D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S 5 9 • 2 0 2 4 TEMATSKI SKLOP / THEMATIC SEC TION MIGRACIJE DELOVNE SILE V UKRAJINI IN NA OBMOČJU NEKDANJE SOVJETSKE ZVEZE L A B O R M I G R AT I O N I N U K R A I N E A N D T H E P O S T - S O V I E T S PAC E Z h a n n a B o l a t I ntroduc t ion: Labor M igrat ion in Uk raine and the Post-Soviet Space Te t i a n a M a r u s i a k , O k s a n a K hy m ov yc h , Vo l o d y my r H o b l y k , Va s y l P i g o s h , U l i a n a Ro s o l a M igrat ion Abroad as a Socia l Consequence of Transformations of the I nst i tute of Educat ion in Modern Uk raine A k m a n a t A b u ova , N u r l a n B a i g a by l ov, M u k h t a r A b d i ka k i m ov, S a l t a n a t A u b a k i r ova , G u l n a r A s s y l k h a n ova Socia l -Economic I ntegrat ion of K azak h M igrants in Turkey Z hu l d y z I m a s h e va Explor ing Ethnic Entrepreneurship: Family Business of Taj ik M igrants O l e g Ya r o s h e n ko, Vo l o d y my r H a ra s h c h u k , O l e n a M o s ka l e n ko, G a l i n a Ya kov l e va , Vi t a l i i Sv i t l yc h ny i A Comparat ive Analys is of Forced M igrants’ R ights Abroad and in Uk raine and Control O ver Their Obser vance Under Condit ions of Mar t ia l Law A i g e r i m Ad i l g a z i n ova , Lya i l ya B a l a ka ye va , M a ra G u b a i d u l l i n a M igrant Issues in Contemporar y Japan G u l s a ra Ka p p a s s ova , M e i ra m g u l A l t y b a s s a r ova , G a n i Ye l m u ra t ov, M a d i n a Ra k h i m b a e va , B o r i s Po l o m a r c h u k M igrat ion Processes in the Republ ic of K azak hstan: Regular i t ies, Problems, and Prospec ts ČL ANKI / ARTICLES Lo r e d a n a Pa n a r i t i A H istor ical Analys is of Lef t-Wing Trade Union Posit ions Regarding Bangladeshi Workers in Monfalcone ( I ta ly) and Bosnian Workers in S lovenia V l a d i m i r I ve t a , M a r i j e t a Ra j kov i ć I ve t a M igrat ions, C i t izenships, and the R ight and Choice to Play for a Nat ional Footbal l Team with a Focus on the Croat ian Nat ional Team M a r j e t a Vr b i n c, D o n n a M . T. C r. Fa r i n a , A l e n ka Vr b i n c Or is s lovar jev in pr i ročnikov za učenje angleščine s lovensk ih izsel jencev v ZDA v obdobju 1895–1919 Ro k S m r d e l j Communicat ion Relat ions on Twitter Dur ing the M igrant “Cr is is” in S lovenia Ka t j a Ko b o l t Postmigraci jsk a estet ik a : Avtof ikc i jsko narat ivno delovanje v pisanju Di jane M atković in v izualnem ust var janju Anne Ehrenstein 592 0 2 4 9 7 7 0 3 5 3 6 7 7 0 1 3 ISSN 0353-6777 ISSN 1581-1212 59 2 0 2 4 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S 5 9 • 2 0 2 4 DD 59 ovitek final hrbet 15 roza pastel.indd 1-3 6. 02. 2024 13:29:31 Glavni urednici / Editors-in-Chief Kristina Toplak, Marijanca Ajša Vižintin Odgovorna urednica / Editor-in-Charge Marina Lukšič Hacin Tehnični urednik / Technical Editor Tadej Turnšek Mednarodni uredniški odbor / International Editorial Board Synnove Bendixsen, Ulf Brunnbauer, Aleš Bučar Ručman, Martin Butler, Daniela l. Caglioti, Jasna Čapo, Donna Gabaccia, Jure Gombač, Ketil Fred Hansen, Damir Josipovič, Aleksej Kalc, Jernej Mlekuž, Claudia Morsut, Ikhlas Nouh Osman, Nils Olav Østrem, Lydia Potts, Maya Povrzanović Frykman, Francesco Della Puppa, Jaka Repič, Rudi Rizman, Matteo Sanfilippo, Annemarie Steidl, Urška Strle, Adam Walaszek, Rolf Wörsdörfer, Simona Zavratnik, Janja Žitnik Serafin Lektoriranje in korektura / Copyediting and proofreading Jana Renée Wilcoxen (angleški jezik / English) Tadej Turnšek (slovenski jezik / Slovenian) Oblikovanje / Design Anja Žabkar Prelom / Typesetting Inadvertising d. o. o. Založila / Published by ZRC SAZU, Založba ZRC Izdal / Issued by ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije / ZRC SAZU, Slovenian Migration Institute, Založba ZRC Tisk / Printed by Tisk Žnidarič, d. o. o. Naklada / Printum 150 Naslov uredništva / Editorial Office Address INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO IN MIGRACIJE ZRC SAZU p. p. 306, SI-1001 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 (0)1 4706 485; Fax +386 (0)1 4257 802 E-naslov: dd-th@zrc-sazu.si Spletna stran / Website: https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands Revija izhaja s pomočjo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu / Financial support: Slovenian Research and Innovation Agency and Government Office for Slovenians Abroad ISSN 0353-6777 ISSN 1581-1212 DD 59 ovitek final hrbet 15 roza pastel.indd 4-6 6. 02. 2024 13:29:31 225 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 9 • 2 0 2 4 h t t p s : / / d o i . o r g / 1 0 . 3 9 8 6 / 2 0 2 4 . 1 . 1 2 I dr. literarnih ved, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za kulturne in spominske študije, Ljubljana; katja.kobolt@zrc-sazu.si; ORCID https:// orcid.org/0000-0002-1354-4053 @language: sl, en @trans-language: sl, en @publisher-id: id @doi: 10.3986/2024.1.12 @article-type: 1.01 @article-category: H 390 @pages: 225–248 @history-received: 2. 9. 2023 @history-accepted: 11. 9. 2023 * * * Ž u r n a l m e t a * * * @issue: 59 @volume: 2024 @pub-year: 2024 @pub-date: 15. 2. 2024 * * * O p r e m a * * * @avtorji: Katja Kobolt @running-header: Postmigracijska estetika POSTMIGRACIJSKA ESTETIKA: AVTOFIKCIJSKO NARATIVNO DELOVANJE V PISANJU DIJANE MATKOVIĆ IN VIZUALNEM USTVARJANJU ANNE EHRENSTEIN Katja KoboltI COBISS: 1.01 IZVLEČEK Postmigracijska estetika: Avtofikcijsko narativno delovanje v pisanju Dijane Matković in vizualnem ustvarjanju Anne Ehrenstein Pričujoče besedilo osvetli postmigracijsko estetiko skozi prizmo koncepta »postmigracije« in analizo avtofikcijskih pristopov, posebej pripovednega delovanja (angl. narrative agency), v romanu Zakaj ne pišem (2021) avtorice Dijane Matković in v izbranih vizualnih delih umetnice Anne Ehrenstein. S predlogom pojma »metapripovedne nadidentifikacije« kot kritičnega poistovetenja z od zunaj vsiljenimi kategorijami besedilo pokaže, kako avtorici skozi pripovedno delovanje kritizirata družbeno konstrukcijo »pristnosti« in s tem produkcijo družbenih razlik ter artikulirata odpor proti hegemonialni dihotomni predstavi družbe, zaradi katere nekateri vsled razreda, kraja rojstva (staršev), etnije, narodnosti, rase in spola »pripadamo«, drugi pa (p)ostanemo »tujci«. KLJUČNE BESEDE: postmigracijska estetika, avtofikcija, pripovedno delovanje, metapripovedna nadidentifikacija, Dijana Matković, Anna Ehrenstein ABSTRACT Postmigration Aesthetics: Autofictional Metanarrative Agency in the Writing of Dijana Matković and the Visual Work of Anna Ehrenstein The present text follows post-migrant aesthetics by utilizing the concept of “postmigration” and analyzing the autofictional, especially narrative agency, in the novel Why Don’t I Write (2021) by Dijana Matković and selected visual works by artist Anna Ehrenstein. By proposing the notion of “metanarrative overidentification” as a critical identification with externally imposed categories, the text shows how the authors, through a critique of the social construction of “authenticity” and thus of the production of social differences, articulate resistance to the hegemonic dichotomous idea of society, which makes some “belong” by virtue of place of birth (of parents), class, ethnicity, nationality, race, and gender, while others remain “aliens.” Keywords: postmigration aesthetics, autofiction, narrative agency, metanarrative overidentification, Dijana Matković, Anna Ehrenstein 226 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 9 • 2 0 2 4Katja Kobolt UVOD: »TAKO JE OD NEKDAJ: OBČUTEK PRAVICE DO GLASU JE V KORELACIJI Z DRUŽBENO (NE)MOČJO POSAMEZNIKA.«1 »Problem tvoje pozicije,« je v enem od najinih večnih pogovorov o pisanju nena- doma rekel moj bližnjik, »je ta, da nisi ne eno ne drugo. Izhajaš iz revnih delavcev, ampak ne moreš reči, da si s svojim intelektualnim delom kakorkoli preskrbljena. Nisi priseljenka, ampak tudi Slovenka nisi,« pri čemer bi z naštevanjem, kdo vse nisem, lahko še nadaljeval, sem pozneje pomislila. »Kdo sploh si ti?« (Matković, 2021, str. 8) Migrirati pomeni (tudi) pripovedovati zgodbe (Heidenreich et al., 2013). Zgodbe, ki odgovarjajo na vprašanja o motivih, krajih in načinih migracij v primernem jeziku, predvidenem znotraj zakonskega okvira migracijske politike države, v katero se zgodi (uspešna) migracija. V procesu, ki sledi migraciji, tako imenovani postmigraciji, se postavljanje vprašanj ne neha. Videz, ime, materni jezik, naglas, kraj rojstva, drža- vljanstvo staršev, razred, način delovanja in komunikacije v vsakdanjem življenju ter podobno so dovolj za (lasten) sum o »nepripadanju«, za občutke in za označe- nost kot »drugi«. Katera vprašanja, kakšne zgodbe (lahko) to »drugost« presežejo? Kako povedati zgodbo, če ta ne ustreza vnaprej predvidenim šablonam, ki jih kljub postmigracijski živi realnosti vsiljujeta migracijska politika in družbena proizvodnja razlik znotraj hegemonske ureditve vladanja? Kako sploh govoriti, če prihajaš iz »manjšinske« skupine, ki se ji glas odreka? Ali če je, vse prevečkrat prav iz izobražene (praviloma liberalne) pozicije, cirkularno zanikan obstoj manjšin (najprej seveda razredno določenih), pa tudi bolj ali manj vsa manjšinska problematika, češ da je že presežena?2 To so vprašanja, ki jih v romanu Zakaj ne pišem (2021) tematizira v Ljubljani živeča pisateljica, prevajalka in kulturna delavka Dijana Matković (r. 1984, Novo mesto, Slovenija), v vizualnih delih pa v Berlinu živeča umetnica Anna Ehren- sein (r. 1993, Dortmund, Nemčija), ki je svoja dela predstavljala tudi že v Sloveniji.3 Pričujoče besedilo se s preučevanjem pripovednega delovanja v delih obeh avtoric obrne k postmigracijskim izkušnjam, kot jih v svojem avtofikcijskem romanu ubeseduje Dijana Matković in v svojih video in instalacijskih delih upodablja Anna Ehrensein. Ključne argumente za primerjalno analizo del obeh izbranih avtoric ponujajo načini njunega pripovednega delovanja (angl. narrative agency; Meretoja, 2022, str. 122–124). Pripovedno delovanje bi lahko opredelili kot za znotraj dela udejanjeno produkcijo glasu in vidnosti (in hkrati tudi kot sled delovanja avtorske subjektivno- sti). Sledeč komparativistki Hanni Meretoja je pripovedno delovanje »konstitutivni vidik našega delovanja, ko se, skozi naše delovanje in nedelovanje, poslužujemo pripovednih praks, ki ohranjajo in prevprašujejo družbene strukture« (Meretoja, 1 Matković, 2021, str. 15 2 Raziskovalka postmigracijske družbe Naika Foroutan (2015) to imenuje »obramba reakcija«. 3 Anna Ehrenstein se je leta 2019 predstavila na razstavi »Eat This!« v celjski galeriji Račka in leto kasneje v galeriji Škuc na razstavi »Roževina zgodovine« v okviru festivala Mesto žensk (2020). 227 5 9 • 2 0 2 4 Postmigracijska estetika 2022, str. 123 [prevod KK]). Za ustvarjanje obeh avtoric in načine pripovednega delovanja v njunih delih je posebej značilna tako imenovana »metapripovedna avtofikcija« (angl. metanarrative autofiction), ki »reflektira vlogo pripovedi (tako fiktivnih kot nefiktivnih) v procesih, ki osmišljajo naše življenje« (Meretoja, 2022, str. 122–123 [prevod KK]). Čeprav avtorici delujeta v različnih medijih, pripovedno delovanje vzpostavljata na podobne formalne načine, med katerimi je treba izpo- staviti predvsem intertekstualnost: pastiš kritičnih diskurzov, literarne produkcije, pa tudi popkulturnih pripovedi in najdenih podob (angl. found footage) v registru metapripovedne avtofikcije. Naratološki pojem metapripovedi kot samorefle- ksivne pripovedi, v kateri pripovedovalske instance razmišljajo o lastni pripovedi, Meretoja nadgradi z avtofikcionalnostjo, prav zato, da bi podčrtala pragmatične aspekte: »pomen kulturnih pripovedi za posameznike in skupnosti in funkcije pripovedi v naših življenjih« (Meretoja, 2021, str. 122). Kot bomo videli v nadalje- vanju, je za metapripovedno avtofikcijo obeh avtoric ključnega pomena kritično poistovetenje z bodisi vsiljenimi, sugeriranimi, sposojenimi ali pa z načrtno izbra- nimi naracijami. To poistovetenje preči različne pripovedne ravni (pripovedano, pripovedno, implicitno avtorsko) in je bistveno za konstitucijo metapripovedne avtofikcije, torej za refleksijo vlog različnih pripovedi za ustvarjanje smisla na različnih pripovednih ravneh. Avtorici na način metapripovedne nadidentifikacije orišeta identitetno nasilje, ki se kljub postmigracijski živi realnosti še vedno vsiljuje (»Boooosanka smrdiš«, Matković, 2021, str. 12; »hoejabi«4 in »Gettoschlampe« ali »cipa iz geta«), obenem pa se mu z izbranimi (samo)naracijami ravno zaradi instance refleksije skozi poistovetenje tudi zoperstavita. Obe umetnici dejavno uokvirjata svoje avtorsko delovanje tudi preko vzvodov komentarja (Foucault, 1974, str. 17), predvsem z objavami na družbenih omrežjih, javnimi nastopi in intervjuji. Svojo aktualno gostujočo profesuro na berlinski Univerzi za umetnost je Anna Ehrenstein komentirala v objavi na svojem Instagram profilu (Ehrenstein, 2023a), kar je revija za sodobno umetnost Monopol (2023) povzela: »Tako kot Anna Ehrenstein se gotovo ni predstavila še nobena profesorica umetnosti: ob podpisu pogodbe za gostujočo profesuro na berlinski univerzi za umetnost je berlinska umetnica na Instagramu objavila svoje gole fotografije s plaže. ‚Ko sem bila stara 18 let, sem se dvakrat prijavila na UdK in bila dvakrat zavrnjena, češ da ‚ni bilo mogoče prepoznati nobenega umetniškega talenta‘,‘ je zapisala Ehrenstein. ‚Bila sem le majhna cipa iz geta, ki ni znala govoriti o umetnosti. Nato sem ponovno poskusila za magisterij in bila sprejeta, vendar sem morala zaradi negotovega finančnega položaja ugotoviti, da nimam dovolj privilegijev za ta magisterij, in se 4 Gl. opis instalacijskega dela Anne Ehrenstein Zen for Hoejabi (»Zen za hoejabi«; 2020) v nada- ljevanju. Izraz »hoejabi« je skovanka iz »hoe« kot osebe, predvsem žensko ospoljene, ki uporablja svoj videz za materialno korist (včasih pa tudi seks), in »hijabi« kot osebe, ki nosi hidžab, znak vernih muslimank, ki naj bi poosebljale moralna načela islama. Anna Ehrenstein se v svojih delih velikokrat upodablja v erotičnih položajih, predvsem s »twerkanjem« z golo zadnjico, orientalskimi plesi in erotičnimi opravami. Glede razprave o delu lepote kot repro- duktivnem delu in produkciji umetniške subjektivnosti glej Kobolt, 2023. 228 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 9 • 2 0 2 4Katja Kobolt odločila, da bom opravila financiran program na drugi akademiji. Pri 30 letih sem postala profesorica ravno na tej univerzi.‘« (Monopol, 2023 [prevod KK]). Reflek- tirano poistovetenje z »majhn[o] cip[o] iz geta, ki ni znala govoriti o umetnosti«, kar poimenujem metapripovedna nadidentifikacija kot mesto subjektivnega upora in kot solidarni odpor proti hegemonialni dihotomni predstavi družbe, ki ločuje na tiste, ki med drugim znajo govoriti o umetnosti in ji (kakor tudi družbi) pripadajo, ter »prišleke za vedno«, ki tega ne znajo. Z metapripovedno nadiden- tifikacijo tukaj obravnavani avtorici kritično naslavljata strukture in institucije produkcije družbenih razlik, ki jih domnevno družbeno nedoločena avtonomna umetnost in literatura, z njima pa marsikdaj tudi kritiški ter akademski diskurz, ne le reproducirajo, temveč tudi aktivno soustvarjajo. Zakaj so na področju tako imenovane »visoke« umetnosti in literature avtorji_ice iz t. i. marginaliziranih in neprivilegiranih skupin le redko zastopani_e ali pa so celo sistemsko izključeni_e? Skozi operacionalizacijo koncepta »postmigracije« poskušam s pričujočim besedi- lom razširiti obstoječi besednjak in konceptualne okvire literarne in umetnostne teorije, posebej naratološki aparat, zlasti v njegovem približevanju literarnemu in umetniškemu delovanju marginaliziranih ustvarjalcev_k in njihovim izrazom, ki so pogosto v kritičnem odnosu do hegemonske institucije avtonomne umetnosti in s tem do hegemonske distribucije moči. Po mnenju filozofa, pedagoga in sociologa Erola Yildiza je značilnost koncepta postmigracij prav proti- in onkrajhegemonialen odnos do ustaljenih odnosov druž- benih moči: Ta novi post-izraz ne implicira, kakor bi lahko domnevali iz predpone, zaprtosti ali premagovanja migracij, temveč premagovanje restriktivnega obravnavanja migracij na vseh družbenih področjih. To pomeni kritično obravnavo dosedanje produkcije znanja, revizijo tega, kar je bilo do zdaj povedano in kar je bilo izpuščeno [...]. (Yildiz, 2018, str. 48 [prevod KK]) Čeprav je bila v zadnjih letih predstava (dominantne) družbe kot nespremenljive (Nassehi, 2002) in temelječe na dihotomiji med »od tu« in »od tam«, med »pripada- njem« – »nami« in nepripadanjem – »njimi« deležna kritične obravnave (Yildiz, 2018; Bojadžijev & Römhild, 2014), so še vedno aktivne strukture ločevanja, ki določajo, kdo, kje, kdaj ter o čem in kako lahko oblikuje in povzdigne glas, ki bo slišan. »[Z]ares pomembna (novinarska) zgodba ne vsebuje vprašanja, zakaj je nekdo uspel, ampak predvsem, zakaj mnogi niso« (Matković, 2021, str. 79). Če si prizadevamo za vključujoč odgovor na vprašanje, kdo je javnost ali kdo naj sodeluje v res publica, katere del naj bi bile v demokratični ureditvi vse družbene skupine, potem se morajo vse institucije in strukture, torej tudi institucije umetnosti, vključno z literaturo, odpreti za vse, in ne le za izbrance iz določenih družbenih razre- dov. Zato ob razmišljanju o načinih pripovednega delovanja v delih Dijane Matković in Anne Ehrenstein ter skupaj z njimi s pričujočim besedilom iščem jezik, podobe, 229 5 9 • 2 0 2 4 Postmigracijska estetika koncepte, orodja in politike, ki ne bi le opisali njunega ustvarjanja, ampak bi skupaj z njim zagozdile stopalo v priškrnjena institucionalna vrata avtonomne umetnosti, da se ta ne bodo več zapirala pred ustvarjalnostjo, vidnostjo in glasovi »tisočev«, ki jih evocira Dijana Matković z izbranim otvoritvenim citatom, prevzetim od bosan- skohercegovskega kolega Faruka Šehića. »JAZ SEM EDEN, VENDAR NAS JE TISOČE.«5 – POSTMIGRACIJSKA PARADIGMA Tisto, česar se tako Dijana Matković kot Anna Ehrenstein aktivno lotevata, zlasti z vztrajanjem pri govorjenju in prikazovanju v imenu »tisočev« postmigrantske real- nosti, je kritika družbene konstrukcije »pristnosti« in s tem družbene konstrukcije razlik. Vendar najprej, kaj sploh pomenita koncepta postmigracije in avtofikcijskega narativnega delovanja (Meretoja, 2022), od kod izhajata in kakšna je njuna (migra- cijska) pot? Koncept »postmigracije«, ki v najširšem pomenu opisuje »procese družbenih pogajanj, ki potekajo v fazi po migraciji« (Foroutan, 2015 [prevod KK]), sledi presega- nju zgoraj naslovljene dihotomije, ki za družbo uporablja »metaforo posode, kateri se priključimo« (Hallensleben & Schramm, 2023, str. 11 [prevod KK]). Sicer akadem- sko skovanko so v desetletju po letu 2000 prevzeli_e in nadalje konceptualno razširjali_e predvsem umetniški_e ustavarjalci_ke znotraj nemškega produkcijskega okvira, vzporedno pa so ga konceptualno izpopolnjevali_e raziskovalci_ke v okviru študij migracij, zlasti njihovih kulturoloških, socioloških in pedagoških usmeritev. Iz umetniških in akademskih krogov se je izraz prebil v politični besednjak. Kakor je v pogovoru, izhajajočem iz umetniškega raziskovanja in arhiva/instalacije GOSTIkula- cije o jugoslovanskih delavkah na začasnem delu v bivši zahodni Nemčiji avtorice Margarete Kern, pojasnila raziskovalka medijev v okviru transkulturnih študij in kura- torka Nanna Heidenreich, je predpogoj za začetek preseganja ločevanja na tiste, ki naj bi bili »od vedno tu«, in na »prišleke za vedno« zakonski okvir, ki migracije priznava kot integrativni in tudi generativni del družbe (Heidenreich et al., 2013). Raziskovalka postmigracijske družbe, politologinja in islamologinja Naika Foroutan na spletni platformi nemške Zvezne centrale za politično izobraževanje takole opiše značilnosti oziroma pogoje postmigrantskih družb: (a) družbena preobrazba v heterogeno osnovno strukturo je bila politično priznana (»Nemčija je država priseljevanja«) – ne glede na to, ali je ta preobrazba ocenjena pozitivno ali negativno, (b) priseljevanje in izseljevanje sta priznana kot pojava, ki množično oblikujeta državo in o katerih je mogoče razpravljati, jih urejati in se o njih 5 Otvoritveni citat iz Knjige o Uni Faruka Šehića k romanu Zakaj ne pišem Dijane Matković (Šehić v Matković, 2021, str. 5). 230 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 9 • 2 0 2 4Katja Kobolt pogajati, ne pa ju tudi obrniti, (c) strukture, institucije in politične kulture se prepoz- nani migracijski realnosti prilagajajo na način dohitevanja (tj. postmigrantsko), kar ima za posledico večjo prepustnost in družbeni napredek, pa tudi obrambne reak- cije in porazdelitvene boje. (Foroutan, 2015 [prevod KK]) Rdeča nit, ki se vleče skozi vse tri segmente, od a) politično-legislativnega preko b) družbenotvornega do c) strukturno-institucionalnega in kulturnega, je spozna- nje, da so migracije nepovraten, konstitutiven ter generativen družbeni element. Z drugimi besedami: migracije ne vplivajo samo na »one, ki so prišli« in ki naj bi se integrirali v obstoječe, ampak tudi na »tiste, ki so že«. Migracije so motor (postmi- gracijskih) družbenih sprememb, skozi katere se spreminja celotna družba na način ustvarjanja novega, heterogenega »mi«. Kakor v publikaciji, posvečeni fenomenom iz naslova pričujočega besedila – postmigraciji in umetniškemu delovanju – prikažeta raziskovalca migracij Markus Hallensleben ter Christian Schramm, oba s področja literarnih in kulturnih študij, se koncept postmigracije v akademskem diskurzu udejanja v različnih legah: »Osredo- toča se na postmigrantske subjektivnosti, postmigrantske družbe ali postmigracijo kot novo analitično perspektivo« (Hallensleben & Schramm, 2023, str. 3 [prevod KK]). V besedilu združujem prav vse tri lege koncepta postmigracije. Uporabim ga kot: (a) analitični okvir pogleda na ustvarjalnost pisateljice Dijane Matković in vizualne umetnice Anne Ehrenstein, (b) posebej opazujem načine narativnega delovanja znotraj njunih del, s katerim (c) ubesedujeta, upodabljata postmigracijsko družbo oziroma družbe, v katerih delujeta. Čeprav sta avtorici odrasli, živita in delujeta v državah – ena v Sloveniji, druga v Nemčiji – ki kljub vključenosti v pretežno centra- lizirani zakonodajni okvir EU s fenomeni migracij in postmigracijskimi procesi upravljata precej drugače, pa prav zaradi teh razlik ugotovitve pričujoče primerjalne analize obetajo vpoglede v živo stanje postmigracijskih procesov obeh kontekstov.6 AVTOFIKCIJSKOST KOT ORODJE POSTMIGRACIJSKE ESTETIKE Zaradi razširjenosti avtofikcijskosti je bila ta v zadnjih letih deležna precejšnje akademske pozornosti. Dosedanje akademsko približevanje pa tej protejski metodi ni ponudilo stroge konceptualne zamejitve. Kot plastičen in širok konceptualni pogled je tako avtofikcijskost sposobna zaobjeti široki spekter pojavov (Wagner-Egelhaaf, 6 V slovenskem okviru zgoraj podani pogoji postmigracijske družbe, kakor jih povzame Forou- tan (2015), niso povsem izpolnjeni. Medtem ko je z nemškim migracijskim zakonom, veljavnim od leta 2005, Nemčija tudi de iure postala »dežela priseljevanja«, pa slovenski Zakon o tujcih že s samim naslovom zakona, pa tudi z njegovo artikulacijo in s strukturami, v marsičem zavira razvoj postmigracijske družbe. Kritiki naslavljajo predvsem nezadostne mehanizme in struk- ture znotraj sistema izobraževanja ter trga dela, nastanitve in podobno (Beznec & Gombač, 2023, str. 256). Tudi sicer se slovenski kontekst, tudi zaradi bivše jugoslovanske federalne ureditve in drugih zgodovinskih dejavnikov, razlikuje od nemškega. 231 5 9 • 2 0 2 4 Postmigracijska estetika 2019; Effe & Lawlor, 2022), kar večina avtorjev_ic pozdravlja. Kot značilnost avto- fikcijskega se najpogosteje opredeljuje ena ali več naštetih metod: »kombinacija resničnih in izmišljenih elementov, onomastično ujemanje med avtorjem in likom ali pripovedovalcem ter slogovno in jezikovno eksperimentiranje. Kjer se kritiki ali teoretiki bolj osredotočajo na kontekst produkcije in recepcije, najdemo tudi skli- cevanja na dvojni pakt – avtobiografski in fikcijski – ali na kombinacijo ali oscilacijo med načini branja« (Effe & Lawlor, 2022, str. 1 [prevod KK]). Kot v uvodu k zborniku, ki avtofikcijo obravnava onkraj njenih literarnih manifestacij, zapišeta literarna teore- tičarka Alexandra Effe in hispanistka Hannie Lawlor, je »[m]orda edina stvar, o kateri se lahko o tej metodi vsi strinjajo, osnovna etimološka ugotovitev: avtofikcija ima nekaj opraviti s samim seboj in s fikcijo« (Effe & Lawlor, 2022, str. 1 [prevod KK]). Avtorji_ice zbornika govorijo o avtofikciji kot žanru, pa tudi kot načinu (tako v smislu produkcije kot recepcije), ter o avtofikcijskem občutku sebe in avtofikcijskem pris- topu k samopredstavljanju in stopnjah avtofikcijskosti (Effe & Lawlor, 2022, str. 4). Po mnenju germanistke Martine Wagner-Egelhaaf (2022) naj bi bila avtofikcijskost načelna latentna komponenta avtobiografskega pisanja, ker naj bi šlo tudi pri avto- biografskem pisanju za preplet dejanskosti in fikcije, prav fikcijska dimenzija pa naj bi bila ta, ki podpira avtobiografske reference. Avtobiografija temelji na predpo- stavki o identičnosti oz. podobnosti med zunajbesedilnim »jazom« (avtorjem_ico), pripovednim »jazom« (pripovedovalcem_ko) in pripovedovanim »jazom« (pripo- vedovana junak_inja) oziroma na »avtobiografskem paktu« (Lejeune, 1994 [1975]), katerega sprejetje pri bralkah_cih je ključnega pomena za vzpostavljanje avtobio- grafskosti. Avtofikcija pa vsled fikcionalizacije priznava vrzeli med temi instancami in kot taka odpira prostor za kritično preučevanje konstitucije narativnega delovanja. V pričujočem besedilu avtofikcijskost obravnavam predvsem na ravni konstituiranja postmigrantskega narativnega delovanja kot odpora proti številnim pritiskom iden- titetnega nasilja, kot so razredno, spolno, nacionalistično in rasistično nasilje. »To je moja naracija, moje ustvarjanje smisla. Onkraj naracije so dejstva, s katerimi se težje živi« (Matković, 2021, str. 136). Hanna Meretoja (2022), po kateri povzemam koncept »pripovednega delova- nja« in ga, sklicujoč se na dela Dijane Matković in Anne Ehrenstein, nadgrajujem s konceptom »metapripovedne nadidentifikacije« kot načina vzpostavljanja njunega narativnega delovanja, opredeljuje narativno delovanje kot konstitutivno za subjek- tivacijo in delovanje ter opozarja na njegovo družbeno pogojenost in neenakomerno porazdeljenost (tako znotraj posamezne družbe kakor tudi znotraj regionalnih ali globalnih entitet) (Meretoja, 2022, str. 123). Definira ga kot središčnega za samore- fleksivnost posameznikovih (pripovednih) možnosti znotraj »pripovednega okolja«, kar je ključno za delovanje in izpolnjeno življenje (Meretoja, 2022, str. 123). Nadalje razčleni tri središčne dimenzije pripovednega delovanja: Prvič, vključuje pripovedno zavedanje [izv. narrative awareness]: zavedanje različ- nih pripovednih perspektiv in kulturnega repertoarja pripovedi, ki krožijo v naših 232 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 9 • 2 0 2 4Katja Kobolt kulturnih okoljih in nam zagotavljajo modele oblikovanja smisla. Drugič, vključuje pripovedno domišljijo [izv. narrative imagination]: zmožnost, da si predstavljamo onkraj tega, kar se zdi samoumevno v sedanjosti [...], ter kritično in ustvarjalno sodelujemo s kulturno razpoložljivim repertoarjem pripovedi na načine, ki širijo naš »občutek za možno« [...]. Njegov tretji vidik je pripovedna dialoškost [izv. narrative dialogicality]: zmožnost vstopati v odnose in biti del skupnosti, ki imajo svoje skupne »pripovedne vmesnosti« [izv. narrative in-betweens] [...], tj. intersubjektivne mitolo- gije in sisteme pripovednega osmišljanja [izv. narrative sense-making systems], ter sodelovati pri njihovi prenovi, prevpraševanju in preoblikovanju. (Meretoja, 2022, str. 123 [prevod KK]) Kakšni so torej načini pripovednega delovanja v delih obeh umetnic? Umetnici se v svojih delih produktivno poslužujeta metapripovedne avtofikcijskosti ob modelaciji odnosa med instancami različnih narativnih ravni: med avtorico kot besedilu in/ali umetniškemu delu zunanjo instanco, implicitno avtorico, torej znotraj pripovedi fingi- rano avtorico, in pripovedovalsko in/ali fokalizacijsko instanco ter z upodobljenimi protagonistkami.7 Implicirana prekrivanja pripovednih/prikazujočih in prikazanih instanc, ki pa kajpak niso popolna, tako da lahko govorimo o »avtofikcijskem paktu«, ter njihova modelacija skozi postmigracijsko prizmo oblikujejo specifično pripove- dno delovanje kot metapripovedno nadidentifikacijo z obstoječimi pripovednimi vzorci in s kulturnim repertoarjem, kar omogoča njihovo kritično obravnavo. Anna Ehrenstein meša izvirne posnetke, na katerih pogosto nastopa sama, z najdenimi posnetki. Podobno Dijana Matković pripoved plete kot intertekstualno mrežo cita- tov in misli različnih, večinoma tako imenovanih manjšinskih pisateljev, kot sta Didier Eribon in Eduard Louis, ki se prav tako zelo opirata na avtofikcijo. Matković in Ehrenstein v svoja dela vključujeta tudi citate in koncepte iz kritičnih raziskav in teorije, predvsem o globalnih družbenih, zlasti razrednih, rasnih in spolnih neena- kostih ter o tem, kako se razlike vzpostavljajo in reproducirajo skozi različne sisteme: od šolanja, izobraževanja in institucionalizacije literarnih in umetniških praks preko materialne kulture do popkulturnih vsebin, diskurzov in politik. 7 »Pripovedovalec in fokalizacija sta posrednika/posredovalca in gibali pripovedi. Medtem ko prvi pripoveduje (skozi glas), druga žarišči ali središči pripovedno informacijo (skozi oči) – narativni sistem ločuje subjekt govora, tj. pripovedovalca, in subjekt gledanja, tj. fokalizatorja ali ožariščevalca« (Zupan Sosič, 2014, str. 47). 233 5 9 • 2 0 2 4 Postmigracijska estetika »PRECEJ ČASA JE POTREBNEGA, DA ZVENIŠ KOT TI SAM.«8 – DIJANA MATKOVIĆ Vzvod pripovednega delovanja v delu Zakaj ne pišem je metapripovedna nadidentifi- kacija z od zunaj določeno pozicioniranostjo, ki vse pripovedne instance opredeljuje razredno in/ali etnično na različne načine: • skozi (i) materialne signale – način ureditve bivališča njene priseljenske dela- vske družine (nedokončana in skromno opremljena hiša), skromna oblačila, stari avtomobili itd. – in (ii) kulturne signale – ime, način govorjenja staršev junakinje, ki niso materni govorci slovenskega jezika v smislu kreolizacije jezi- kovne rabe, naglasa in glasnosti, glasnega poslušanja folk glasbe itd.: Pozna jesen je. Blato pred vrstno hišo brez fasade in balkonske ograje, v blatu name- tana še ne žagana drva za ogrevanje, na mestu, kjer imajo sosedje lične vrtičke in vitice vrtnic speljane po balkonskih ograjah. Oče se na dovoz pripelje z enim od svojih prijateljev bosancev, v katrci bež barve, iz katere se sliši glasna, preglasna bosanska narodnozabavna glasba. »Smanji to, nismo u Bosni,« mu reče, ko ta potegne ročno. Sosedje gledajo izza svojih ograj. Prijatelj, ki ga kliče Macola, zaradi njegove očesu očitne fizične moči, skoči in se s prsti zaziblje na betonu balkana brez ploščič. Marsikaj bi bilo drugače, če mamin starejši brat, gastarbajter u Šveckoj, staršema ne bi posodil denarja za kredit, s katerim sta pričela graditi to nesrečno vrstno hišo, natlačeno med druge, ki jim razen arhitekturne zasnove ni bila v ničemer podobna. Propad podjetij, kjer sta delala, Jugoslavije in njunega zakona, ki v nasprotju z nekdanjo skupno državo nikoli ni bil kaj prida, so se zgodili prehitro, da bi lahko hišo dokončala. Notranje stopnice tako niso bile pokrite s ploščicami ali lesom, pač pa smo imeli na gol beton položene preproge krpare, narejene iz ostankov cunj, ki sva jih morali s sestro vsak konec tedna stresati pred hišo – spet, pred očmi sosedov. (Matković, 2021, str. 10, 11) • skozi (iii) institucionalne in medosebne odnose – »skrhani družinski odnosi kot kolateralna škoda socialno-ekonomskih stikov« (Matković, 2021, str. 16), diskri- minatorni odnosi na področju šolanja, ki se odražajo tako v šolskem delovanju in uspehu kot v načinu življenja, diskriminatorni profesionalni odnosi, ki se odražajo v težavah z artikulacijo avtorskega glasu, (samo)naracijo okolja ipd.: Zadnjič sem se zapletla v pogovor z znanko, prav tako iz delavske, oziroma kmečko-delavske družine. Da je vedno hotela biti igralka, je rekla, a je za študij naposled izbrala nekaj drugega, bolj uporabnega. »Moji so mi, odkar vem zase, govorili: Mi smo pri tleh, kjer je delo.« Odrejali so ji mesto. In sporočali, kaj delo sploh je – nekaj, kar je pri tleh, kar igra vsekakor ni. Morda je njeno izbiro bolj 8 Citat Milesa Davisa v Matković, 2021, str. 105. 234 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 9 • 2 0 2 4Katja Kobolt pragmatičnega študija pogojeval tudi strah, če prihajaš iz pomanjkanja, iščeš čim hitrejšo pot ven, službo, ki ti bo zagotovila preživetje. [...] V tej »kritiki« z neznansko dolgim uvodom, v katerem skuša legitimirati dozdevno nelagodje (vsekakor ne tesnobe) ob svojem početju, pravi, da je to, kar pišem, ena navadna laž in pretvarjanje – »Ne dosega globine izkušnje resničnega človeka [sic!],« zapiše. [...] Po njeni kritiki dolgo nisem mogla izreči ničesar. Ni je bilo javne teme, okoli katere bi se upala opredeliti, ni bilo besedila, ki bi ga lahko napisala.« (Matković, 2021, str. 222) Metapripovedna nadidentifikacija se razteza čez različne pripovedne ravni, vendar se ne udejanja na vseh enako. Medtem ko se pripovedovana junakinja identificira z od zunaj sugeriranim načinom branja lastnega bivanja, pa pripovedovalka, ki se z načinom bivanja še vedno identificira (navsezadnje gre za njeno preteklost, seda- njost in načine osmišljanja njene prihodnosti – življenje!), tako te načine kot njihova branja reflektira in za to uporablja predvsem intertekstualnost. Ničesar od tega takrat nisem razumela. Meni so se reči še dolgo samo dogajale. Bila sem otrok. Ki ga je bilo nenehno sram. Sram je bil vgrajen vame, že v maternici, kot želodec, pljuča, debelo črevo. Sram me je bilo, ko se mama v nobeni socialni situaciji ni znašla, ker je ni razumela. Sram me je bilo revščine. Sram me je bilo tiste glasne naro- dnozabavne glasbe. In posledično – sram me je bilo same sebe. (Matković, 2021, str. 11) Ko pripovedovalka te izkušnje o pripovedovani junakinji – pretekli različici sebe – reflektira, se nasloni na delo Opraviti z Eddyjem Eduarda Louisa, in sicer na njegovo ugotovitev o različnih doživetjih in percepcijah sveta, od katerih pa imajo nekateri večjo avtoriteto ob določanju, kaj se resnično dogaja in kaj ne. »Če nasilja – sistem- skega ali individualnega, ki sta vzročno povezana – na podlagi razreda, nacionalnosti, pa tudi spolne usmerjenosti, barve kože, spola in tako dalje ne opazite, je to precej zanesljivo znamenje, da ste privilegirani« (Matković, 2021, str. 12). Nemška pisateljica in kritičarka rasizma Tupoka Ogette to v svoji knjigi Exit Racism poimenuje »happy land« oz. »srečna dežela« (Ogette, 2019). Da bi lahko nasilje, ki se določenemu delu družbe ne dogaja, drugemu pa, sploh postalo vidno, otipljivo, nagovorljivo, da bi torej to nasilje sploh lahko bilo individualno in družbeno prepoznano kot nasilje, je potreben izhod iz t. i. »srečne dežele«, v kateri naj se to nasilje sploh ne bi dogajalo. »Fenomen nezaznavanja« (Matković, 2021, str. 13) ter mehanizma zanikanja (angl. gaslighting) ali tudi obtoževanja žrtve (angl. victim blaming) so med drugim načini obrambnih mehanizmov za poskus obstanka v »srečni deželi« privilegijev (Ogette, 2019). Ko Matković opisuje nepripadanje, ki lahko okolje spremeni v vir nevarnosti, kot mogoči razlog za natančnejše opazovanje, ki je predpogoj vsakega pisanja, nagovori pravzaprav prav te mehanizme. 235 5 9 • 2 0 2 4 Postmigracijska estetika Pisci praviloma postanejo tisti in tiste, ki sprva niso imeli možnosti, da bi se v svetu udeleževali, in so bili zato obsojeni na to, da ga samo opazujejo. Še več: morda so v pisanju dobri predvsem tisti, za katere je bilo okolje vir nevarnosti in so ga morali v stalni budnosti opazovati, preučevati. Prisluškovati pogovorom, razbirati skrite pomene, podtone, vedeti, kaj sledi, če je beseda izrečena na način, in kaj, če je izre- čena na drug. Dobri postanejo, če uspejo premagati omejitve, v katere so bili rojeni, in preseči ponotranjeno sovraštvo, ki jih pri pisanju blokira. Najmanj to, seveda. [...] Ko se naposled oglasimo, mi in me od drugod, moramo, da bi bili sploh uslišani, proizvesti bistveno več hrupa kot tisti, ki posedujejo mir zavedanja, da jim javnost pripada, predvsem pa imajo vrata vanjo na stežaj odprta. Hrupni smo, da bi bili sploh prepuščeni k besedi, slišani. Na tej točki smo razglašene in razglašeni za attention whores. Za kurbe. Za une problematične. (Matković, 2021, str. 46, 204) Znotraj afektne ekonomije manjšinskega pripovednega delovanja, kakor ga opisuje Matković, ima središčno vlogo občutek prilaščanja, zlasti v smislu »sindroma preva- rantke« (angl. imposter syndrome). Sindrom prevarantke se pri meni oglasi tudi skoraj ob vsakem besedilu, ki ga skušam napisati: naj jih imam za sabo že desetine, še je tu glas, ki mi pravi, da ne znam, da nisem dovolj poučena, dovolj nadarjena, da moje zgodbe niso dovolj pomembne, zaradi česar je nemara bolje, da molčim. [...] Strah, da se bom osmešila. Strah, da me bodo razkrin- kali. Mene prevarantko, ki sem se pritihotapila v inte- lektualno-umetniški svet, ko nihče ni gledal. (Matković, 2021, str. 71, 72) Slika 1: Ilustracija za naslovnico romana Zakaj ne pišem Dijane Matković (s prijaznim dovoljenjem avtorice ilustracije Samire Kentrić). 236 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 9 • 2 0 2 4Katja Kobolt Dijana Matković kot zunajbesedilna avtorica, njena implicitna avtorica, ki sovpade s pripovedovalko, in pripovedovana junakinja kršijo vseh petnajst ostalih pravil, o katerih ne bi govorile in pisale, če jih ne bi kršile in če svinčnik na ilustraciji naslov- nice avtorice Samire Kentrić ne bi bruhal ognja (gl. Sliko 1): Ob zahtevah, ki si jih glede pisanja zastavljam sama, obstajajo še zahteve in pravila kulturnega okolja, v katerem se nahajam, ki odreja, o čem se sme pisati oziroma javno govoriti ter kdaj, kdo in na kakšen način. Pravila so naslednja: 1. Ne smeš se navduševat. [...] 2. Ne smeš pisat na preprost, dostopen način. [...] 3. Ne smeš bit vulgarna, ker bo to označeno kot nestrpno. [...] 4. Ne smeš se izvleči iz pomanjkanja. [...] 5. Ne smeš navajat napačnih referenc. [...] 6. Ne smeš nasprotovat ljudem, ki imajo večji socialni kapital. [...] 7. Ne smeš bit samozavestna. [...] 8. Ne smeš se spogledovat s popularno kulturo in ne smeš bit brana. [...] 9. Ne smeš bit duhovita, igriva, osebna, čustvena. [...] 10. Ne smeš si »prisvajat velikanov«. [...] 11. Ne smeš »poljubno« združevat literarnih zvrsti. [...] 12. Ne smeš »skrunit« slovenskega jezika. [...] 13. Ne smeš govorit »v imenu drugih«. [...] 14. Ne smeš govorit o razredih. [...] 15. Ne smeš bit jezna, agresivna, nasilna. [...] (Matković, 2021, str. 228–235) Marsikatera od teh prepovedi je usmerjena v varovanje tako imenovane »pristnosti«: Govorjenje v imenu drugih, družbeno-razredni dvig, neupoštevanje avtoritete, zavzemanje suverenosti v govoru, prisvajanje in mešanje različnih zvrsti in jezika veljajo za prisvajanje in s tem kršitev pristnosti. »V BLAZNOSTI IZGUBLJENI PARAMETRI PRISTNOSTI«9 – ANNA EHRENSTEIN V delih Anne Ehrenstein10 se avtofikcijskost udejanja: (i) preko samoupodabljanja (največkrat s sebki – tako fotografijami kakor tudi videoposnetki), upodabljanja svoje družine, kolegov_ic in prijateljev_ic11 ter z 9 Citat iz dela Anne Ehrenstein Zen for Hoejabi (»Zen za hoejabi«; 2020). 10 Prim. umetničino spletno stran: http://annaehrenstein.com. 11 Npr. v videu L’Original (»Original«; 2017); Capitalocene Safari Collage (»Kapitalocen safari kolaž«; 2020) in drugje. 237 5 9 • 2 0 2 4 Postmigracijska estetika metodo samoudeležbe, tako v smislu procesa in reprezentacije umetniškega raziskovanja,12 pa tudi s komentiranjem ali moderiranjem prikazanih podob.13 Instalacijsko delo z naslovom Zen for Hoejabi (»Zen za hoejabi«; gl. Sliko 2) sestavljajo dva vis-à-vis postavljena doprsna kipa (tridimenzionalna odlitka umetničine glave, zakrite z ruto, torej avtoportreta umetnice kot muslimanke) ter tkanine z lentikularnimi odtisi. Umetnica se tu upodobi tudi v dvokanalnem videu, predstavljenem na dveh pametnih telefonih. Z živo rdeče namazanimi ustnicami in zgoraj brez leži pred umetno generiranim in utekočinjenim ozadjem iz leopardjega krzna in rdečih vrtnic, lascivno vejpa in poroča o »v blaznosti izgubljenih parametrih pristnosti«. Sebek ali samoupo- dabljanje je element, ki ga umetnica uporabi praktično v vsakem svojem delu. Slika 2: Pogled na instalacijo Zen for Hoejabi avtorice Anne Ehrenstein, 2019, tkanina, 3D odlitka, pametna telefona, vznožek na razstavi SITUATIONS/Porn, Photomuseum Winterthur (s prijaznim dovoljenjem umetnice). 12 Multidisciplinarni sklop, naslovljen Tales of Lipstick and Virtue (»Zgodbe o šminki in kreposti«; 2015–2018), ki temelji na fotografijah, izhajajočih iz umetničine raziskave v kozmetičnih salo- nih v Tirani, s profilov družbenih omrežjih njihovih uporabnic, ki jih je umetnica spoznala med raziskavo, tako da je tudi sama postala njihova uporabnica, pa tudi z najdenih posnet- kov in podob. 13 Npr. v video delih Anna Ehrenstein Real Thomas Metzinger (»Anna Ehrenstein pravi Thomas Metzinger«; 2019), Zen for Hoejabi (»Zen za Hoejabi«; 2020), Clans Of Berlin – with Rebecca Pokua Korang (»Berlinski klani – z Rebecco Pokua Korang«; 2023). 238 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 9 • 2 0 2 4Katja Kobolt Nadaljnja orodja pripovednega delovanja v delih Anne Ehrenstein, ki se vzpostavlja kot metapripovedna nadidentifikacija, so: (ii) reference upodobljenih krajev, kot je domovina njenih staršev – Albanija,14 uporaba aktualnih diskurzov in najdenega materiala (od rasističnih medijskih vsebin, predvsem iz nemških medijev, do vsebin iz družbenih omrežij, predv- sem takih, ki tematizirajo »pristnost« – npr. ugotavljanje, kaj je ponaredek in kaj je original – kritični akademski in aktivistični diskurzi);15 Video delo Clans of Berlin (2023), ki ga je ustvarila skupaj s plesalko Rebecco Pokua Korang, tematizira medijsko poročanje o kriminalnosti klanov, definicijo te krimi- nalnosti znotraj nemškega kriminalističnega okvira, ki ločuje kriminalnost klanov od drugih oblik organiziranega kriminala, ter politično apropriacijo tega kriminala, sploh v primerjavi s skrajno desničarsko kriminalnostjo (načrtovani coup d’état skrajno desničarske (neo)nacionalsocialistične organizacije Reichsbürger v letu 2022),16 ter se sprašuje o etnizirani, rasizirani in islamofobni diskurzivni podstati uokvirjanja kriminalnosti klanov. Kriminalnost klanov je definirana kot »kriminal sorodnikov etnično izoliranih subkul- tur« in oblika organiziranega kriminala. Sledeč BKA [Bundeskriminalamt, nemški Zvezni urad za kriminal] je za to obliko kriminala značilen lastni vrednotni red storil- cev in njihovo temeljno zavračanje nemškega legalnega okvira. Trdijo, da imajo klani »močan poudarek predvsem na hierarhično urejenih patriarhalnih družinskih struk- turah. Pomanjkanje pripravljenosti za integracijo z aspekti prostorske koncentracije. Nagnjenje k provokacijam tudi ob manjših kršitvah zakona. Izkoriščanje skupinskih groženj in mobilizacijskih potencialov.« (Ehrenstein, 2023b [prevod KK]) Pomembno vlogo pa odigra tudi (iii) motivna navezava na (post)migracijsko materialno kulturo, na muslimanstvo ter globalni jug – vse od značilnih vzorcev, arhitekture, oblačil, hrane, upodobljenih predmetov, kot so stojnice s ponarejenim blagom, plesov (od orientalskih do erotičnih plesov, kot so umetničino ponavljajoče »twerkanje« z golo zadnjico), do videza (v širokem spektru, od skladno z islamskimi religioznimi pravili oblečene do hiperžensko stilizirane podobe in »blackfishinga« oz. posnemanja videza temnopoltih).17 14 Npr. v video delih Tales of Lipstick and Virtue – FAKE OG’S (»Zgodbe o šminki in kreposti – PONA- REJENI ORIGINALI«; 2020), The Albanian Conference (»Albanska konferenca«; 2021) in drugje. 15 Kot v delu Clans Of Berlin – with Rebecca Pokua Korang (»Berlinski klani – z Rebecco Pokua Korang«; 2023). 16 7. decembra 2022 so nemške varnostne službe aterirale 25 pripadnikov organizacije Patri- otische Union, sicer članice (neo)nacionalsocialistične skupine Reichsürger, ki ne priznava Zvezne republike Nemčije in se zavzema za meje nemškega ozemlja iz 19. stoletja (Gaube, 2022). 17 V videu Anna Ehrenstein Real Thomas Metzinger (2019) se npr. umetnica upodablja neposredno po lepotni operaciji ter tematizira načine percepcije in konstitucije sveta ter subjektivnosti. 239 5 9 • 2 0 2 4 Postmigracijska estetika Anna Ehrenstein se v večdelnem video in instalacijskem projektu The Albanian Conference (»Albanska konferenca«, 2021), ki ga je ustvarila skupaj z afrobeat duom DNA, kuratorko Fadescho in plesalko Rebecco Pokua Korang, naveže na zgodovinsko konferenco afro-azijskih pisateljev, ki je potekala leta 1958 v Taškentu in je bila ključ- nega pomena za razpravo o nacionalni osvoboditvi, tudi jezika umetnosti nasproti prevladujočemu zahodnemu modernističnemu kanonu. Albansko konferenco so sodelujoči_e umetniki_ce udejanjili_e kot skupno potovanje v Albanijo, med katerim so ustvarjali_e večinoma glasbene videe afrobeat glasbe z aktivističnimi dekolonial- nimi in protirasističnimi besedili, usmerjenimi proti neokolonialnemu izkoriščanju in restriktivni migracijski politiki. Tako video Albanian Conference: DNA – Wahala (2021; gl. Sliko 3) prikazuje futuristične in delno hiperseksualizirane nastope sodelujočih umetnikov_ic, ponavljajoče se motive demonstracij, policijskega nasilja in požarov, zanetenih v uporih temnopoltih, pa tudi požarov v naravi, ki se širijo. Ognjeni zublji mestoma kakor ognjeni avreoli obkrožajo tudi sama temnopolta glasbenika. Slika 3: Izsek iz videa Albanian Conference avtorice Anne Ehrenstein z DNA, Fadescho in Rebecco Pokua Korang, 2021. S prijaznim dovoljenjem umetnice. »KAJ SE ZGODI, KO SI PODREJENI PRISVAJAJO?«18 Poleg tehnike prekrivanja svojih in tujih sebkov se Anna Ehrenstein velikokrat poslu- žuje tudi montaže najdenih posnetkov v zvezi z vprašanji proizvodnje, kroženja in družbene konstrukcije pomena ponaredkov, zlasti tako imenovanega ponareje- nega modnega blaga (Ehrenstein et al., 2020b). Motiv proizvodnje, distribucije in 18 Ehrenstein, 2020a, str. 22 240 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 9 • 2 0 2 4Katja Kobolt kulturnega osmišljanja originalov in ponaredkov je tako pri Anni Ehrenstein kot pri Dijani Matković (ena od kritik delovanja avtorice se je glasila: »Ne dosega globine izkušnje resničnega človeka«; Matković, 2021, str. 222) središčnega pomena – pred- vsem v navezavi na vprašanje, kdo, kje, kdaj in kako lahko vzpostavi pripovedno delovanje in avtorsko subjektivnost. Sociolog Slobodan Karamanić in umetnica Manuela Unverdorben sta se spraše- vala o družbeni konstrukciji tako imenovane »balkanske glasbe sveta« kot »visoke« glasbe, vredne poslušanja s strani višjih razredov bogatega severa, medtem ko se na drugi strani z »balkansko pop-folk glasbo« ali »turbofolkom« zvoči predvsem periferni, pavperizirani globalni jug (Karamanić & Unverdorben, 2019). Avtorja v bourdieujevski maniri ugotovita, da je to, kar ločuje ta dva podobna glasbena »produkta«, njuna recepcija (Bourdieu, 1983) – pri čemer ne gre (nujno) za načine recepcije te glasbe, ampak predvsem za to, kdo posluša ti dve vrsti glasbe. Izhajajoč iz materialistične teze, da »logika kapitalistične produkcije in poblagovljenja zajame vse razlike pod splošno ekvivalenco (denar)«, avtorja opozorita, da sta predpogoj produkcije presežne vrednosti predprodukcija in reartikulacija razlik (Karamanić & Unverdorben, 2019, str. 164 [prevod KK]). Z drugimi besedami: avtorja zaključita, da je družbena proizvodnja razlik bistvenega pomena za kapitalistični način produkcije (Karamanić & Unverdorben, 2019, str. 164). Različni statusi in pomeni teh predarti- kuliranih razlik legitimirajo različne položaje nosilcev teh razlik v družbeno-statusno opredeljenih produkcijskih procesih: skozi te procese postajajo ljudje bodisi več- bodisi manjvredni ali celo »neljudje«. Podobno obe tukaj obravnavani avtorici locirata proizvodnjo pristnosti v moči, o kateri odloča vprašanje, kdo in kaj ima performativno moč, da nekaj ali nekoga – predmete ali ljudi – spremeni v original ali ponaredek. Tako je Anna Ehrenstein svojo ljubljansko predstavitev, sestavljeno iz del L’Original (»Original«; 2017) in Inverted Appropriation (»Obrnjena apropriacija«, 2018; gl. Sliko 4), pospremila z besedilom, v katerem se sprašuje o globalnih in lokalnih kulturnih in ekonomskih vidikih priljubljenosti videza umetnih kitk, prej predvsem manjšinskega, afriškega in afroevropskega ter afroameriškega načina oblikovanja frizure: »Kaj se zgodi, ko si podrejeni [izv. subaltern] prisvajajo? Kako procesi kulturnega prisvajanja spre- minjajo družbene medije? Ali lahko podrejeni tvitajo?« (Ehrenstein, 2020a, str. 22). Instalacijsko delo, sestavljeno iz videa in tapiserije iz umetnih kitk (angl. box braids) z napršenim zlatim albanskim nacionalnim simbolom – triglavim orlom – preko prilju- bljenosti videza umetnih kitk v Albaniji ter motiva proizvodnje, distribucije in vloge originalov in ponaredkov tematizira geopolitične, materialne in kulturne vidike prilaščanja in solidarnosti. 241 5 9 • 2 0 2 4 Postmigracijska estetika Slika 4: Pogled na instalacijo Inverted Appropriation avtorice Anne Ehrenstein, 2018, stensko delo iz umetnih kitk in pršila na razstavi Roževina zgodovine, Mesto žensk v galeriji Škuc. S prijaznim dovoljenjem umetnice in fotografinje Nade Žgank. Solidarnost ni prilaščanje trpljenja, ampak sočustvovanje s trpečimi, kar v sebi že imamo, le da smo se naučili sočutje rezervirati – kar je sicer značilnost verskih fana- tikov – za svoj krog izbrancev. Očitek prilaščanja nas v tem spodbuja. Naučiti se moramo pozornega poslušanja, ozaveščanja in učenja o stiskah drugih. Tako bomo kaj kmalu ugotovili, da si vsi tako ali drugače prizadevamo za isto, za življenje z digni- teto. Za družbo, v kateri nismo na vsakem koraku poniževani, izkoriščani, izključeni, ker to ustreza, kot pravim, nekomu za ustvarjanje kapitala. Z dvigom identitete na raven razrednega boja se bomo na drugi strani naučili tudi prepoznavati različne odtenke zatiranja, njegovo kompleksnost [...]. (Matković, 2021, str. 127) V pogovoru na okrogli mizi o kulturnem prilaščanju, ki jo je leta 2017 organiziral časopis za umetnost Art Forum, se je postkolonialni teoretik Homi K. Bhabha (sledeč Walterju Benjaminu) raje kot za koncept prilaščanja zavzel za koncept prevajanja: [N]ajsi gre za besedilo, predhodni zgodovinski trenutek ali predhodno identiteto, obstaja nekaj predhodnega tistemu, kar se prevede. Za razliko od prilaščanja je prevajanje odnos, ki ne daje takoj privzete vrednosti nekakšnemu izvirniku; predho- dnega ne vidimo kot »ustreznega« [izv. appropriate] ali »izvirnega« besedila. (Bhabha et al., 2017 [prevod KK]) 242 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 9 • 2 0 2 4Katja Kobolt ZAKLJUČEK: METAPRIPOVEDNA NADIDENTIFIKACIJA V zaključku se želim navezati tako na tezo o prevajanju kot »procesu interpreta- cije, premestitve in proizvodnje« (Bhabha et al., 2017) kot tudi na misel o ključni vlogi procesov proizvodnje družbenih razlik pri trenutnem hegemonskem načinu družbene proizvodnje in ureditve (Karamanić & Unverdorben, 2019, str. 164), ki ga obstoječe družbene strukture, vključno z institucijami umetnosti in literature, vse prevečkrat ne presegajo, ampak ga celo mis-en-abymsko odsevajo. Za avtofik- cijsko pripovedno delovanje v delih Dijane Matković in Anne Ehrenstein je torej intertekstualnost, kot meni Homi K. Bhabha, »prevajanje« besedil, podob, zvokov, zgodovinskih dogodkov, koreografij, materialnih praks ipd. osrednjega pomena, pravzaprav njegov pogoj. Na eni strani gre pri tem prevajanju za identifikacijo s prevedenim, kot kažeta primera citata »Jaz sem eden, vendar nas je tisoče« (Šehić v Matković, 2021), pa tudi samostilizacije Anne Ehrenstein v njenih delih preko global- nega hiperženskega ali tudi muslimanskega videza (Kobolt, 2023). Na drugi strani pa je to poistovetenje kritično reflektirano. Pripovedno delovanje v delih Dijane Matko- vić in Anne Ehrenstein se vzpostavlja na način metapripovedne nadidentifikacije, s čimer na eni strani razkriva načine produkcije, reprodukcije, distribucije in kultur- nega osmišljanja družbenih razlik ter njihovega udejanjanja v procesih vladanja oz. hegemonije nekaterih družbenih skupin nad drugimi, na drugi strani pa se temu tudi zoperstavlja. Metapripovedna nadidentifikacija omogoča kritično razmišljanje o od zunaj sugeriranim predhodnim (npr. z vsiljeno drugostjo). Avtorici skozi pripovedno delovanje uprizarjanja »sebe« z intenzivno intertekstualnostjo oblikujeta pripovedni in pripovedovani »jaz« kot podaljšek zunajbesedilnega »jaza« ali svoje umetniške subjektivnosti. Na ta način ustvarjata hibridizirani pripovedovani »jaz« (pripovedo- vani junakinji), s katerim ne uveljavljata le singularnosti, temveč tudi univerzalnost. Razredno, spolno in etnično zaznamovana in diskriminirana ter proti diskriminaciji boreča se implicitna avtorica pripoveduje razredno, spolno in etnično zaznamovano in diskriminirano ter proti diskriminaciji borečo se pripovedovalko. Ta pa nadalje udejanja razredno, spolno in etnično zaznamovano in diskriminirano ter proti diskri- minaciji borečo se pripovedovano junakinjo. Analizo pripovednega delovanja Dijane Matković in Anne Ehrenstein naj zaključim na način mis-en-abymskega refleksa metapripovedne nadidentifikacije: pričujoče besedilo in njegova avtorica se skupaj s tukaj analiziranima avtoricama, ki nas »večinska družba« imenuje »čefurje_ke«, »Bosance_ke«, »Kanak*innen«,19 »migrante_ke« ali »ženske« in kar je podobnih poimenovanj, bori za glas, za vidnost, za delovanje prav skozi prevajanje glasov, podob in delovanj tistih, ki nas je »tisoče« in ki stojimo in prihajamo kot ogenj, ki se nezaustavljivo širi. 19 Nemški izraz Kanake ali spolno nezaznamovana množinska oblika Kanak*innen se v svojih dveh slabšalnih pomenih nanaša na »tujca, pripadnika druge, tuje etnične skupine« ali »zani- čevanja vredno, sovražno osebo« (Duden, n.d. [prevod KK]). 243 5 9 • 2 0 2 4 Postmigracijska estetika ZAHVALE IN DRUGI PODATKI Članek je del projekta, ki ga financira program Evropske unije za raziskave in inova- cije Obzorje 2020 v okviru sporazuma Marie Skłodowska-Curie o dodelitvi sredstev 101024090 - SOC-ILL. Članek odraža le avtoričino mnenje in raziskovalna agencija REA kot financer ne odgovarja za kakršno koli uporabo informacij v njem. Besedilo je nastajalo skozi vabljene nastope in pogovore: na okrogli mizi »Pisanje nima nobene zveze z nevihto«, organizirane v Ljubljani v okviru 10. festivala bralne kulture Prepi- šna Literatura, ki jo je za Uredništvo LUD Literatura zasnovala Iva Kosmos in na kateri smo se pogovarjale skupaj z avtorico Dijano Matković; ter s spletnim predavanjem Postmigrant Aesthetics: Autofiction and the Resistance of Subjectivity v okviru cikla predavanj Forum in Literary Studies, ki ga je zasnovala Lucie Antošíková z Instituta za češko literaturo Češke akademije znanosti. 244 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 9 • 2 0 2 4Katja Kobolt VIRI IN LITERATURA Beznec, B., & Gombač, J. (2023). New migration policies and innovative practices. Slovenia between bordering and inclusion. Innovation: The European Journal of Social Science Research, 36(2), 250–265. https://doi.org/10.1080/13511610.2022 .2071240 Bhabha, H., Kurian, A., Satterwhite, J., Asega, S., Kee, J., Kuo, M., & Bordowitz, G. (2017). Cultural Appropriation: A Roundtable. Art Forum, 55(10). https://www.artforum. com/print/201706/cultural-appropriation-a-roundtable-68677 Bojadžijev, M., & Römhild, R. (2014). Was kommt nach dem transnational turn? V Labor Migration (ur.), Vom Rand ins Zentrum: Perspektiven einer kritischen Migrationsforschung (str. 10–24). Panama Verlag. Bourdieu, P. (1983). Ökonomisches Kapital, kulturelles Kapital, soziales Kapital. V R. Kreckel (ur.), Soziale Ungleichheiten (str. 183 –198). Schwartz. Duden. (n.d.). Kanake, der. https://www.duden.de/rechtschreibung/Kanake Effe, A., & Lawlor, H. (ur.). (2022). The Autofictional: Approaches, Affordances, Forms. Springer International Publishing. https://doi.org/10.1007/978-3-030-78440-9 Ehrenstein, A. (2020a). L’Original. V K. Kobolt & P. Grafenauer (ur.), Roževina zgodovine: Kozmetika v družbi in času. Zbornik prispevkov raziskovalnega in mednarodnega razstavnega projekta (str. 22). Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi. Ehrenstein, A., Šulc Resnik, T., et al. (Directors) (2020b). Roževina zgodovine: Delavnice za zaključene srednješolske skupine / Corneous Stories: Workshops for closed high school group. https://vimeo.com/470085491 Ehrenstein, A. [@annaehrenstein]. (2023a, 1. september). you can officially call that bish professor bish now [fotografija na Instagramu]. Pridobljeno na: https://www.instagram.com/p/Cwo7EEAo7Mj/?utm_source=ig_web_copy_ link&igshid=MzRlODBiNWFlZA== Ehrenstein, A. [Anna Ehrenstein]. (2023b, 23. januar). Clans Of Berlin - with Rebecca Pokua Korang [video datoteka]. Pridobljeno na: https://vimeo.com/792031010 Foroutan, N. (2015, 20. april). Die postmigrantische Gesellschaft. BPB – Bundeszentrale für politische Bildung. https://www.bpb.de/themen/migration-integration/ kurzdossiers/205190/die-postmigrantische-gesellschaft Foucault, M. (1974): Die Ordnung der Dinge. Suhrkamp. Gaube, A. (2022). Princ naklepal državni udar. Dnevnik. https://www.dnevnik. si/1043002464 Hallensleben, M., & Schramm, M. (2023). Postmigration: Aesthetics and interventions. Crossings: Journal of Migration & Culture, 14(1), 3–17. https://doi.org/10.1386/ cjmc_00071_2 Heidenreich, N., Kobolt, K., Kern, M., & Bayer, N. (Directors). (2013, 9. november). GUESTures, a discussion (part 1): Spaces, Poetics and Politics of Counter-Stories. Bring in Take Out – Living Archive. https://bringintakeout.wordpress.com/ category/la-munich-video 245 5 9 • 2 0 2 4 Postmigracijska estetika Karamanić, S., & Unverdorben, M. (2019). Balkan High, Balkan Low: Pop-Music Production Between Hybridity and Class Struggle. In Z. Győri & E. Mazierska (ur.), Eastern European Popular Music in a Transnational Context: Beyond the Borders (str. 155–177). Springer International Publishing. https://link.springer.com/ chapter/10.1007/978-3-030-17034-9_8 Kobolt, K. (2023). Če umetnice producirajo umetnost, kdo in kako producira umetnice? Anna Ehrenstein: Delo hiperženskosti in lepote kot produkcijsko mesto umetniške subjektivnosti. Časopis za kritiko znanosti, L(289). [delo v nastajanju] Lejeune, P. (1994 [1975]). Der autobiographische Pakt. Suhrkamp. Matković, D. (2021). Zakaj ne pišem. Cankarjeva založba. Meretoja, H. (2022). Metanarrative Autofiction: Critical Engagement with Cultural Narrative Models. V A. Effe & H. Lawlor (ur.), The Autofictional (str. 121–140). Springer International Publishing. https://doi.org/10.1007/978-3-030-78440-9_7 Mesto žensk [City of Women]. (2020, 10.–12. oktober). Roževina zgodovine: Delavnice za zaključene srednješolske skupine / Corneous Stories: Workshops for closed high school groups [video]. Vimeo. https://vimeo.com/470085491 Monopol. (2023, 1. september). Medienschau – »Ich war nur eine kleine Ghettoschlampe, die nicht über Kunst reden konnte«. Monopol – Magazin für Kunst und Leben. https://www.monopol-magazin.de/medienschau-01092023 Nassehi, A. (2002). Überraschte Identitäten. Über die kommunikative Formierung von Identitäten und Differenzen nebst einigen Bemerkungen zu theoretischen Kontexturen. V J. Straub in J. Renn (ur.), Transhistorische Identität. Der Prozesscharakter des modernen Selbst (str. 211–237). Campus. Ogette, T. (2019). Exit Racism. Rassismuskritisch denken lernen. UNRAST-Verlag. Wagner-Egelhaaf, M. (ur.). (2019). Handbook of autobiography / autofiction. De Gruyter. Wagner-Egelhaaf, M. (2022). Of Strange Loops and Real Effects: Five Theses on Autofiction/the Autofictional. V A. Effe & H. Lawlor (ur.), The Autofictional (str. 21–39). Springer International Publishing. https://doi.org/10.1007/978-3-030-78440-9_2 Yildiz, E. (2018). Vom methodologischen Nationalismus zu postmigrantischen Visionen. V M. Hill & E. Yildiz (ur.), Postmigrantische Visionen: Erfahrungen, Ideen, Reflexionen (str. 43–46). Transkript. Zupan Sosič, A. (2014). Pripovedovalec in fokalizacija. Primerjalna književnost, 37(3), 47–72. SUMMARY POSTMIGRATION AESTHETICS: AUTOFICTIONAL METANARRATIVE AGENCY IN THE WRITING OF DIJANA MATKOVIĆ AND THE VISUAL WORK OF ANNA EHRENSTEIN Katja Kobolt The text turns to autofictional narratives of postmigration experiences, as presented in the novel Why Don’t I Write? by Dijana Matković (b. 1984, Novo Mesto, Slove- nia) and in video and installation works by Anna Ehrensein (b. 1993, Dortmund, Germany). In their works, both artists critically address the structures and institutions of the production of social differences, which are not only reproduced but actively co-created by the supposedly socially indeterminate autonomous art and literature and, with it, often also by critical and academic discourse. Through the concept of “postmigration,” the present text expands the existing vocabulary and conceptual frameworks of literary and art theory, especially the narratological apparatus, partic- ularly in its approach to the literary and artistic work of marginalized authors and their expressions, which are often in a critical relation to the hegemonic institution of autonomous art and, and by extension, to the hegemonic power distribution. The text specifically focuses on what is called “narrative agency,” which is “a consti- tutive aspect of our agency as we participate, through our actions and inactions, in narrative practices that perpetuate and challenge social structures” (Meretoja, 2022, p. 123). For the autofictional narrative agency in the works of Dijana Matković and Anna Ehrenstein, intertextuality, or the “translation” (Bhabha et al., 2017) of texts, images, sounds, historical events, choreographies, material practices, and critical emancipatory discourses (feminism, antiracism, anti-capitalism, and anti-colonial- ism), is of central importance; it is its condition. On the one hand, this translation is about identification with the “translated.” On the other hand, the identification opens up a metanarrative instance and enables critical reflection on the externally suggested anterior (“otherness” or “inauthentic- ity”). In reference to metanarrative autofiction, which “reflects on the role of narratives (both fictional and nonfictional) in the processes in which we make sense of our lives (Meretoja, 2022, p. 122), the author proposes to call this process “metanarra- tive overidentification.” In Anne Ehrenstein’s work, autofiction is enacted through (i) self-representation, the depiction of her family, colleagues, and friends and the method of self-participation; (ii) the references of the depicted places, as well as the use of current discourses and found footage; (iii) motifs from (post-)migration, Muslim, and material culture of the global south. Similarly, Dijana Matković weaves the narrative as an intertextual web of quotations and thoughts from various, mostly so-called minority writers who rely on autofiction. The lever of narrative agency is a metanarrative overidentification with an externally determined positionality, which, in the case of Dijana Matković’s writing, defines all narrative instances in class and/ 247 5 9 • 2 0 2 4 Postmigracijska estetika or ethnic terms through (i) material signals, (ii) cultural signals, and (iii) institutional and interpersonal relations. Thus, the artists critically confront constructions of authenticity, in particular, and create a hybridized narrated “self” that asserts both singularity and universality. D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S 5 9 • 2 0 2 4 TEMATSKI SKLOP / THEMATIC SEC TION MIGRACIJE DELOVNE SILE V UKRAJINI IN NA OBMOČJU NEKDANJE SOVJETSKE ZVEZE L A B O R M I G R AT I O N I N U K R A I N E A N D T H E P O S T - S O V I E T S PAC E Z h a n n a B o l a t I ntroduc t ion: Labor M igrat ion in Uk raine and the Post-Soviet Space Te t i a n a M a r u s i a k , O k s a n a K hy m ov yc h , Vo l o d y my r H o b l y k , Va s y l P i g o s h , U l i a n a Ro s o l a M igrat ion Abroad as a Socia l Consequence of Transformations of the I nst i tute of Educat ion in Modern Uk raine A k m a n a t A b u ova , N u r l a n B a i g a by l ov, M u k h t a r A b d i ka k i m ov, S a l t a n a t A u b a k i r ova , G u l n a r A s s y l k h a n ova Socia l -Economic I ntegrat ion of K azak h M igrants in Turkey Z hu l d y z I m a s h e va Explor ing Ethnic Entrepreneurship: Family Business of Taj ik M igrants O l e g Ya r o s h e n ko, Vo l o d y my r H a ra s h c hu k , O l e n a M o s ka l e n ko, G a l i n a Ya kov l e va , Vi t a l i i Sv i t l yc h ny i A Comparat ive Analys is of Forced M igrants’ R ights Abroad and in Uk raine and Control O ver Their Obser vance Under Condit ions of Mar t ia l Law A i g e r i m Ad i l g a z i n ova , Lya i l ya B a l a ka ye va , M a ra G u b a i d u l l i n a M igrant Issues in Contemporar y Japan G u l s a ra Ka p p a s s ova , M e i ra m g u l A l t y b a s s a r ova , G a n i Ye l mu ra t ov, M a d i n a Ra k h i m b a e va , B o r i s Po l o m a r c hu k M igrat ion Processes in the Republ ic of K azak hstan: Regular i t ies, Problems, and Prospec ts ČL ANKI / ARTICLES Lo r e d a n a Pa n a r i t i A H istor ical Analys is of Lef t-Wing Trade Union Posit ions Regarding Bangladeshi Workers in Monfalcone ( I ta ly) and Bosnian Workers in S lovenia V l a d i m i r I ve t a , M a r i j e t a Ra j kov i ć I ve t a M igrat ions, C i t izenships, and the R ight and Choice to Play for a Nat ional Footbal l Team with a Focus on the Croat ian Nat ional Team M a r j e t a Vr b i n c, D o n n a M . T. C r. Fa r i n a , A l e n ka Vr b i n c Or is s lovar jev in pr i ročnikov za učenje angleščine s lovensk ih izsel jencev v ZDA v obdobju 1895–1919 Ro k S m r d e l j Communicat ion Relat ions on Twitter Dur ing the M igrant “Cr is is” in S lovenia Ka t j a Ko b o l t Postmigraci jsk a estet ik a : Avtof ikc i jsko narat ivno delovanje v pisanju Di jane Matković in v izualnem ust var janju Anne Ehrenstein 592 0 2 4 9 7 7 0 3 5 3 6 7 7 0 1 3 ISSN 0353-6777 ISSN 1581-1212 59 2 0 2 4 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S 5 9 • 2 0 2 4 DD 59 ovitek final hrbet 15 roza pastel.indd 1-3 6. 02. 2024 13:29:31