ Instrukcije za višjo irt nižjo gimnazijo daje reven osmošolec. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Tabora«.
§ Študijska knjižnica je občinstvu odprta vsak delavnik med 15. in 17. uro. Vstop v knjižničirto čitalnico, kjer so na razpolago vsi časopisi in druga literatu ra, je popolnoma prost. Za izposojevanje knjig iia donf pa je plačati enkratno pristojbino, Id iznaša za letošnje leto 10 D. IntereSentje z dežele, ki so odvisni od železniških zvez, lahko obiščejo knjižni co tudi predpoldne od 9.—12. ure.
Film.
Požar v Londonu. Te dni je bila V mariborskem! mestnem kinu cenzurna predstava novega serizacijonainegak filma v barvah, ki ga je dobavila za Jugoslavijo tukajšnja tvrdka Triglav-film, Mihael Murko. Iz 'neke ocene povzamemo o tem) filmu sledečo sodbo: Ne da miru ljudstva: ne izumitelju, ne tvornicam1, še manje pa občinstvu. Ker so S prosto roko kolorirani filmi niso obnesli, se je do danes poskušalo na razne načine. Naj-večje uspehe so imeli avstrijski barvani filmi, ki iso producirali barverie efekte na platno, skozi spektralovo ploščo pritrjeno pred aparatom. V Ameriki pa so iznašli drugi barveni postopek, t. j. prizma postopek, ki dasiravno še nepopoln’, vendar ima to prednost v primeri z avstrijskim; da lahko izvaja ta film vsak najmanjši kino, ker ni treba montirati posebne drage priprave pred kinoaparat inj tfudSi nobene, intenzivnejše luči. kot je
Trgovina, obrt in industrija
Kovaška obrtna zadruga v Mariboru.
Ustanovni zadružni zbor za novo u-stanovljeUo »Kovaško obrtno zadrugo Mariboru«, katere ustanovitev je ministrstvo trgovine in’ industrije, odd. Ljubljani z odlokom- od 17. nov. 1923, št. 6422 odobrilo, se je vršil dne 9. de ocimbra 1923 dopoldne v dvorani hotela Halbwi dl v Mariboru, Jurčičeva ulica pod vodstvom! okrajnega komisarja dr, Rodošek a, kot zastopnika obrtne oblasti iri! V navzočnosti obrtno zadružnega nad zornika Založnika iz Celja ob prav lep: udeležbi zadružnikov iz celega politične ga okraja mariborskega. Udeležniki so navdušeno sledili izvajanju predseduik zborovanja, ki jim je razložil v jedrnatih besedah pomen in .važnost ustanovi-tve te obrtne zadruge.
Imenovana zadruga šteje že danes 128 članov in je ustvanovljena za vse tiste obrtnike, ki izvršujejo svojo obrt na ko vaški način, t. j. navadni kovači, pod kovski kovači, vozovni kovači, verigarji kladvarji, ponvarji, nožarji in kovači za orodje.
Z ustanovitvijo te velepomembne zadruge je obrtna oblast zadostila že dolgoletnim željam' vseh’ kovačev, kater bodo potem! te zadruge lahko uspešneje delovali na svojem gospodarskem polju. Da se bo to res lahko doseglo, nam spri čuje najboljše izvoljeno načelstvo, ki ob stoji iz mož, katerih delavnost, žilavost in vztrajnost nam je zajamčena, to so: Načelnik: Franjo Verzel, Maribor, Tržaška cesta št. 6; Podnačelnik: Josip Pečar, Maribor, Pod mostom št. 10; Odborniki: Prane Šahe d er, Tezno; Alojz Pe-klar, KrčevirSa; Vinko Bezjak, Tezno; Ivan! Eisenhut, Lajteršberg; Franc Horvat, Marija Brezje; Alojz Moni, Zgornje Radvanje. Namestniki: Jakob Kokot, Račje* Matevž Bregant, Orehova vas; Boštjan Štern, Fram; Računska preglednika; Ant. Arzenšek, Slov. Bistrica; Matevž Potočnik, Spod. Radvanje. Da se olajša bolj oddaljenim zadružnikom zveza z zadrugo, sta se ustanovili 2 zaupni-ški mesti in sicer, eno v Slov. Bistrici in eni Tu-i JrfJflaa&i jj glos, &or*
Letne doklado so se določile za tista člane, ki iso se udeležila ustanovnega zbora, letno 40 Din, za vse ostalo člane pa na 65 Din letno.
Pristojbina za učne pogodbe znaša 10 Din, oprostnina 25 Din', pomočniška pre-i izkušnja 100 D, inkorporacijska pristoji bina 100 Din.
Zelo važen je tudi sklep, da naj nova zadruga sestavi enoten cenik za vse vrste kovaških izdelkov, ki bo obvezen za vse zadružnike in za celi mariborski politični okraj ter da se m or #50 vsi računi za vsa kovaška dela poravnati riajkasuen je tekom' enega meseca, sicer je obrtni® upravičen zahtevati bančne obresti.
Pisarna kovaške obrtne zadruge je v Mariboru, Ruška cesta št. 8. Uradne ure so ysako nedeljo dopoldne od 9,—11, ure.
H3-
t Sprejem vajencev in vajenk v obrtni
pouk. Vsled večletne izkušnje v obrtno-nadaljevalni šoli kakor tudi v svoji lastni delavnici sem) dobil prepričanje, da vajenec in vajenka, ki ni imel v ljudski šoli zmožnost napredovati ter doseči dobro šolsko spričevalo, ne more uspešno tudi v obrti napredovati. Vsaka posamezna obrt zahteva mnogo predhodne naobrazbe, ako hoče' vajenec tudi napredovati. Vajenca, ki nima nobene primerne predizobrazbe, se težko ali' nikoli ne more spraviti, da doseže višje strokovno znanje. Vsaka obrt zahteva dvojnega dela iu sicer: delo fizično in duševno. — Duševno delo je pa glavni predpogoji V obrti. Človek s slabimi duševnimi zmožnostmi bo ostal' vedno moč nižje kvalitete, in’ človek tako nižje kvalitete ostane večni revček in nadležnik v obrti. —• Smelo trdim, da je boljše da tak revček ostane težak kakor da se ga sili v kako obrt, v kateri se ne more razviti in ostane revček ki potem1 ni za težaška ip ne za obrtniška dela. Svetoval bi, da naj bi' vsak mojster ali mojsterica pri 'sprejemu vajenca ali vajenke zahtevali šolski spričevalo ter istega dobro prečital in sprejel v uk le takega o kojim se trdna prepriča, da je zmožen za napredek. Na, vstvarjajmo po nepotrebnem! šušmar-stva. Tudi bi bilo svetovati merodajnimi krogom, da bi počeli študirati na os,nut,-ku zakona, a katerim) bi So onemogočil sprejem nesposobnih učenk ali učencev, v obrtni pouk. Po mojem1 mnenju 'bi bilo dobro, da bil se stavila v obrtni zadrugi1 komisija, ki naj bi izpraševala vajeniškega kandidata, ali kandidatinjo predi sklepoml učne .pogodbe o sposobl je-; nosti sprejema. Taka komisija pa naj bi tudi med učno dobo vajencev imela pravico ali dolžnost nadzorovanja vajencev ali vajenk, ali se isti resnično tudi v smislu obrtnega reda v obrti vpo« rabljajo oziroma se jim! nudi priložnost' učenja. Obrtna šola naj bi se popolnoma strokam primerno prilagodila. Prirejala naj bi se za vajence in vajenke. poučna predavanja na državne Stroške.; Upeljala naj bi se mojstrska preizkus-:
n ja in dovoljeno naj bi bilo I.e i&tinj sprejem1 vajencev, ki so to poizkušnjo povoljno prestali. Vsak pameten! človek mora uvideti, da mojster ali mojstcrica, ki nima zadostne strokovne naobrazbe ne more učenca več naučiti kakor sani zna:. Šolsko učiteljstvo mora polagati izpite in šele na podlagi dobro prestanilj izpitov se jih definitivno namesti in se jim da možnost napredka. ObrtmŠtvol pa so pusti tavati v negotovosti, vaje-ništvo pa vzgajati V neurejenih razmet rali. Kako naj postane naša obrt na taki podlagi konkurenco od zunaj zmožna? Ako se torej gospoda v postavodaji ne zmeni za ureditev tega važnega vpraša* n j a, pa bodimo vsaj obrtniki, ki se zave« damo tega velikega vprašanja, pri sprejemu vajencev oprezni. Velja naj geslo? analfabeta, ali naravnega tepca ne pr*« jemajmo v obrtni pouk. Obrt naj He V®“ lja za kazen onim, ki niso zmožni1 post*-ti učenjaki po današnjem! pojmu beSed«* kajti (gg t bi se morala po njeni vzvišeni potre oi primerno ceniti. Vsak obrtniK bi moral biti ponosen na svoj stan in že ta ponos bi moral odstranjevati vse motorične tepce iz naših vrst. Prvovrstni1 obrtnik je resnično tudi učenjak, ako hoče doseči ve9 višek izobrazbe, ki spada v vsako posamezno stroko. Zato pa mora imeti duševno in fizično prirojeni predpogoj za pojmovanje vsega znanja, - ki spada s	stroko. Obrtniki ibfti
'dite torej! oprezni pri sprejemanju vajencev.	Ivan!	Bizjak,
g Denacionalizacija industrije v Slo-
ironiji. V diobi nacionalizacijo naše industrije je igrala »Jadranska banka« važno (*dogo. Skoraj vse važnejše industrije je prevzela v svojo roke in izpodrinila dotedanje tujo gospodarje. Po razveseljivem razvoju pa je prišla reakcija in ža-'libog baš preko onega zavoda, ki je prednjačil v dobi nacionalizacije. Pod vodstvom radikalnih priganjačev je sko-ro čez noč prodala nazaj Nemcem skoro vsa podjetja, ki so bila v prvih letih nacionalizirana, Po zaslugi gg. Kamena-roviča in Ažmana so Nemci zopet zasedli pivovarno »Union« v Šiški, Tovarno za dušik v Rušah. Kreditni zavod za obrt in industrijo v Ljubljani, pivovarno v; Sarajevu, rudnike v Zenici in še celo vrsto drugih podjetij. Skrajni čas je, da Se najdejo pota in isrodstva, da se tej pogubenosni politiki napravi konce!
g Dobava žebliev. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 29. decembra tl. ofertalna licitacija glede dobave 38.960 kg žebljev raznih di-imenzij. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom pa vpogled,
g Obrtne šole. Ministrstvo za trgovino irt industrijo namerava y vseh večjih krajih, kjer se izkaže potreba, ustanoviti obrtne šole za posamezne široke. V; to svrho se sedaj zbirajo podatki in vrši priprave za potrebni vzorčni materija!. Namen' ministrstva je gotovo vse hvale Vreden', vendar pa smo mnenja, da bi bi-
lo	že mnogo ustreženo, ee bi država do-Vcljno skrbela vsaj za že obstoječe obrtne šole, ki se bore za nadaljni obstoj in životarijo le še po zaslugi požrtvovalnosti obrtnikov samih.
g Zastopniki usnjarske industrije v Beogradu. V četrtek so se mudili zastopniki usnjarske industrije iz Slovenije v Beogradu ter so pri tej priliki poselili ministrskega predsednika g. Pašiča in finančnega ministra k. dr. Stojadinovi-<*a, katerima so obrazložili, da preti usnjarski industriji vale d! neznosnega povišanja taks in' davkov občutna kriza. Oba ministra sta obljubila, da bosta u-poštevala predložene zahteve, zlasti glede prepovedi izvoza surovih kož ter z vsemi mogočimi sredstvi podpirala razvoj domače industrije.
g Platno na račun vojne odškodnine. Ministrstvo pravde je sprejelo na račun
vojne odškodnine iz Nemčije 1 mili jod metrov platna, ki se bo razdelila med posestnike bonov za vojno odškodnino.
g Nova banka. Dne 18. decembra se vrši v Ljubljani ustanovni občni zbor Prometne banke dd. v Ljubljani.
g Dobava rumunsko soli, ki jo je Sklenila naša monopolna uprava z rumunsko, je v zadnjem času nekoliko zastala. Romunska monopolna uprava zahteva povišanje cen in' se sklicuje na povišanje mezd in transportnih stroškov. Pogodba, k: jo je sklenila naša monopolna uprava z rumunsko lansko leto, je veljavna pet let. V svrho poravnavo nastalega spora je odpotovala v Rumunijo posebna komisija, da so čimprej doseže sporazum i in dobava soli redno nadaljuje.
g Poprava železniških vozov in lokomotiv. Naša država je predala Madžarski in' Češkoslovaški v, popravilo že lansko leto večje število železniških vozov! in lokomotiv. Ker pa država ni redno plačevala, so inozemska tvornice popravila ustavile in! tako je mnogo železniškega mater jala ostalo v inozemstvu.! Sedaj je dosežen1 sporazum, da odplača država dolg v mesečnih obrokih. Tvorni-če bodo zopet redno izvršile popravke ih je upati, da se bo naš promet zopet znatno izboljšal in izpopolnil.
Gospodarstvo.
Nadomestne volitve za cenilne komisije za dohodnino. f
Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 30. nov1. 1923 št. 103 objavlja razglas delegacijo ministrstva, financ v Ljubljani z dne 23. nov. t. i. o razpisu nadomestnih volitev! vt cenilno komisijo za dohodnino v Sloveniji.
Po § 189 odst. 2 zak. o oseb. davkih se mora namreč koncem lota 1923 z žrebom izločiti polovica prvotnega števila voljenih in polovica prvotnega števila imenovanih članov in namestnikov obstoječih cenilnih komisij za dohodnino.
Namesto voljenih' članov in! namestnikov, ki iso bili izžrebani, je pri teh volitvah izvoliti za dobo 6 let: a) za cenilni okraj. Maribor mesto: 3 člane in1 3 namestnike, b) za cenilni okraj Maribor dežela: 3 člane in 3 namestnike, c) za cenilni okraj Konjice 2 člana in 2 namestnika, č) za cenilni okraj Celje mesto 2 člana in 2 namestnika, Celje dežela 3 j člane in 3 namestnike, za cenilni okraj Ljutomer 2 člana in' 2 namestnika, za;
cenilni okraj Ptuj mesto 2 člana in 2 namestnika, Ptuj dežela 2 člana in 2 namestnika.
Da se izvrže volitve zgoraj označenega števila članov in namestnikov, So davčna okr. oblastva v Mariboru, v Konjicah, Ptuju, Celju, Ljutomeru, Slov. Gradcu in M. Soboti sestavila volilno imenike, ki so y času od 13. decembra do vštetega 20. decembra 1923 ob uradnih urah pri davčnih okr. oblastvih razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem. Vpogledati smejo volilne imenike samo dohodnini zavezane osebe dotičnega cenilnega okraja.
V	imenike so vpisane po abecednem redu za volilne upravičence vse dohodnini zavezane osebe brez ozira na spol, če vživajo vse državljanske in politične pravice, brez uvrstitve v posamezne volilne skupine, ker tvorijo vsi davčni zavezanci enega cenilnega okraja le eno volilno skupino. Voliti bodo smele le o.tebe, ki so vpisane v imenike irt one, ki si izposlujejo vpis v imenike Pa podstavi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij je določen od dno .13. decembra do vštetega dne 20. decembra 1923. Vsak davkoplačevalec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčrtemi okrajnem oblastvu v Mariboru.
Po preteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati volilni imenik še nadalje do vštetega dne 12. janu arija 1924 samo, če se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev.
Volitve so bodo vršile vi nedeljo dije 20. januarja 1924,	■■
g Današnji mariborski trg je bil zelo dobro obiskan. Zlasti mnogo je bilo krompirja (10 vozov), nekaj zelja in' čebule, Špeharjev (38 voz) in perutnine. Tudi zrnja (pšenica, oves, koruza) in fižola v vrečah je bilo precej. Zelenjave je bilo mnogo, a cene so nekoliko poskočile. Tudi lesene, pleteno in glinaste robe je bilo precej, Cenik tržnega nadzorstva, nabit na deski pa je skrajno pomanjkljiv. Večina blaga Sploh ni navedenega, cene pa sse ne strinjajo S faktičnimi prodajnimi cenami. Svinjsko meso je stalo pri Špeharjih 30—40 D, slanina 40 j do 43, obisti 20—30 D. Krompir kg 1.50, j zelje glava 1—2 D, kislo kg 3—4.50, mle- [ ko 1 3.50—4.50, smetana 16—18, Sur. ma- j slo 46-48, jajca 2.56-2.75, fižol 3.56-4.50, |
pri perutnini: so bilo cene zelo različne in1 so pozneje nekoliko padle.
g Novosadska blagovna borza 14. trn Pšenica: baška, 79—80 kg, 2 odst., 4 vagoni 345—347.5. Oves: baški, 2 vagona 220. Turščica: baška, 7 vagonov 227.5—230.5; za januar, 8 vagonov 230; za marc-april, duplikat kasa, 28 vagonov 257.5—262.5; banatska Ih vagona 235. Moka: baza »0«,
2	vagona 515; »6«, 2 vagona 320—325. —« Otrobi: v jutinik' vrečah, 1 vagon 140. Tendenca nespremenjena.
g Zagrebški tedenski sejem 13. lot DogoU slab, istotako poset. Cene za kg žive teže: voli I 14—15, II 12.5—14, III 11—12, mlada živina 13—14, krave I 12.5 do 15, II 11—12, svinje I 26—27, II 25 do 25.5, III 21.25—22.5, teleta I 213—22.5, II 2025. Krma: seno 100—112,5, otava 11225 do 125, detelja 126—150, slama 75—100 Dih, za 10o kg.
g Amerikanska mast. Ceno amerikan-ske masti v zadnjem času radi velikega povpraševanja po tem blagu stalno naraščajo. Glavni kupci! vi tržaški luki so Cehi in1 Avstrijci, ki polagoma opuščajo uvoz preko Hamburga. Cene na debelo so bile v zadnjih dneh’ sledeče; mast y velikih sodih 35.38 dolarjev, x malih ho* dtih 36.10 dol.
g Dobava govejega meša, svinjsko masti, usnja irt drv. Pri ravnateljstvu kr, moške kaznilnice v Mariboru se 'bo vršila 27. dec. tl. ofertalna licitacija glede dobave približno 124)00 kg govejega mesa, dno 28. decembra tl. glede dobave 4000 kg svinjske masti im 200 kub. metrov) drvi ter dne 29. decembra ti, glede dobav« raznega usnja za izdelovanje čevljev., Predmetni oglas z natančnejšimi podatki jo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom' pa vpogled.	.	'
g Dobava mesa. Dne 26. decembra tL se bo vršila druga ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizije Savsk« divizijske oblasti ini sicer v Zagrebu pri intendanturi Savske dvizijske oblasti, vi Čakovcu, Dolnji Lendavi in Murski Soboti pri onidotn th mestnih' 'komandah, dn« 22. decembra tl. pa v Karlovcu in' V:a< raždimi pri ondotnih ikomartdajf vojno* ga okruga Iti na Sušakn pri komandi mesta. Predmetni ogla« je v) pisarni trgovske in obrtniške zbornice 53 Ljub-liani interesentom! na vpogled,
1 - ' 1 ' "
Sponraiie se božičnic za ubogo obmejno deco!
Pozor! ,±, 10V popusta
pri čevljih lastnega izdelka se dobi pri r. moumC-U MARIBOR * Jurčičeva ulica 9«
D. S. Merežkovski:
‘tl!;:
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)
(8)
Gal, ki mu jo bilo zidanje prijetna telesna vaja, je sezidal žc dobršen kos, dočim se je Julijami stena porušila: Ev-tropij je to tolmačil tako, da sv. Mama no mara sprejeti Julijanovega dela, ker j« v njem' preveč satanskega napuha.
Okoli sarkofaga so se gnetli bolniki, upajoč, da jih sv. Mama ozdravi. Julijan je dobro vedel, kako se to dogaja: Arijanski menih je držal tehtnico, in romarji, ki so prihajali iz mest, oddaljenih za več parasangov, so dajali tehtati tkanine iz pavole in' zlata; nato so jih polaga-
li	na sarkofag in molili dolge ure, včasih tudi cele dni; zatem so zopet dajali tkanine na tehtnico, primerjajo njih prejšnjo težo s sedanjo; če je bila tkanina težja, tedaj je to pomenilo, da je bila molitev uslišana. Svetnikova milost jo jo natopila liki nočna rosa in ji dala moč, da leči bolezni. Pogosto pa molitev ni bila uslišana, teža tkanine so ni hotela izpremeniti; v tem slučaju so romarji ostajali cele tedne in mesece in vsevdilj prosili, da se jih sveti Mama usmili. Neka revna ženica, stara Theodula, — eni no pravili, da je blazna, drugi pa so jo imeli za svetnico — ni že več let zapustila svetnikovega grobišča; njena bolna 'hči, kateri jo starka hotela izprositi zdravje, je bila že zdavnaj mrtva, a jjtarka je venomer molila prod sarkofa-Romi, zavijajoč so y, izbledele, raztrgane »Njo,.
Iz atrija je vodilo v arijansko baziliko troje vrat: ena v moški oddelek, druga v ženski in tretja v prostore, kamor so smeli menihi iu1 kler.
Julijani je stopil z Evtropijem' in' Galom skozi srednja vrata. Bil je anagnost,
—	predčitalec bazilike sv. Mavrici ja. Nosil je dolgo črno obleko z ohlapnimi rokavi; z oljem! namazane lase mu je držal ozek trak, da mu niso pri branju padali čez čelo.
Ponižno povešenih oči jo korakal mimo ljudstva in p j egov blodi obraz je skoraj neprostovoljno izražal svetohlinsko, vsiljeno ponižnost, ki mu jo že zdavnaj postala navadna
Povzpel se je bil na visoki arijanski ambon.
Na eni 'strani! so bile freske, prikazu-» joče mučenje sv, Eufemije; krvnik je | zgrabil svotniico za glavo in' jo jo držal j vznak; drugi ji je s klešči odprl usta ih nagibal čašo, ki je bila polna tekočino — raztopljenega svinca. Naslednja slika je predstavljala mučeništvo iste svetnice;, Eufemija jo bila z rokami obešen* ; drevo in krvnik ji je z mUčilom rezal j deviške, skoraj še otroške ude. Pod sli-, ko jo bil nadpis: »Kakor s škrlaten! in' svilo, tako je tvoja cerkev okrašena s krvjo miuecrtcev, o Gospodi*
Na nasprotni steni je bila slika greš-, nikov, ki gore v peklenskem1 ognju; nad' njimi je vabil paradiž s svetniki in mu-j čenči; eden izmed njih je otepal z drevc-' j sa rumeni sad, drugi jo pel im igral na I kitaro, tretji se je naslonil na oblake in je o tjhim smehljajem zrl v pekel, gpo-
daj je bil rtadpisl: »Tam! bo jok irt Škripanje z zobmi.«
Medtem so bolniki odšli od svetnikovega groba in so se nagnetli v cerkev; med njimi je bilo hromih, slepih, pohabljencev, dece na bergljah, podolbne Starcem', obsedenih irt blaznih; bledi obrazi z vnetimi očmi so izražali topo, brez-j upno udanost. Ko je kor utihnil, je bilo čuti iz tišino spokorniško vzdihovanje črno oblečenih žena — kalogeric dn žvenket težkih verig, ki si jih jo prepasal okoli života starec Pamfilij. Ta spokornik ni že cola leta spregovoril besedo s j človekom', ampak je venomer ponavljal: j
»Gospod! Gospod! Daj mi solzo, daj j Mi pokoro, dopusti, da vedno mislim na j smrt.!«
Zrak je bil gorak in soparen kakor v j podzemeljski grobnici; dišalo je po ka-| dilih, .voščenih svečah in' po bolniškem j znoju.	j
Tega dno jo imel Julijan citati Apo-j kalipso.
Pred njim! Bo drvele strašno slike iz Razodetja: bledi konj na oblakih, ki mu je ime Smrt; narodi sveta, potopljeni v žalost zavoljo bližajočega se sodhjega dne; kakor vreče črno solnco in luna kakor kri; ljudje so govorili goram in pečinami padite na nas in nas skrijte pred obličjem Onega, ki sedi na prestolu in pred gnevom Jagnjeta, zakaj prišel je dan Njegove velike jeze in kdo naj se mu zoperstavil — In ponavljala so so prerokovanja: »Ljudje bodo iskali smrt in je ne bodo našli; želeli bodo umreti, a smrt bo tekla proč od njih.« — In razlegal se je krik: »Blagor pjiju. ki so n\rt-l
vi.« — In1 grozdje je padalo pod veliko stiskalo božjega srda in jagode so se razpočile in kri je tekla izpod stiskala in je segala konjem do uzd tisoč šest« stadijev daleč. In ljudje so preklinjali Boga zavoljo muk irt bolečin svojih in se niso pokorili za grehe. In angelj je za* vpil: Kdor se moli živali ali nje podobi, bo pil vino božjega gneva, zdravilno vino, pripravljeno v čaši Njegove jeze, irt bo mučen' v ognju in žveplu vpričo art-goljev in Jagnjeta. In dim njihovih muki se bo dvigal na vse veke in ne bodo ime*
li	miru ne po dnevu irt ne po noči, ki s« se molili živali ali nje podobi.«
Julijan1 je umolknil; v cerkvi je do* movala globoka tišina; med prestrašen« množico je bilo čuti vzdihovanje irt stokanje blaznega, ki je tolkel z glavo ob cerkveni pod irt žvenkljal z verigami: »Gospod! Gospod! Daj mi solze, daj mi pokoro, dopusti, da vedno mislim na) smrt!«
Deček’ se jc ozrl na veliki polukrog« med stebri kupole; tam' je bila arijanska/ Hristova slika: strahoten, teman', izsušen obraz z zlato glorijo, podobno diade-mu bizantinskih carjev; dolgi nos id krepko stisnjene ustnice so dajale Odre* Seniku izraz starosti; z desnico jo blagoslavljal svet, v levici pa je držal knjigo« irt v knjigi je bilo napisano: »Mir vatrt bodi! Jaz sem luč sveta!« Sedel je n® prelepem prestolu irt rimski čar — Juli-* janu se je zdelo, da je bil Konstaneij je poljubljal njegove nogo.
ifDaJj« prjiodujičjl j/
3. Em 4. Saraca®ria 1S24.
S. pr@mij
sre£k
5©.©0© eSobitkev
KS3&LJ5 vseh razmnoževalnih strojev je
Primerna
in praktična
črfcovnS rasfflnoževalni sfcroj.
Neizogibno potreben za vsako trgovino. 1500 odtisov v eni uri. Slova za vse jezike. — Nekatera podzastopstva so šc za oddati.
MPORT mMPANV
l—l	MARIBOR	-	KoroSfca	cesta	24	2802
priporoča
Drago Rosana
Maribor, Vetrinjska 26.	2596
sKEsraarasasE
wmmm
muB-BflB {a
TAJINSTVENA m KOCKA i
Tekom petlSu mesecev bo
Izžrebanih in v gotovini izplačanih
brez BiakopinesakoBI odbita. — NaivežiS mogoči dobitek z eno sreš&o le
1 milil- in 500.000 Din
Dalnji dobitki po: Din 500.000, 400.000, 300.000,
150.000, 140.000, 120.000, 2 po
100.000, 80.000, 70.000, 60.000 itd,
Cena srečke za vsako žrebanje:
Križevska opekarna
!A. Lnmir & drug, Ljubljana |5 nudi	323 p
vsakovrstno prima | opeko
po konkurenčnih conah. K Pisarna: Ljubljana, Prule 19. i
GG. TRGOVCE, OBRTNIKE IN ! nepodpisano pismo, ki Se Vitjem1 sporoča,
PRIVATNIKE	| da ga hoče njegov rejenec, 15-letni dijak
,	.	.	_	-	Fecil zastrupiti. Pismo jo pisala Milica,
opozarjamo, da nabira po nalogu nase ^ ^ .q aretirali> Priila je pred
uprave g. Komac Tomo inšerate za bo. poroto_ Znala pa se je izvrstno zagovar-žična in novoletna voščila. Inseraii se j at L Dobila je dve leti zapora, a je bila računajo po iarodno nizki ceni. Z ozi- potem še pomilosčena. rom na mali znesek in ker je uprava eaJ Prišedši iz ječe, seveda ni mogla biti
sopisja z delem preobložena, se prosi, da naročniki plačajo insorate takoj pri na-
' nadalje učiteljica. Stopila je v službo pri knjigarnarju Stielnaglu kot kontoristka.
ročilu v roke omenjenega akviziteria.
b ivlienia in sveSa.
Ženska — zastrupljevalka.
Njen šef ni znal, kakšno preteklost ima za sabo sicer pridna in zelo izobražena nastavljenka. Kmalu so ji bila odprta njegova družinska vrata. Nekaj časa je bilo vse v redu. Nekega dne pa so tudi pri Stielnaglu vsi zboleli. Bolezen je bila nekoliko čudna in se je večkrat ponovila. Končno je zdravnik ugotovil, da gre za zastrupljen je s svinčeno belino (Bleiweiss). Svinčena belina je bila v manjši količini primešana moki in slad-’ korju v njihovi kašči. Prašek je znan tudi našim gospodinjam, ki ga uporab-
Pred dunajsko poroto se je včeraj sačela razprava zoper izobraženo in lepo učiteljico Milico Vakobrankovič, po rodu Srbkinjo iz Bosne. Vukobrankoviče-va je že drugič pred sodiščem, ker je hotela zastrupiti celo rodbino.
Vukobrankovičeva je dovršila šole v Zagrebu in je bila med vojno nastavijo- ljajo v razne svrhe. Če pa pride med jed, na kot učiteljica na neki meščanski šoli nastane v želodcu in črevesih hud karana Dunaju. Tu si jo kmalu pridobila val. Ako ga jo človek snedel precejšnjo glas dobre, vestne in prijazne učiteljice, količino, lahko tudi umrje. Na vsak na-Scznanila so je z raznimi odličnimi dru- čiri pa zapusti bolezen težko posledice, žinami. Tako je del j časa zahajala v . Tako je bilo z dvema Stielnaglovima si-družino šolskega nadzornika Pifla, bra-jnoma.
ta dunajskega kardinala Pifla. Tu so jo i Dolgo so stikali, kdo jo natrosil 'svin-radi sprejemali in se je počutila kakor, čeno belino. Naposled je nek obiskova-doma. V maju 1. 3917 je nenadoma zbole-j ieo Stielnaglove knjigarne spoznal v la vsa Piflova družina. Zdravnik je ugo-! kontoristinji ono Milico Vukobrankovi-tovil zastrupljenje. Že takrat so Piflovi j čevo, ki je zavoljo zastrupljevanja se-sumili, da je kriva Vukobrankovičeva, j dela v ječi. Ker je bilo dokazano, da je niso pa imeli pravih dokazov. V febru-jona večkrat kupovala živež za Stielnag-arju 1. 1918 so opazili nova znamenja, daj love, so jo takoj zaprli. 'Zdaj ji tudi naj-jih je hotela Vukobrankovičeva zastru-j boljši izgovor ne bo nič pomagal. — Ta-pit.i; poslej je niso več pustili v hišo. Ob j ko nastajajo zločinci, ne da bi jih slabe tem času je dobil šolski nadzornik Pitij razmere silile na krivo pot.
Preje ko kupite obutev, si oglejte
Veletrgovina manufakturnega Maga
VILIM P1CK, ZAGREB
podružnica Marifear, Aleksandrova c. 2 6
daje trgovcem po Ssfannnih eeiraafo za božično sezono 5VBB©Bse roteče, po brezkonkurenčnih cenah kakor tudi vse ostalo kmečko imanaafakSMrno bSago
O nizkih cenah in solidni postrežbi se lahko vsak trgovec
osebno prepriča.	2513
vaSIBeol
Brezhonkurenčne $©rq!
pri tvrdki
Dragotin RogSiČ
Maribor, Koroška cesta 19
Na zalogi so stalno vse vrste čevljev, posebno za zimo pripravno blago, kakor:	gojserci, specijalni
lovski in športni čevlji itd. Vse se izdeluje v lastni delavnici z ročnim delom. Državni uslužbenci 5°/0 popusta.	2786	5—2
RpS!0EE5<ia!SfflS*EgGE!0BSEaiHSS
§ Esi Mina tešite!«
■■ 1	■—-rrinii KB
| aar&aesut to Guse 1
% od Din 65-- do 12Q*~ g | FRAIKJO	M
Glavni trs 9 1346 ta B	Ul
t:aBaaEisssaB5iiasiaiE3BEH
Sl
Božična darila
® - - ®
i
m a
S
Pristopajte k Jugoslo venski Matici,
gggggn
Izbira ur, sBatnini! in srebrnic P® najnSiiih cenah pri
F. KNESER- MARIBOR
Slovenska ul 5 2sco
a
s; a
ifl II IS
H H ta
.1
8 Cela srečka j	1 Pol sreCkc |	jCetrtsreJke I
1 Din®@„« 1	1 Gin 4©.- 1	
Seznam izžrebanih srečk takoi $o vsakem žrebaniia! — Hitra, točna in strokovna postrežba!
Naročila iz cele države naj se pošiljajo na pooblaščeno glavno kolekturo Drž. razr. loter.
Mediunarodna banka d.dl.
(oddelek razredne loterije) ZAGREB - Gajeva ulica 8
(Postni predal 122)	2790
Ma!riF6'¥, Sne 16. 3eeemB¥a! I923C’'
fcT A 15 O K#?
rciag
M
r*T A' H 0 fl*
M a r ! Ij dr, cfne 16. (le če m Ura 192%
JMiA SAKVSUI
Tem potom se najsrčnejše zahvaljujem gosp. f§[ dr. Marinu in g. dr. Dekleva v javni bolnici za hitro ig§ pomoč in rešitev moje hčerke pri težki operaciji. jg| 2819	J.	in	F.	Gobec.
Dražba lova
s
Lovska pravina krajevne občine Zg. Zerjavci se da potom javne dražbe do 30. junija 1929 v zakup.
Dražba se vrši v četrtek, dne 10. januarja 1924 ob 10. uri predpoldne, na uradni dan pri Sv. Lenartu.
Vladni svetnik:
2818	v.	z.	Poljanec	s.	r.
Prvovrstni ancglelkl Seis ©steavski
za kovaško obrt. Industrijo in kurjavo dobavi po najusodnejši ceni Mariborska tnestna plinarna
s
JUHU
MCA!
ISietno za ozemlje Sfalersto
MMBMeuvamnmnimui•** umi«'■.■a.Mnrm«u,v-aucirr..irvrr-vranr*auaLnrnawniiUMwh,».W.iutsuHkanjouai
zmožnega glavnega založnika
za organizacijo in za razpečavanje predmetov, ki so patentirani in postavno zavarovani ter se povsod uporabljajo. Nudi se lep dohodek, ki pa zahteva smotreno in energično delovanje, ter nekoliko organizacijskega talenta. Po vseh krajih našega glavnega zastopstva bomo imeli glavne založnike, katerim je potreben kapital od 30 do 40.0001— Din. — Reflektantje, kise naj hitro odločijo in katerim je ležeče, da si ustvarijo sijajno eksistenco, naj se obrnejo na našega družabnika g. Meznariča, ki se nahaja v nedeljo, dne 1-6. in event. pondeljek 17. decembra 1.1. v Mariboru, hotel „ZAMOREC" od 9. do 12. in od 2. do 5. ure.
,Inter-Agenda* d. z o. 2. v Ljubljani,
generalna zastopnica za Slovenijo, Hrvatsko in Vojvodino, tvornice blagajn St. F. & M. Litwin, preje S. Wertheimer, d. z o. z. (oddelek alarmni aparati) na Dunaju.
2825
Cis. Gle. Traflsatlantiqiie — Frančiška linija
miimi in
t-1
1. f
35®»
Najkrajša linija	£006
samo 6 dni črez morfe!
Glavno zastopstvo :
Slavonska banka d. d. v Zagrebu. — Vozne
bitke in tozadevna pojasnila daje zastopnik
!van Kreker
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 41.
Izšel je ročni
Zemljevid slov. ozemlje
v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, litografija in založba Mariborske tiskarn« d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsega vse ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je na-»eojea predvsem šolski mladini. Cena Din 10'— Naroiuje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
Mala ozaassila, PoltiiSva
laatnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalepi,
Šercer in drag. Vetrinjska ul. 2.'
2624
Raznašalca za pecivo sprejme parna pekama na Glavnem trgu.	2787
Učenec $z boljše hiše za kovaško in tolarsko obrt se sprejme v tovarni vozov Pergler.	2837	5—1
Pekovskega učenca sprejme moderno urejena pekarija v obmejnem mestu. 31etni učni čas, cela oskrba, zraven majhna plača za nabavo obleke. Oglasiti se je pri paromlinu J. Zadravec v Središču ob Dravi.	2784	2—2
Vila v Mariboru s takojšnjim stanovanjem se ugodno proda. Naslov v upravi. 2747 1
Zbirka starih znamk po u-
godni ceni na prodaj. Naslov v upravi.	2815
Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje na želio tudi na hrano. Marijina ulica št. 10, III. nadstr., vrata 8.	2S16
Mladeniča se sprejme na stanovanje v Studencih, Cankarjeva ulica 7, Antončič. 2813
Higienična brivnica se vsem
priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Gjurin. Jurčičeva ulica 9.	1850
Krasna palma iq šivalni stroj (Hanrfn&hmaschine)
na roko na prodaj, dr. Sernec.
Maistrova ulica 1, 2814
Zelo dobro ohranjena gorenjska •ženska narodna noša s pe-
čo in zlatim narodnim kinčem je na prodaj za Din 5000.—. Iz prijaznosti na ogled Maribor. Prešernova ulica št. 31, pritličje.	2810 2—1
Zimski žaket in skoraj nov trd klobuk na prodaj. Maistrova ul. 17, vrata 2.	2793
Črno sukno za dva plašča po ceni na prodaj. Naslov pove uprava.	2809
Kratka zimska suknja s kožu-hovinasto podlago, primerna za potnike takoj na prodaj. Krčevina, Praprotnikova ulica št. 190, I. nadstr.	2812
Pisarniški lokal se išče v najem. Ponudbe pod »Pisarna 1924“ na upravo.	2820
Kupim revolver tudi browning. Naslov z navedbo cene se naj izroči v upravi.	3823
Odda se soba z 2 posteljama dvem gospodom, Frankopa-nova ul. 8, vrata 1.	2826
Tri svinje na prodaj. Loška ulica 2, Sulzer.	2808
Klavir (StuLflugeli se proda. Stritarjeva ulica 5, Magdalen-sko predmestje,	2836
Specljaln! moderni damski česalni salon za Irizjranje dam, negovanj* obraza in rok, masaža in parna kopelj obraza, barvanje las, izdelovanje vsako vrstnih lasničarskih del. Postrežba pod vodstvom g Maly prvovrstna. Abonma v in izven salona se sprejemajo, Posebni vhod skozi vežo. Obisku se priporoča Fran Novak, brivec—frizer, Aleksandrova cesta štev. 22.	50-8	2623
Dobro Idoča trgovina z mešanim blagom se pod ugodnimi pogoji radi bolezni takoj odda. Naslov v upravi. 2798
Singer šivalni stroj po ceni na prodaj. Naslov pove uprava »Tabora".	283-
Klet, jako velika, suha električna razvetjava, v neposredni bližini glavnega kolodvora, za vsako industrijo primerna, se takoj edda. Ponudbe pod »Klet* aa upravo. 2834
Veliki damski kožuh in različno kožuhovine, površnik in druga reči na prodaj. Ciril-Mo-toda ulica 18, IL nadstropje vrata št. 10.	2829
čevljarski stroj
stanu na prodaj, ulica 90.
v dobrem Vetrinjska 2827
Elegantno stanovanje bli/u kolonije in koroškega kolodvora, 3 sobe (parket), kuhinja, kopalnica, električna luč, velik vrt, se zamenja z večjim, 4 do 5 sob v mestu. Plačam stroške preselitve in se zave žem pečati še eno leto najemnino za svoje dosedanje stanovanje. Ponudbe na upravo pod »štev. 2821“. ' 2821
Moderno In hlgijcnsko urejeni brivski salen Fr. Novak, Aleksandrova cesta 22, se cenj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom in poduradnikom v predplačilu popust. 50—8 2622
1—2 gimnazijca sprejme na stanovanje in hrano protesor. Kje, pove uprava ,Tabora*.'
2791 3-3
Splošni adresar za Maribor je že v delu. Povorjeniki z legitimacijo nabirajo oglase, ki so veljavni le z lastnoročnim podpisom in štampiljko naročnika. Predplačila sploh plačila se priznajo le po položnici Ljubljanske kreditne banke. Izjemoma direktna plačila v Marstanu. Cene in pogoji so razvidni v naročilnem listu.
2766 3—3
I Pristno črno in belo dalmatinsko vino dobite v dalmatinski kleti Maribor, Barvarska ulica 3, Liter 10 D. Tudi na debelo.	2772	3—3
Lokal na prometnem kram z inventarjem in stanovanjem se takoj proda. Studenci, Aleksandrova ul. 33. 2792 2—2
Sremske svinje! Kdo se zanima za naročilo sremskih svinj za dobavo masti za svoje gospodarstvo? Sremske svinje dado izborno mast! Interesenti se naj javijo pod ,Srem“ na uredništvo »Tabora".	*	5—2
| Ve!sk® libra
modernih
‘ oblek za gospode, fante in otroke, zimskih ra£?.ano> usnjatih sukenj dežnih plaščev in i površnikov.
j Za naročila po meri bogat* | zaloga angleškega in češkega ‘ blaga za gospbde in dame.
Za točno in moderno izvedbo
Zaslrupljujte
podgane
z novouumljenim, sigurnim
Hatotem
Dobi se v lekarnah in drogerijah. Izdeluje oddelek RATOL-VETE-R.INARUE, kem. d. d. Zagreb, Bijenička cesta 21.	2749
jamči
iFrasi Cverlii
krojaški mojster
! Maribor, Aleksandrova 23
lepezoseF
ima le kdor rabi
ITO - kremo!
2671
BBBflBBBBBBBBHBBEnBBBIlBI&BBBBBISBafl^EBaflBliaiSEiBlfllHaHBBBiaiBglčBiaaEBag
4-1 2801
.»uVAnAtAtiv
95
PSSALM0 STROJI
za potovanje in pisarno so najboljši, naj-cencjši in najirpežnejši. Povoljni plačilni obroki. — Tovarniško nove dobavlja
MARIBOR - Koroška cesta 24
g
■EigBEE3BaaBBaE33EBBBnBaHEaBIBBB BBH3BIB B8SBBBHBBBBIlEBBŽ3B3ElHaigBia3BBBffll3i
IV* Sirite povsod maš list!
N-
LD
PODRUŽNICA
¥ MARIBORU
CENTRALA ¥ LJUBLJANI
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metko vid, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split in Trst.
Sprejema vloge na vložne knjižice in tekoče račune proti najugodnejšemu obrestovanju. Provaja vse v bančno stroko spadajoče transakcije in izvršuje posebno borzne naloge hitro in pod najkulantnejšimi pogoji. — Ima prvovrstne zveze v tu- in inozemstvu.
Telefon it. 146 In 258. — Brzojavni naslovs
»LJUBLJANSKA BAKECA*1
Poštni čekovni računi:
Ljubljana št. 11.258,	V/ien	štev.	180.041,
Zagreb štev. 39.068.	Praga	štev.	59.705.
Maribor, dne 16. decembra 192K.
A li o u«.
prejmem naročila za
POZOR!
Na znanje!
P. u. občinstva na znanje, da prevzamemo vsa tapetnSSka dokoracijska in mizarska dela kakor tndl vsa popravila« — Tapetništvo in mizarstvo
iSagiodBS SajjSt®
Maribor, Rotovžki trj? 3.
Odlikovani z zlato modajlo. — Sodniško zapriseženi izvedenci.	1434
Novo! Zaloga pohlžtva.	Novo!
Najlepše novitete j
Srajce od 60 Din, kravato od ; 12 Din, klobuke od 105 Din,| čepice od 4) Din naprej
SVEDSKE
nujnim; 2230 samo v modni trgovini
8. Veselinovič in dr.
Maribor, Gosposka 23
po najmžji ceni!
znamka „Tretorn“ za gospode, dame in otroke se dobijo v nepresegljivi kakovosti samo pri zastopniku za Slovenijo
gMmigpaciiaiisft M. J. NEROT
Maribor, Slovenska ulica 18, na vogalu Gosposke ulite
Islotam se prevzamejo galošl in snežni čevlji v popravilo. 2734
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrehšči' nami, emajlirano, pločevi ur. s to in ulito posodo, porcelanasto, kameninasto in ste-Ra deiielo kleno robo. Ha drobu 1386
v L j 11 tol J ani	-;-j
prodaja	l3Sfl'
iz slovenskih premogovnikov ||
veSercjski, šentjanški in d trboveljski premog ! |
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah [f^j premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za in- fifigl dnstrijska podjetja in razpečava na debel«	jjB
inozemski premog in koks vsake m vrste in vsakega izvora, ter pripo- {rž| roča posebno prima češkoslovaški l|§j in angleški koks za livarne in ^ domačo uporabo, kovaški pre- || mog, črni premog in brikete. ||
Naslov:	"7®
Prometni zaTod za premog d. d., centrala t pl Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/II. Podružnica P® v Novem Sadu (Bučka).	209	[|Š]
za dam« in otroke kupite Sfj resn najceneje pri tvrdki 2166 ja
Anica Temm| j§j
Maribor, Grajski trg 1. J3 fšil
po nizkih cenah vedno v zalogi pri tvrdki
[■ K. Worsche, Maribor
Gosposka ulica 10
Ale&sandro^a sesta štev-11
Delniška glavnica Din 5©S@TO.00Q’— m rezerve preko Din 12,500=000'— Vloge čez Din 125,000.000-
PocSruinice:
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dobrovnik, Gcrnia Radgona, Krani, Lfubllana, Morska Sobota, Hom Sad,„ Osijek, Saralevo, $©m-bor, Sušak, Šibenik, Mac, Wien.
EICSPOZSTO S5Es
Kovaška Slatina (sezonska), Škofja loka,
3esenfce.
Agencija : Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Lesene
jermemce
izdeluje in dobavlja najhitreje
n“,n MBdlta DUM JBlnlSkaMia
MARIBOR.
po izvanredno nizki! ee* »ah t zalogi pohištra
 t	polnoj armenikl,
-rI^^ vsakovrstne kombinirane Univerzalne stroje s tračno in krožno žago, s sko I §®I iPi	belnikom (Abricht-und Dicktenhobelma-
I	llipli IM.	schine), vrtalom, Irezo in krožno žago,
Jnadalie m°torje in transmisije prvovrstne F y ■'*£? kakovosti, razpošilja po nizkih cenah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji 1145
W8@m X« LaKdnburgersftrate 12.
Ljubljana s Slovenska banka. Spi It: Jugoslsvenska industrijska banka d. d.
Maribor
Gosposka ulica St. 20
(BirchaaoT« hifla)
. /
W&“ Svoboden ogled Cftnikl bresplaSn« !
Najprikladnejše in koristno božično in novoletno
dariio je
SINGER šivalni stroj, kakor 's*111|§ ' * ^
SINGER elektr. motor za vse Singer šivalne stroje.
šotori na osemdnevno poskušnjo!	2774	9_3
SINGER šivalni stroji Bourtte & Go., IBaribor, Šolska ulica 2.
kupite v največji izbiri najceneje pri — 2165
s
PREPRS&SJIE SE, 1
da elegantne in modeme frizure, kakor tudi lasničarska dela izdeluje edino moderno urejeni damski salon NOVAK( Aleksandrova c. 22. — Vhod za dame skozi vežo.	2794
Boližsta naroSBa s@ še sprejemalo!
ako brivec uporablja pri britju čopič, kateri je največji prenašalec bolezni, zato obiščite higi-jenično brivnico Fr. NOVAK, Aleksandrova 22, kjer je postrežba brez čopiča, čista in prvovrstna.
MARIBOR - Gosposka 21 Nasproti hoteia „PRI ZAMORCU4*
PISALNI STROJI NA OBROKE*’; (Ugodna prilika za božična darilai)1 Pisalne stroja za potovanje sistem Erika,1 Underwood, Vasanta, Senta itd. prodaja po ugodnih plačilnih pogojih
ANT. RUD. LEGAT	7-1	2764
specijalna trgovina s pisalnimi stroji,] Maribor, Slovenska ul. 7,' telV 100.]
—
Js( a"r T U o1 r, tfrTe 38. (feSeJnEral 192-3
TrfeovaljsM prarnsg1
2736	kupite	najceneje pri	6—2
^!,M. Košak, Aleksandroma cesta 35, Telefon 375-
Prepričajte siti. .Vzemlt'
Be^son^gumi ©otplatj cieTu-,™,. ,, --
nj'ejil;ter pomente;fldsttev.Jistih za .Vas vJe|-fek jp r.i h r a nte«3K:Zalitevbijte pa od Vašega / čevljarja- strOTc^ovni® *pritrditev EUmi pptplatov, , zf/jvpp^bo.^RUiožcaega Berson-cemenla.
Ir*ozor ^oss]pocli:o.;fe!
Pitane goske, purmaue, purico in vse drugo delikatesno in špecerijsko blago, kakor najfinejže likerje, rum, konjak, vino, čajno pecivo, čaj, čokolado, kavo, sardine, garantirana čista cvetlična strd, se dobi po prav nizki ceni pri tvrdki	2832
VračarSč & Šorn, Jurčičeva ulica št. 11.
iSajbotite in rapepie Bolitno 110 je:	GORIČKE*	„Pragress“ Zastopstvo Coricks kelas in iliraer
	jfoTol	Motor-Koles umih Slovenska ul 1ž |
	2831	
Podpirajte slovensko tvrdke!
NE ZJMUOITE
pri nabavljanju božičnih predmetov obrniti se na veletrgovino
h. i. jm
MARIBOR * Aleksandrova cesta 7, kjer najdete po najnižjih cenah največjo izbiro praktičnih daril,	S—2 2746
SB2EHHBH!iM0EHBE!30in!EH!EaaEn5S5SailHI([!rE!5H;a!EE£i;ffiEI
R	£3
Najprimernejša boSišma | in novoletna darila s 1©% ^
popustom kiapite Eq w firgoliršEta g
R. Gaisserja nasL HINKO SAX J
trg. s papirjem, anončna ekspedicija, uprava časopisov gg
■	V	MARIBORU.
2811 I
»■■■■■■■■■■■■BHMMHBMMHHnHHaiiiaiHHEisiBH
Krasna	in
božična d ari!a
v največji izbiri in po zelo znižani ceni pri 2828
Ivanki Weix/, Gosposka 17
Zaloga stekla In porcelana
Fi. km i: MM losi
Maribor, Aleksandrova cesta 17 Na debelo !	Telefon 30. Na drobno I
Dražba.
Dne 19. decembra 1923 ob 8. uri dopoldne proda se v Sv. Lovrencu na Pohorju pri Parni žagi in pri hiši št. 92 po javni dražbi velika množina različnih desek, latic, hlodov, vozovi, 6 parov konj i. t. d.	2822	.
Najcenejša in najpripravnejša božična in novoletna darila!
MfSPBEIfflR Velika zaloga glasbil in muzikalije.— Priljubljene edicije: „Sang undKIang“
ki muzikalni biseri (9 zvezkov), za čajanke in plese i. i d.
jos. hofer - mmmoR
3__j	Šoiska	ulica	2752
OKASIONI	Bollna	prodala	©KASION!
Tvrdka M. Bidovc, Aleksandrova cesta 28, prodaja za božično sezijo vsakovorstno novodošlo modno in manufaldurao blago
Volneno blago za obleke in bluze. Velourje, plašče in angleško blago za kostume in plašče. Baržun, Sealskin peluche, Bibrete, Astrachan, svileno blago, po znižani ceni.	triko	v	vseh	modnih	barvah	za	dnevne	in	večerne	obleke.	Triko-kostume,	jopice, jumperje, zimsko perilo, nogavice, rokavice itd.
Okasion za 100 Din: 3 m 114 cm široko brnsko blago za kompletno obleko.
Wsak© nedelo rasstava novosti.
Svetila, fino kovinsko	C«juatvuu tuaosuvu	Štedilniki	za premog in
blago, predmeti iz du-	cs	/-»	P''n’	°PrerTla	kopalnic,
najskega^bronajejuk-jn^	ffls
električni aparati
Meniorgasse 3S Največja izbira Najugodnejše cene Prvovrstne znamke
Lastšik in izdajatelj: -Koazojslj	ftdgojftocffi	.ujjedtriili:	Rudolf.	SCnk*:,	Jf*fSfeqr$pa	ItaH	4»-d* ,,jj