Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Slovensko dijaštvo za slovensko šolstvo.
Slovensko napredno dijaštvo graških visokih šol, organizovano po akademičnih društvih „Tabor" in „Triglav", je sprejelo na zborovanju dne 26. novembra t. 1.
resolucije:
1.	Slovensko napredno dijaštvo apelira na slovensko državnozborsko zastopstvo, da se zavzame z vso odločnostjo za uresničenje zahtev glede slovenskega šolstva.
2.	Ponovno in odločno zahteva, da vlada, upoštevajoč odnosne zakone, zajarači ustanovitev potrebnih ljudskih, meščanskih, obrtnih in srednjih šol.
3 Uvažuje kulturne težnje Lahov, ni principalno proti ustanovitvi laške fakultete, odločno pa je proti nje ustanovitvi v Trstu. Ono zahteva istočasno rešitev slovenskega vse-učiliščnega vprašanja z laškim.
4.	Odločno zahteva, da vlada takoj zakonito zajamči ustanovitev slovenske visoke šole in da na razpolago vsa potrebna sredstva za habilitiranje slovenskih docentov; kot najpripra-vnejše mesto za to smatra češko vseučilišče v Pragi.
5.	Odločno zahteva reciprociteto zagrebške univerze.
*
* *
Jugoslovansko dijaštvo v Pragi, zbrano na shodu dne 26. t. m.
zahteva
1)	Vlada nam kot enakopravnim državljanom Avstrije izpopolni naše pomankljivo ljudsko srednje in strokovno šolstvo.
2)	Istočasno z rešitvijo laškega vseučiliškega vprašanja, naj se zakonito zajamči ustanovitev slovenskega vseučilišča; bode li sedež bodočega italijanskega vseučilišča v Trstu, zahtevamo tudi mi svoje vseučilišče istotam.
3)	Začasno naj se osnuje provizorij na češkem vseučilišču v Pragi v smislu sklepa akad. senata istega vseučilišča.
4)	Uvedi se reciproeiteta zagrebškega vseučilišča.
5)	Slovenske docenture naj se ne osnujejo zaedno v Krakovu in v Pragi, zakaj v tem vidimo nevarnost za akcijo slov. vseučilišča.
6)	Juguslovanska delegacija v avstrijskem državnem zboru naj se enotno zavzame z vsemi sredstvi za to, da se vpostavi j u n k t i m med slovenskim in laškim vseučiliščem v smislu zgorajšnje resolucije štev. 2.
7)	Poživljamo ljubljanski vseučiliški odsek, naj se izpremeni v vseslovensko vseučili-ško društvo s podružnicami, ki naj zbirajo gmotna sredstva za slovensko vseučilišče.
Lov na naročnike!
„Slovenec" je že pričel svoj običajni vsakoletni lov na naročnike! Da bi nalovil več naročnikov tudi med učiteljstvom, je pričel sedaj posnemati razna poročila po našem listu in drugih listih o učiteljstvu. Tako je zadnjič
priobčil članek, ki mu je nadejal naslov : Kranjsko liberalno učiteljstvo. (Glej št. 263:) Namen članku je ta-le:
1.	Nahujskati učiteljstvo z dežele zoper vodstvo napredne učiteljske organizacije v Ljubljani.
2.	Izpodbiti ugled in zaupanje v delo učiteljstva v Ljubljani in potom nezaupnosti napraviti razdor in razpor.
3.	Izpodbiti učiteljstvu zaupanje do stanovskega lista Učit. Tov.
4.	Naslikati tovariše v mestu kot brezmejne samogoltnike, ki ničesar ne delajo, a prav izvrstno žive in to baje na račun ubožnih tovarišev z dežele.
5.	Naslikati jih kot krivce vse učiteljske mizerije, ki takorekoč dela na to, da bi se sploh nikdar ne izboljšalo gmotno stanje učiteljstvu.
6.	Naslikati jih kot hinavce, ki se le iz gole sebičnosti zavzemajo v posameznih slučajih za tovariše z dežele.
Baje pa:
1.	se ruši napredna učit. organizacija,
2.	so vsa okr. uč. društva v rokah „učiteljske frakerije" v Ljubljani;
3.	da je vse delo naprednih učiteljev v Ljubljani le blamaža za učiteljski stan;
4.	so vsi napredni učitelji v Ljubljani prišli na svoja mesta po protekciji, ki je pa sedanji čas nemogoča;
5.	še sedaj protežirajo svoje tovariše na Ciril-Metodovo šolo v Trstu;
6.	se Slomškarji štejejo za „mlajšo generacijo" in se zaradi tega ne morejo ogrevati za take nazore;
7.	so ti učitelji naprednega mišljenja le zaradi dobičkaželnosti;
8.	tudi z učiteljiščniki se upajo naprav-ljati stik in jih baje vzgojujejo za — anarhiste!
Nujna potreba je:
1.	da se je osnovala [že nasprotna organizacija. (Kje je neki bila prej?);
2.	da se okr. učit. dr. ne puste zavajati od „ljubljanskih frakarjev" v slabo gospodarstvo, ki so ga do njega oni baje pripravili;
3.	da vsi tisti, ki trdijo, da se z napadanjem v našem glasilu hoče prikriti nered in stiske v gospodarskih stvareh — pridejo na občne zbore naših gospodarskih podjetij, kjer se polagajo javni računski sklepi; naj si pa namažejo ušesa, če jih bomo prijeli zanje — za njihove laži! (Ali sodite po lastnem — deželnem — gospodarstvu vsako gospodarstvo?)
Značilno je pa to-Ie besedilo:
1.	Vsakdo bi se motil, ako bi mislil, da izstopajo učit. iz liberalne organizacije vsled koristolovstva, ne, prignale so jih okužene razmere, ki vladajo v liberalnih učiteljskih društvih. Ta učit. društva so vsled slabega gospodarstva, kateremu so vzrok navedene razmere, v najslabšem stanu in je že skrajni čas, da se društva reformirajo in urede po drugih načelih ter pridejo v roke samostojnih mož, ki ne bodo samo privesek ljubljanske liberalne frakarije".
2.	Da je po takih razmerah vsako složno postopanje nemogoče, je jasno, in se ne čudimo prav nič, ako pride do popolnega razdora.
Sumljiva znamenja so to, da klerikalci računajo le z napredno učit. organizacijo, le z vodstvom napredne organizacije; le z delom napredne organizacije 1 Ste li dobili že nad lastnimi razmerami v organizaciji popolen — stud; ste se li nad postopanjem lastnega vodstva pričeli gnusiti samemu sebi; hočete li strditi maslo, ki ga imajo izmed vse Slomška-rije ljubljanski Slomškarji največ — da se no prične topiti? Gospoda, vsaka beseda, ki jo zapišete, je zrcalo vaše duše!
Kako prikrivajo razmere v Slomškovi Zvezi.
Bliža se Božič, in „Slovenec" hoče sedaj zopet obrniti — kakor vsako leto — vso pozornost Slomškarjev na napredno učiteljstvo, da bi se toliko ne pečali z notranjimi razmerami v SI. Zv. in bi ne pričelo kaj pokati . . .
„Na Kranjskem se napredni učitelji prepirajo med seboj, in sicer nastopajo tovariši na deželi zoper tovariše voditelje v mestu". Mari zato, ker se na podlagi Slom. Zveze okoriščajo le voditelji v Ljubljani, n. pr. Jeglič, Simon, Smrdelj, itd. poleg Jakliča in Ravnikarja, ki sili v bližino mesta? Mari zato, ker so tudi Slomškarji na deželi spoznali, kako jih častiti odborniki SI. Z v. izrabljajo in izkoriščajo in seje med njimi pričela zopet ista nevolja, kakor se je to komaj pomirilo na predzadnjem zborovanju v Ljubljani v Unionu?
„V laseh so si tudi s svojimi štajerskimi kolegi". Mari zato, ker si Slomškarji sploh ne morejo biti v laseh s svojimi štajerskimi kolegi". Mari zato, ker bi radi napravili razdor in si napravili tam tla za Slomškarijo ? Mari zato, ker si domišlju-jejo čestiti klerikalni intriganti, da napredno učiteljstvo ne razločuje načelnega boja od osebnega; kakor ga to niso razločevali oni, ki so se iztrebili iz naprednih vrst učiteljstva — namreč prečastiti Slomškarji? Dobro je, da se je dobil tudi kotiček zanje! Načelen boj v posameznih točkah pa ni lasanje, temveč potrebna revizija v posameznih točkah programa, ki delo le popol-njuje.
„In na Goriškem se napredni učitelji kar upirajo voditeljem liberalne stranke." Mari po Ravni-karjevem načinu, ki se v zbornici upre sklepu lastne — klerikalne — stranke in glasuje proti njej? Mari zato, ker slučajno kak posameznik še vedno meni, da so učitelji hlapci politiških strank in morajo ostati hlapci politiških strank, ne da bi kdaj smeli politiško sami misliti? Morebiti zato, ker so pričeli minevati časi, ko se je pustilo učiteljstvo izkoriščati od vsakogar, ko si je pustilo podtikati vsak neuspeh dela, vsako skvarjeno stvar in je moralo nositi mnogokrat grehe drugih?
Učiteljstvo ima malo javnih — resničnih — prijateljev, ker oni, ki nosijo vedno besedo „prijatelji učiteljstva" na jeziku, niso prijatelji učiteljstva; oni so dostikrat izkoriščevalci učiteljstva, ki gledajo le na dobiček, ki jim ga donaša izkoriščanje učiteljstva; ker oni ne poj-
mujejo pomena in dela učiteljstva, ne pojmujejo važnosti šolskih vprašanj in zatorej sodijo in presojajo učiteljstvo — le s politiškega stališča.
„Slovenec" naj pa le še nadalje prikriva razmere in položaj Slomškarjev na ta način, kakor je to napravil v svoji 275. številki. — Kar vidi tam, podtika nam!
25 letnica društva prijateljev mladine v Trstu.
Da ima pravi Tržačan, bodisi Slovenec ali Italijan, pravo srce za mladino, nam dokazuje občni zbor ital. društva „Gli amici deli' infanzia" (prijatelji mladine), ki že 25 let plodo-nosno deluje v tržaškem mestu. Iz poročila o priliki tega zborovanja (27. nov. 1910.), posnemam to-le: Društvo je bilo ustanovljeno leta 1884. po inicijativi več meščanov, ki jih pa skoraj vse že krije hladna zemlja. Društvo je tedaj štelo 345 udov, sedaj skoro 800. Pričelo je svoje delovanje z ustanovitvijo otroškega zavetišča (5.1. 1885.), ki še sedaj obstoja in ki je leta 1909. zaradi darežljivosti meščanstva oskrbovalo že 506 otrok. Ponos društva pa je obmorski hospic („Ospizio marino") za bolne otroke v Oltri v koprskem zalivu. Po mnogih tehničnih in gmotnih tež-kočah so to zdravilišče otvorili 21. dec. 1909., in ga vodi izkušen zdravnik. Hišni kompleks tega zdravilišča šteje sedem stavb, in sicer: glavni paviljon z 222 posteljami (pozimi 162), kirurgični paviljon s 26 posteljami ter dvorano za operacije, paviljon s kuhinjo in jedilnico, paviljon za mogoče nalezljive bolezni in druge. Stavbe so eleklrično razsvetljene, kurjene s paro in preskrbljene z gorko in mrzlo vodo.
Društvo vzdržuje tudi v Herpeljah v Istri počitniško kolonijo. V tej je lani 120 otrok (60 dečkov in 60 deklic) iz najsiromaš-nejših družin prebilo kar najbolje svoje šolske počitnice. Društvo je jemalo v prvi vrsti ozir na one ubožne otroke, ki so pretečeno zimo prebili kakšno bolezen. Vseh kompetentov za to kolonijo je bilo lani 300, ali le 120tim se je moglo ustreči. Posebno blagodejen vpliv so imele od te kolonije deklice.
Društvo je ubogim učencem preskrbelo tudi skozi trinajst let kosilo. Lani je vzdrževalo na devetih šolah v mestu tako poldnevno re-fecijo. Povprečno je preskrbelo na dan 1125tim otrokom kosilce, in sicer od decembra do marca. Največji naval je bil 22. decembra 1909. (tega dne je bilo prav pasje vreme) s 1154imi otroki, najmanjši 26. februarja z 978 imi.
V odmoru med predpoldanskim in popoldanskim poukom je društvo poskrbelo poleg kosila tudi pouk v deških ročnih delih. Udeležilo se ga je nad 50 otrok.
Podpiralo je društvo tudi ubožne in vredne starše s podporami za stanarino, delilo nakaznice za kruh, zimske posteljne odeje, obleke in črevlje za otroke in celo podpore ubožnim staršem, da morejo dvigniti zastavljene predmete iz mestne zastavljalnice.
Ta kratek pregled nam podaja res izredno sliko, kaj premore dobro organizovano društvo, ki je dobilo popolen odmev med občinstvom.
Zaključujem te vrste — z iskreno želj o, pogosto ponovljeno, dabise po tem zgledu ustanovilo tudi med tržaškim slov. občinstvom slično društvo. Njegov pomen bi bil dalekosežen, četudi bi začetki bili skromni.
F. Plemič.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga x omejenim jamstvom.
Promet do konca novembra K 322.018*18.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.-7,8. popoldne in vsako soboto od 6.—7 zvečer
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Pedagoško drnštvo t Krškem je
zborovalo v soboto, dne 10. novembra t. 1. ob 10. uri v risarski dvorani krške meščanske šole. Tovariš Drag. H u m e k je otvoril zborovanje s pozdravom na navzoče, ki se jih je zbralo okroglo trideset. Eazmeroma slabemu obisku ni bila kriva morebiti malomarnost društvenikov, ampak skrajno slabo vreme; vremenski bog nas je obilo oblagodaril z dežjem in snegom. Predsednik je v svojem pozdravu posebno omenil štajerske tovariše Knapiča in Arnška z Vidma in tovarišico Kuapičevo iz Artič. Zborovanja se je tudi udeležil nadzornik Stiasny. — Prvi je predaval društveni tajnik in predsednikov namestnik strok, učiteli Hočevar o temi „Kako je navajati učence, k razumnem opazovanju narave", Predavanje je bilo vrlo zanimivo in žal, da ga ne morem priobčiti v celoti. Tovariš predavatelj, ki je sam navdušen prijatelj in opazovalec majke narave, nam je ratvil sliko, pestro in jasno. Povedel nas je iz zatohle sobe ven na solnčno poljano, v tajne gozdne temine. Pokazal nam je, kako zbudimo v učencu zanimanje za naravne krasote in ljubav do mile nam majke. E|, kje ste, formalne stopnje, in kje, dolgost mačkinega repa v centimetrih! Glavne teze predavanja so bile sledeče: 1. Edino vsestransko in pravilno urejeno opazovanje narave od učencev je najboljša podlaga ki na njej dobro uspeva pouk. 2. Z natančnim opazovanjem narave in njenega življenja pridobijo učenci mnogo novih in jasnih predstav, ki razširijo njih duševno obzorie in jim ostanejo trajno v spominu. 3. Iz lastnega nagiba ne opazujejo učenci prav nič. če pa že opazujejo, je opazovanje skrajno površno. 4. Učiteljeva dolžnost je navajati učence, da prično razumno opazovati naravo. 5. Za to se nudi učitelju najlepša prilika ob skupnih izletih, ki naj se prirejajo večkrat v letu. 6 Za vsak tak izlet si mora učitelj prej napraviti načrt. 7. Vsak učitelj mora biti v prvi vrsti sam priden opazovalec narave, ker se mu sicer lahko pripeti, da ga spravi učenec, ki več opazuje, v zadrego. 8. Učitelj naj daje učencem večkrat opazovalne naloge; s tem zbudi v učencu zanimanje za naravo. 9. Spisue i-aloge naj se nanašajo na snov, ki so si jo pridobili učenci z opazovanjem. 10. Z natančnim opazovanjem se navadijo učenci samostojnega mišljenja in jasnega izražanja svojih misli. 11. V šoli mora učiteli pridno ponazorovati in eksperimentirati. 12. Prirodopisje naj se poučuje po biološki metodi, ki naravnost zahteva, da učenec sam opazuje življenje živali in rastlin. — V debato je med drugim posegel tov. Humek, da površnost v delu in mišljenju ki jo prinesejo učenci iz ljudske šole, ni prirojena, ampak privzgojena v šoli. Vobče nimajo učenci nikakršnih jasnih predstav in ne znajo samostojno misliti.
K drugi točki dnevnega reda: ali priredimo nadaljevalni tečaj, se oglasi tov. Humek. ki zlasti poudarja, da živimo v dobi napredka, in da je tedaj dolžnost posameznega učitelia, stremiti za višjo izobrazbo, zlasti z ozirom na dejstvo, da izkušajo daunšnie pripravnice nivo učiteljske izobrazbe kolikormoči znižati, namesto da bi ga času primerno zvišale. Vsi navzoči se izrečejo za tak tečai, ki naj bi bil v pričetku meseca septembra prihodujega leta. Nadaljne priprave se pi epustijo odboru. — Kako praznujmo društveno 25 letnico 1911. leta? Na predlog tov. Humka sklenejo zborovalci, da izda društveno vodstvo ob tej priliki brošurico z naslovom „Ob 25 I e t n i c i". Brošurica bi obsegala kratko zgodovino društva in doneske bivših voditeljev (Gabršek, Bezlaj, Lapajne, Stiasny Briuar). 25 letuica se bo obhajala ob majniŠKem zborovanju leta 1911. Omenjeno brošurico dobi vsak član brezplačno v spomin. Da se pokrijeio stroški in da je slavnost veli-častnejša, predlaga tov. Hočevar, da se priredi ob tej priliki koncert. Predlog se sprejme,
odbor pa prevzame vse priprave. — Z» temi točkami se je vršil občni zbor. Tov. Hočevar nam je podal pregled društvenega delovanja v preteklem letu. Objektiven sodnik mora priznati, da se je društveno vodstvo tudi to leto potrudilo, da je ustreglo svoji nalogi. Iz poročila blaganjičarice tov. Zirerjeve smo pa povzeli, da društvo tudi financialno uspeva, kolikor je to mogoče ob pičli letnini in s prodajanjem knjig, ki jih ljudje radi obdržijo, a neradi plačajo. Gotovo moramo šteti našemu učiteljstvu v čast. da je ob tako skromni plači pripomoglo prinesti naši ljubljeni šolski družbi sv. C. in M. v dar kamen, ki ga ne spravijo skupaj drugi mnogo sijajnejše plačani stanovi — Po volitvi odbora smo še razpravljali o raznih nasvetih, nato smo se pa zbrali v go-stilnici pri Jermanu, ki naj jo obišče vsak tovariš, ki se mudi v našem mestecu. Vzrok: na steni dobiš vedno najnovejšo številko „Tovariševo", ki je nanj naročen gostilničar Go-stilnico priporočam posebno štajerskim tovarišem, mi kranjski pilharji nosimo svoj „zaslužek" rajši v hranilnico, ki si bo zaradi učiteljskih vlog kmalu naročila novo verthaj-marco. Morebiti si čez zimo celo toliko nahranimo, da bomo lahko dospeli kot eu mož na slavje naše 25 letnice. Dotlej pa živite, dragi tovariši in ljubljene tovarišice, kakor veste in znate, kakor bo živel tudi vaš „Schulrat in spe".	Tine.
Jesensko zborovanje ndit. društva za Kranjski šolski okraj se je vršilo dne 19. nov t. 1. ob dveh popoldne v prostorih dekliške šole.
Navzočih 18 učiteljev in učiteljic.
1. Predsednik tovariš Fr. Luzuar iskreno pozdravi navzoče zborovalce. Nadalje omenja, da se mu zdi cel okraj preobširen za le eno društvo. Treba bo misliti na to, da se društvo razdeli po sodnih okraiih, ali pa da se ustanove za Kranjski, Tržiški in Škofieloški sodni okraj posebni krožki. V korist šolstva se bo tako lahko mnogo več storilo; zdaj pa je za marsikaterega, od prometnih sredstev oddaljenega tovariša sila težavno udeležiti se zborovanja, ker ga ena udeležba stane petino mesečne plače.
Imenoma pozdravlja nova društvenika gospico Meto Šavnikovo iz Kranja in tovariša Petra Josifa iz Cerkelj.
Predavanje:
a)	„Prosto spisje". Tovariš Josip Lapajne iz Cerkelj prečita svoj skrbno sestavljen referat, ki je pričal, da je temetjito proučil razue razprave prostega episja, pa da se je bavil sam tudi že dokaj časa praktično s tem predmetom. Na podlagi naiog, ki so jih spisali njegovi učenci, je dokazal, kako lep napredek je dosegel tudi pri manj nadarjenih učencih
'tovariš V. Bus naglaša, da se mu zdi poročilo o prostem spisju tako popolno,- da nima temu prav ničesar dodati, vendar pa se oglaša k besedi, da opozori po nekaterih podatkih, kako izdatuo oporo dobi prosti spis v višjih oddelkih, ako zna zbrati učitelj nekatere važnejše pravopisne in slovniške snovi ter jih sočasno in večkrat praktično z učenci ustuo in pismeno vadi. Z ozirom ua zadnje omenjeno posežejo v debato še tovariši L. Perko, predsednik in poročevalec.
b)	O pomaujšaoem merilu kot podlagi zemljepisnemu pouku" poroča isti Govori splošno o merilu, dolgosti, širini in visočini predmetov; o poševni meri, greblici in svin-čnici; o merianju brega, zračui črti in primerjavi razglednic s pravo naravno sliko. K sklepu opozarja na tozadevni Hnmkov spis.
K besedi se oglasi tovariš Fr. Ciuha, na kar se predsednik poročevalcu srčno zahvali za obe jako poučni predavanji.
3 Slučajnosti
Predsednik prosi, naj se posamezniki zglase za predavanja na pomladanskem obenem zboru že danes ali pa vsaj naznanijo pravočasno temo odboru. Sploh bi bilo dobro, da se ob vsakem zborovanju določijo predavanja v naprej. O tem naj razinišliajo navzoči, pa naj se dogovore tudi z drugimi članicami in člani, ki so danes odsotni.
Določi se, da se viši pomladansko zborovanje meseca junija v Poljanah nad Skofjo Loko.
Končno pojasni predsednik, kako daleč so že sestavitrlji knjige „Opis Kranjskega okr. glavarstva". Upa, da bo do občnega zbora že dotiskana. Kdor se namerava naročiti na knjigo, na) se zglasi pri odboru. Cena knjige je določena ua 5 K.
Dob,»ki krožek se snide v četrtek, dne 15. t. m. popoldne ob dveh na Brdu k prijateljskemu razgovoru
štajersko.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico je zborovalo due 1. decembra t. I. v mali dvorani Narodnega doma; udeležilo se je 36 članov. Predsednik tovariš Požegar pozdravi predavatelja „Prve č»-ške družbe za zavarovanje na življenje" g Ivana Tomažiča, pozdravi nanovo pristopivšega tovariša Vauda in čestita v imenu društva tovarišu nadučitelju Paulšku k odlikovanju z veliko zlato kolajno za izredne uspehe na polju čebe arstva. Ob priliki čebelne razstave ua Dunaju je vposlal tovariš Paulš k špecialno umetniško delo njegovih čebelic. Izdelale so iz voska cesarievo krono, pod nio insiguije F. J. I, nadalje slavnostni napis: Slava našemu vladarju, ob sredini pod napi-
som število 80 v spomin cesarjeve osemdesetletnice. Čestitamo!
Dopis gospodarsko kreditne zadruge „Zveze štejerskega učiteljstva" se je vzel na znanje in sprejel predlog, da učiteljsko društvo pristopi z enim deležem po 10 K z 20 kratnim jamstvom. Glede replike in duplike raznih stanovskih in politiških listov o ustanovitvi te zadruge se učiteljstvo našega društva popolnoma strinja s Peskovim naziranjem v Narodnem Dnevniku št. 273.
Bazni dopisi „Lehrerbunda" se polože ad akta in naznanilo se bo „Bundu", uaj vbodoče opusti sirovi ton proti slovenskemu učiteljstvu iu zasramovanje slovenskega naroda, ker iuače pride do krize, ki „Bundu" ne bo po volji. Drugi dopisi se vzamejo na znanje.
Nato je predaval g. Ivan Toraažič o prvi češki zavarovalni družbi na življenje. Poda-vanje je temeljilo na podlagi raznih zanimivih statističnih podatkov, in je posebe poudarjal, če pristopi slovenska učiteljska organizacija v ujeno prometno zvezo, da pridobi organizacija in posameznik na ugledu ter se obadva okrepita materialno. Glavno podavanje in poročilo prevzame tovariš Pesek in bo na podrobno or-ganizoval učiteljstvo; podaval bo pri prihodnjem zborovanju.
Na dnevnem redu prihodnjega zborovanja so razna poročila in podavanje predsednika Po-žegaria: O Steidwenderjevi reformi v ljudski šoli. Na podlagi praktičnih izkušenj bo pobijal Steinwenderjevo kovarstvo proti novodobni šoli. Velezanimivo bo, pridite polnošteviluo! Vabila po dopisnicah!	M.
Šmarsko-rogaško učit. drnštvo zboruje v četrtek, dne 15. decembra 1910, ob pol drugi uri popoldne v Šmarju z istim vzporedom kakor je bil določen za 19. november.
K mnogobrojni udeležbi vabi
odbor.
Srednješolski vestnik.
** Jubilej slovenskega rodoljuba in pisatelja. V soboto dne 3, decembra, je slavil sedemdesetletnico svojega rojstva eden najzaslužnejših slovenskih rodoljubov — profesor Makso P 1 e t e r š n i k. Če bi ne bil ničesar drugega storil kakor da je sestavil besednjak, ki je krščen na njegovo ime z zlatimi črkami v slovenski zgodovini. Se mnogo let!
** Šolska poslopja v Gorici, v katerih sta nastanjeni gimnazija in realka, so taka, da je zadnji čas, da se zgradijo nova primerna poslopja, ki bodo odgovarjala v vsakem oziru vsem potrebam in zahtevam, ki jih imamo gled4 takih stavb.
** Srbska gimnazija v Skoplju. Pretekli teden so v Skoplju položili temeljni kamen za gr&dbo nove srbske gimnazije. Poslopje bo dvonadstropno in ga zgrade na dvorišču sedanjega srbskega gimnazijskega penzionata.
** Mesto za učitelja petja je razpisano na c. kr prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Prošnie je vlagati do 8. decembra pri ravnateljstvu, ki daje tudi morebitna pojasnila
** Delavska gimnazija v Budimpešti. V Budimpešti so osnovali društvo za ustanovit-v delavske gimnazije. Pri ustanovnem občnem zboru so bili navzoči visoki državni in mestni funkcionarji.
Politiški pregled.
*	Stranke v poslanski zbornici. Kljub sedaj uedinjenih Cehov šteje 84 poslancev. Ti skupno z Jugoslovani in nekaterimi ma'oruskimi poslanci bodo tvorili Slovansko Unijo s 136 poslanci Poljsko „Kolo" šteje 71, klub Malo-rusov 31 članov, kar tvori 229 narodnih Slovanov. — Njim nasproti 96 nemških krščanskih socialcev, 78 nemških liberalcev in 20 Bomanov (Italijanov in Romunov) Notri med temi narodnimi strankami je 87 socialnih demokratov, v kadrih so zastopane vse narodnosti razen Jugoslovanov. Le 6 poslancev je izven vsake organizacije. — Praška „Union" pravi, da se je stališče slovanskih strank ojačilo, ker utegn« priti do sporazumljenia med Poljaki in Malorusi po ustanovitvi velikega češkega enotnega kluba.
*	Obresti državnih dolgov znašajo 419,757 539 kron. Vsak prebivalec tostranske državne polovice mora plačati samo za obresti državuih dolgov 14 kron na leto! V ta račun so všteti tudi dojenčki!
*	Dolgovi kraljice Marije Pije. Portugalski finančni minister je izjavil, da je zvedela provizorična vlada, da se je potratna Marija Pija, stara mati bivšega portugalskega kralja, zadolžila v zadnjih letih pod jamstvom takratne vlade pri raznih bankah za 1,250 000 mark. Finančni minister namerava odtrgovati kraljici od letne penzije, ki ji je dovolila seda-nia vlada, toliko časa primerne zneske, da bodo plačani vsi njeni upniki.
*	Konzistorij v Bimu. V cerkvenih rimskih krogih govore, da se vrši v kratkem kardinalski konzistorij, na katerem bo govoril papež proti modeznizmu in proti spominskim slavuoscim o priliki 401etnega obstanka italijanskega kraljevstva.
Učiteljstvo — sebi! G. Jakob Tome, mestni nadkomisar, 20 K namesto venca na krsto gospe Marije Ganglove. Tov.Ivan Neker-m a n, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Trstu, ob priliki imenovanja c, kr. glavnim učiteljem 5 K. Tov. Juraj B e ž e k, učitelj na I. mestni šoli, 5 K. Tov. Teodor B e t r i a n i iz Bi-bnice, dobljena stava 5 K. Tov. Julij S 1 a p-š a k in tov. Angela Troštova iz Vodic, 4 K. Jakobioca (Badica) Dimnikova,2 K, Enge-bert Gangl v spomin svoje pokojne matere 20 E. Skupaj 61 K; zadnjič izkazanih 1637 K; doslej darovanih 169S K.
Bog plati.
Štajerske vesti.
—š— Gospodom okrog „Straže" v preudarek. Vaša „Vesela znamenja" (baje dopis iz učiteljskih krogov!!) so se izjalovila. No, prepir, ki ste ga hoteli umetno zasejati med učiteljstvo, se vam ni obnesel. Vaša pro-rokovanja — vesela znamenja! — so se izpre-menila v žalostna znamenja in še dolgo se vara ne uresniči pobožna želja, da bi se potom „Slomškove Zveze" pričel na Štajerskem med učiteljstvom razdor in da bi potom par kori-stolovcev ubiti organizacijo naprednega učiteljstva. Bodite uverjeni, če dobite štiri učitelje in poleg njih še več duhovnikov, bo s tem SI. Zv. na Štajerskem izgotovljena in imeli bodete potem po Kranjskem receptu SI. Zv. — brez članov, kakor si člane izposojujejo pri zborovanjih kranjske podružnice SI. Zv. Damo vam dober svet: Ne tratite prostora iu ne belite si glav! Dober zgled, kakšno bi bilo na-daljno vaše postopanje, nam dajejo vaši najboljši prijatelji — kranjski klerikalni voditelji.
—š— „Zdramite se, zaspanci, se ku-kav'ca glasi . . (Po narodnem napevu.) „Straža" prinaša dne 25. novembra t. I. sledečo notico: „Zdramite se! Prijatelj učiteljstva nam piše: Pogled med naše učiteljstvo je žalosten. Vsa znamenja kažejo: med učiteljstvom nekaj ne more biti prav. Častne izjeme, ki se hvala Bogu najdejo še povsod, kažejo, kako je večina zašla. Zdi se, da je mnogo učiteljev zgrešilo svoj poklic. Učiteljski stan je stan požrtvovalnosti, a ravno te socialne čednosti ne najdemo pri marsikaterem velespoštovanem učitelju. Vso pozornost, ki jo daruje deci, je osredotočeno le v šou po običajnem vzorcu. Zunaj pa jo pusti lastnemu spoznanju S šolskimi durmi se konča skrb takega učitelja za njemu v vzgojo poverjeuo mladež. Lastna čast, lastna udobnost, višja služba, strah pred nemškim očesom, napačna kolegialnost, predsodki pred ljudskimi prijatelji: to so vprašanja, ki marsikateremu „vzgojitelju" belijo glavo. Toda to bi nas malo brigalo, ko bi pri tem ne trpela naloga vele-čislanega učiteljskega stanu. Nam se gre za otroke, ne za učitelje, a kakoršni učitelji, taka vzgoja, kakšna vzgoja, taka mladina. Gorje nam! Koliko talentov, koliko krepostnih otrok nam je že uničila pogubna versko- in narodno-nasprotna struja med učiteljstvom. V velikem strahu za bodočnost kličemo vrlim stebrom vzornosti in pravega učiteljstva: Hvala vam! Pa da z vami rod pravih učiteljev-vzgojiteljev ne izumrje, organizirajte se na katoliško-slo-venski, versko-narodni podlagi, vstanite, reor-ganizatorji našega pomilovanja vrednega učiteljstva!" — Intriganti, le pomirite se! Uverjeni bodite, da se vam ne posreči vaše satansko delo. Natolcevanja pa ne potrebujemo! Sicer pa, le poglejte si še enkrat oni članek, ki smo ga svojčas v svojem listu priobčili: „N a m e n i n bodočnost Slomška-rije na Štajerske m." — Oglejte si le kranjske Slomškarje, kako žalostno vlogo igrajo, malo manjka, da Šusteršič ne pripelje v parlament njih zastopnikov — v jarmu. Poleg dejanj, ki so jih krivi, nosijo še zaničevanje — lasnih pristašev.
Goriške vesti.
—g— Delitev ženskega učiteljišča v Gorici po narodnosti. Italijanski državni poslanec Ussai je stavil te dni v poslanski zbornici interpelacijo, v kateri vpraša naučnega ministra, je li vol|au storiti vse potrebno, da se že začetkom šolskega leta 1911/12. izvrši delitev ženskega učiteljišča po narodnosti, in sicer tako, da se ustanovita dve samostojni učiteljišči, eno slovensko in eno italijansko.
-—g— Za narodni mnzej v Gorici je daroval tov. Josip Prijatelj v Kobaridu čepico iz drevesne gobe, kakršne se le redko še dobijo, a jih je bilo svoj čas več med ljudstvom. Tov Prijatelj je poklonil muzeju tudi neka) starih slov. testamentov iz 16. stoletja. Za oboje mu izreka pripravljalni odbor najsrčnejšo zahvalo z nado, da gotovo dobi še mnogo posnemalcev.
—g— Prošli mesec je neki članek iz učit. krogov, priobčen v „Soči", izzval tuintam precej kritike. Dotaknil se je tega tudi naš „Učit. Tovariš". No, zdi se nam, da je bilo neumestno pojasnilo gosp. Gabrščeka in prenagljena tudi opomba „Učit.Tovariša" ter še nepotrebnejša nadaljna premlevanja po „Soči"
in drugod. Omenjeni članek .je bil pisan v žanru „Novega časa", ki v slednji številki blati in napada učiteljstvo, in pokazano je bilo s tem, da lahko vračamo nemilo za nedrago! Še več, zakaj vse to je bila vse gola resnica, medtem ko klerikalcem služi v boju le laž. Ako bi se pa bal napredni časnik ali učitelj v brk kako gorko klerikalcem povedati ali bi celo odobravanja pričakoval od njih, potem ni to več pravi časopis, pravi narodni učitelji — „Soča" je napreden list in last g. Gabrščka, ki mu je učiteljstvo hvaležno, ker mu rade-volje odpira predale „Soče", da se lahko brani in zagovarja, kar je zlasti zdaj v zdivjanih razmerah velikega pomena. Neopravičen je torej sum, da bi učiteljstvo nasprotovalo ali celo bojkatiralo Gabrščakova prosvetna in trgovske podjetja, ki se za razvoj slov. življa v Gorici velike koristi in le prav je, da je g. Gabršček posvetil svoje obile zmožnosti procvitu slovenske trgovine.
Tržaške vesti.
—t— Družinsko pribežališče za zanemarjene otroke v Trstu. Pred kratkim «o ustanovili v našem mestu društvo, ki si je nadelo nalogo, skrbeti za mladoletne zanemarjene in zapuščene otroke. Predsednik mu je dr. Pastrovich. Po angleškem zgledu je stremelo to društvo v. prvi vrsti, da preskrbi takim zapuščenim mladoletnim družinsko pribežališče, ki bi jim v vsakem oziru nadomesto-valo pravi dom. V ta namen je društvo s svojimi stroški najelo zdravo stauovanje v predmestju z lepim razgledom na morje. Društveno gmotno stanje namreč še ne dopušča, da bi si najelo ali kupilo hišico z vrtom v okolici, kar .je nekako ideal sličnih ustanov. V omenjenem stanovanju so shranjeni sedaj štirje otroci, dva dečka in dve deklici. Mesto ravnateljice ter obenem matere zavzema v tem zavodu neka žena iz ljudstva, ki je že vzgojila svoje otroke in otroke svojih otrok. Skrbno se izogiblje društvo že vsakega vnanjega znaka, ki bi to ustanovo označal kot nekak zavod. Sicer pa so varovanci pod rednim nadzorstvom odbornikom društva in zdravnika. — Dne 27. novembra so pribežališče otvorili Pokroviteljni član društva je sam tržaški župan. F. Pl.
—t— Pouk za slaboumne otroke bodo v tržaški občini v dogleduem času siste-matizovali z otvoritvijo pasebnih razredov. Po statistiki šteje Trst precej nad 200 slaboumnih in manj razvitih otrok.
Splošni vestnik.
Slovenska Šolska Matica. Med letošnjimi člani pogrešamo več šol. Kdor želi dobiti letošnje publikacije, ki bodo prav zanimive, naj nemudoma pošlje 5 K na naslov Slovenske Šolske Matice v Ljubljano.
Kranjska okrajna učiteljska društva prosimo, da plačajo letnino „Slovenskemu deželnemu učiteljskemu društvu", ki znaša 3 K. Do današnjega dne so plačala letnino sledeča društva; Ljubljansko, Litijsko, Postojnsko in Ljubljanska okolica. Ostala društva so še na dolgu za letos.
Žirovnikove národne pesmi za šolsko mladino (I. zvezek) so izšle v drugem izdanju. Naročajte, priporočajte in kupujte jih 1 Dobe se v Učiteljski tiskarni.
Nove sinodke. Tobačna režija v najkrajšem času uvede nove vrsie smodk. Prve tri vrste so popolnoma napravljene iz havanskih listov in pridejo v promet pod imenom „Ideales" za ceno 90 kron za 100 komadov, „Viktorias" za ceno 60 kron za 100 komadov in „Eutreaktos za ceno 45 kron za 100 komadov. Ostale tri vrste pridejo pod imenom „Impe-ratores" za ceno 65 kron. „Aromatikos" za ceno 40 kron in „Graciosas" za ceno 30 kron za 100 komadov v promet. Vseh šest vrst se bo prodajalo po 25 komadov v lesenem zabojčku, na katerem bodo nalepljene slike raznih krajev. No, mi teh novih smodk ne bomo kadili!
Ljudska nniveza v Trstu. Namestni-štvo je prepovedalo nadaljna predavanja na liud-ski univerzi v Trstu, češ, da se pri dotičnih predavanjih agitira za posamezne stranke in njih prizadevanja. Čudno, da taka prepoved še nikoli ni zadela nobene klerikalne prireditve, ko je vendar znano, da to, kar delajo klerikalci pod krinko vere in izobraževanja, sploh ni nič drugega, kakor izključno in edino sama agitacija.
Japonci in praški župan. Župan velikega japonskega mesta Jokohame, gospod Arakova, je poslal te dni županu praškemu dr. Karlu Grošu pismo, v katerem se inu zahvaljuje za dragocene informacije glede praškega šolstva in za poslane publikacije, ki opisujejo Prago in češki narod v besedi in sliki. Zupan Arakava pripominja v svojem pismu, da so se publikacije shranile v mestni knjižnici v Joko-hami.
Štiriletna šolska obveznost. Že nekdaj so se klerikalci pečali s tem načrtom in sedaj so zopet resno pričeli misliti na ta atentat na ljudsko šolo. Napoti jim je tudi državni šolski zakon. Pogum jim je dal koroški in nižjeav-strijski deželni zbor, ki izkušata iti preko državnega šol. zakona. No, pa saj se na Kranjskem pri izpreminjevanju dež. šol., zakona ni
godilo bolje, če smo dobro informirani, bo oče te postave, ki ima uvesti štiriletno šolsko obveznost — učitelj Jak ič. Mi se ue čudimo, ker to bo prvi njegov korak, ki ga bo storil za šolstvo, pa še ta korak bo — izdajstvo in atentat na ljudsko izobrazbo iu šolo. — Čestitamo Slomškovi Zvezi na takem predsedniku!
Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Ivan Be le, Jakob Dimnik, Luka Jelene, Jakob Pretnar, Juraj B e ž e k , Vendelin S a -dar in Karel Wider, vsi na I. mestni šoli v Ljubljani. Tomo B i t e n c iz Dragatuša. Teodor B e t r i a n i, Viktor G r č a r , Karel Bihar, Pavla P i r k e r , Marija B I a h n a in Ana K r a š o v i c , vsi iz Bibnice. Hvala!
Spomnite se učiteljskega konvikta s primernim darom vsi, ki ste bili pomaknjeui v višji plačilni razred!
„Spominski listi" za dečke in deklice, ki prejmo odpustnico se dobe v Učiteljski tiskarni po 20 h. Naročajte jih !
Uradni razpisi učiteljskih služi»
St 3637.	Kranjsko.	1—1
Na petrazredni ljudski šoli v Št. Vidu pri Ljubljani je stalno oddati učno mesto z zakonitimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati
do 10. januarja 1911.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 1. decembra 1910.
St 4081.
1—1
Na petrazredni ljudski šoli v Ribnici razpisuje se v stalno nameščenje eno učno mesto s postavnimi prejemki.
Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 16. januarja 1911.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 28. novembra 1910.
Št. 4088.
1—1
Na dvorazredni ljudski šoli v Fari-Vasi razpisuje se v stalno nameščenje nadučiteljsko mesto z zakonitimi prejemki in z užitkom prostega stanovanja eventualno drugo učno mesto z zakonitimi prejemki.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 3. januarja 1911.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 28. novembra 1910.
Št. 2985.
1-1
Na trirazredni ljudski šoli v Poljanah nad Škofjo Loko se bo stalno namestila služba učitelja z zakonitimi prejemki.
Prednost imajo moški prosilci.
Bedno opremljene prošnje naj se vložijo predpisanim potom pri podpisanem c kr. okrajnem šolskem svetu do 31. decembra 1910.
Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 30. novembra 1910.
Št. 2709.
1—1
Na štirirazredni ljudski šoli na Raki se razpisujeta dve učiteljski službi, a na petrazrednici v Ratečah, na štirirazrednici v Št. Jerneju in na dvoraz-rednici v Vel. Podlogu se razpisuje po ena učiteljska služba v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 2. januarja 19 lj.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Opomni se, da se bo oziralo pri razpisanih službah za ljudske šole v Radečah in Št. Jerneju le na moške prosilce.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 30. novembra 1910.
Št. 1801.
Štajersko.
1-1
V političnem okraju Celju razpišejo se za sledeče ljudske šole službe nadučitelja, učiteljev in učiteljic v stalno nameščenje:
na štirirazredninih ljudskih šolah v Ljubečni in Petrovčah (III. krajni razred), po eno mesto učiteljic ;
na šestrazredni ljudski šoli na Vranskem (II. krajni razred) mesto nadučitelja in eno mesto učiteljice,
na dvorazrednicah v Novištifti in pri Sv. Jederti nad Laškem (II. krajni razred), po eno mesto učiteljice,
na trirazrednici v Jurkloštru, na petrazredni deški šoli v Hrastniku in na dvorazredniei pri Sveti Marjeti blizo Rimskih toplic (II. krajni razred), po eno mesto učitelja.
Pravilno opremljene prošnje se naj predpisanim službenim potom vložijo do dne 31. decembra 1910 pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šulski svet v Celju, dne 5 decembra 1910.
Zahvala.
Vsem dragim tovarišem in cenjenim tovarišicam, ki so se me spomnili ob smrti moje predrage matere, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo.
V Idriji, dne 5.decembra 1910.
Engelbert Gangl.
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujeva najiskreneje v imenu okr. radovljiškega učitelj, društva vsem onim, ki so pripomogli tako dostojno in lepo dovršiti zadnji čin pijetete in kolegialnosti pokojni tovarišici Mariji Hacinovi namreč — odkritje nagrobnega spomenika.
V prvi vrssti iskrena hvala krajnemu šol svetu na Dobravi pri Kropi za zdaten dar 25 kron; dalje župniku velesovškemu g. J. Bre-šarju za brezplačno daritev sv. maše zadušuice in za ganljiv zahvalni govor; g. Antonu Pogačniku županu na Dobravi za trud, ker se ni ustrašil dolge poti, pokazal je s svojo navzočnostjo, da ve ceniti delo slov. učiteljstva. Slednjič tovariška hvala tovarišu J. Kalanu in njegovi soprogi za vso prireditev.
Hvala iskrena!
Predstojništvo okrajnega radoljškega učiteljskega društva.
Radovljica, 6. novembra 1910.
Fran Jaklič	Iv. Šega
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
3E
3E
Našim rodbinam
priporočamo 52—28
Kolinsko cikorijo
3BE
Modistinja
Minka Horvat
priporoča ravno došlo veliko izbiro športnih kap, klobukov, praznik oblik in vse potrebščine za modi» 44—38 stinje po najnižji ceni. Sv. Jakoba trg. Bahovčeva liiša.

51-46
Kdor ve razločiti dober liker od slabega, hoče imeti
želodčni liker

Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, močan!
„FL0RIAN" ne slabi in ne omami, ampak
dqje moč in veselje do dela.
-- ^
Postavno varovano.
Edina slovenska kisla voda
TilMa slalisa
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi
na Dunaju 1899. Naroča se pri osslirbništvu Tolsto-vrške slatine, pošta Griištanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slov. gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo I
fl^ Hipi ^ff n~~9
Premeri & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, fir-::: nežev in steklarskega kleja. :::
Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obilna naročila se priporočava ::: PREMERL & JANČAR ::: trgovina oljnatih barv na drobno in debelo.
Kri! Moč! Zdravje!
dobe, ohranijo dotični, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, Puro, Somatose, Sanatogena, redilnih soli, mesnih izvlečkov, juhinih začimb, otroških mok itd. — pijejo Sladin. Pri tem si prihranijo mnogo denarja pri gospodinjstvu, kakor tudi na sladkorju in mleku. Ta vesela in gospodarsko velevažna vest oznanja še sledeče: Vsem, ki se čutijo slabe in bolehne in hočejo okrepiti svoje telo, doječim materam, dojkam in dojenčkom, ki se ne hranijo z materinim mlekom, priporočamo Sladin, to je dr. pl. Trnk(5czi-ja sladni čaj. En zavoj, '/4 kg vsebine, velja 50 v, se dobi povsod. Po pošti najmanj 5 zavojev iz glavne zaloge lekarnarja pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani, Kranjsko. Sladin je najbolj prirodno redilno živilo. Prekaša na dobroti in ceni vsa druga tovarniško izdelana redilna živila. 12—8 Na tisoče zahvalnih pisem potrjajo to.
Priporočamo našim gospodinjam pravi
kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
iz zagrebške tovarne.
Tovarniška znamka
»1 MW» II, Y 1161,18:9II. v.
Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26
priporoča slavnemu učiteljstvu in pisarniškim predstojništvom svojo na novo otvorjeno in bogato opremljeno trgovino s popirjem in vsemi šolskimi potrebščinami. 12-10
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-
gemu občinstvu svojo bogato zalog* šolskih potrebščin, papirja, zvezkcv, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26-28
Odlikovana	38-34
Prva kranjska tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št, 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek:
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Največja tvornica na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let,	Eksport v vse dežele.
J. cXax
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
Svarilo!
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena
24—19
Singer
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovaleem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izobeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška družba šivalnih strojev.
Kočevje, Glavni trg.

mm
^---^^
iL
JSF
BiPfflP
1
o 0
o<
0
<x> o< c:
o
0
o< ®
0
CSJ p-
® 5?
o <
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—41
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
lds
m
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike 1 52—39
Nizke («ene elej>niitii!i oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
deške t^rdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—30
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo zajemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . • .
liepriležiio blago rad zam enim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-•! i! i s!!! 11! skrbneje. •• i j j i i j j j j i i j «i s ■ i • i j i ■ 11 ■
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
T7* O-orlci 26-15
Tržaška ulica štev. le ■	v lastni hiši.	■
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
S2H2S2
Ljubljan a, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-45 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
? t ff i ff 1, C7 t W i W I W t ff 1 W 1 W t H 1 M 1 H i O i W 1 1 *
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52-31
Najboljše
orgey-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje !
RUDOLF PAJKR
& Komp., 8KPr Kraljevi gradeč št. 133
rfiflikn-»
-	(Češko).
Zaloge: Snnaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
as
C
>
O biO u,
cd C
O G,
>C/5
CS
a
O
s
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—44
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palicfe, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
p
C/5
rs o
°EL
ST <
3
CD
"O
O
cr<
ST
že prispele moderne obleke, površniki, športne snknje in pe- Angleško skladišče oblek lerine za dečke, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija.	O. BERNATOVIČ	52—34
Pošilja se tudi na Izbiro na deželo. Cene jako nizke. —— ijj-u.Toli&M.a, i^estru. trg- štev. 5. ——
šolsko mladino