(Dalje.)Učlteljskl naraščaj. Za naš stanovski naraščaj smo se vedno zanimali. Po 10 izvodov Zavezinih listov so prejemali doslej učiteljiščniki v Gorici, Celovcu, Mariboru in Ljubljani brezplačno. Učiteljiščniki v Mariboru so imeli pred vojno svojo knjižnico. Naprosili so Zavezo za primerno podporo. Denarja jim vodstvo Zaveze zaradi slabih gmotnih razmer ni rnoglo nakazati, pa tudi enakih razpoložljivih sredstev nima. Za ljubljanske učiteljiščnike so bila v XXVI. upravni dobi še razna poučna pre-davanja. Vojna je preprečila tudi to, zakajv višjih letnikih ni skoro nič učiteljiščnikov. Slabe učiteljske plače in neznosna gonja naprednih učiteljev je gnala že prej mlade tovariše v druge stanove. Po vojni bo trebatozadevno takoj korenite izpremembe. Pouk na občih obrtnih nadaljevalnih šolah, ki je pri nas povsod združen z ljudskimi šolami; pouk v vrtnarstvu, kmetijstvu in vinarstvu; podivjanost mladine zaradi vojnih razmer: vse to in še marsikaj drugega bo zahtevalo odločnih moških učnih oseb v učilnice. Že sedaj je mnogo Šol, kje; ni zaradi nastalih razmer na štiri- in večrazrednicah nobenega učitelja. Če ne bi bilo vojne, bi postala nadprodukcija učiteljic po deželah za marsikatero abiturentko usodnega pomena. O tem je že marsikdo razmišljal. Še pred vojno smo prejeli od -Učiteljskega društva za brežiški in sevniški okraj" dopis 0 nadprodukciji učiteljic. Na mnogih državnih in deželnih učiteljiščih se je zategadelj vpeljal že numerus clausu1;, nekatera učiteljišča pa so sprejemale gojenke le vsako drugo leto. Zaveza je bila naprošena, da stori dogovorno z ostalimi učiteljskimi organizacijami primerne korake, da se vzgajanje nčiteljic na privatnih zavcdih cmeji tudi na skrajni minimum. Vodstvo Zcveze je zabievalo v ta namen od posameznih deželnih Žvez natančno število: a) koliko učiteljišč je v dotični deželi, b) koliko število učiteljic se je produciralo v zadnjih treh letih, ali pa vsaj v zadnjem šolskem letu pred vojno, c) koliko učiteljic je približno brez službe. Potrebne podatke smo dobili. Po vojni bo treba imeti vprašanje 0 nadprodukciji učiteljic v evidenci; zdaj smo veseli, da se more šolski pouk spričo pomanjkanja moških učnih oseb sploh vršiti. Napredne učiteljske Zveze v Avstrljl. Kadarkoli je treba rešiti kakšno večje vprašanje, ki se tiče deloma ali splošno vsega avstrijskega učiteljstva, tedaj se obrnemo z dopisi ali na -Zvezo slovanskega učiteljstva v Avstriji", ali na -Deutschosterreichschen Lehrerbund," ali pa na -Splošni odbor naprednih avstrijskih učiteljskih Zvez\ Naša skupna prizadevanja so bila v teh upravnih dobah ta-le: a) Predsedstvo -Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji" je vprašalo našo Zavezo koncem 1. 1913, če bi se slovensko učeteljstvo, včlanjeno v Zavezi, udeležilo nameravanega protestnega zborovanja in obhoda po skupnem učiteljskem sestanku pred parlamentom na Dunaju. Zavezino vodstvo je odgovorilo, da od naše strani ki rhisliti v tem času na kakšno udeležbo, er bi dotičniki ne dobili za to potrebnega dopusta, udeležba z naše sfani pa bi tucli sicer ne mogta biti zadostna zaradi prevelikih stroškov na Dunaj. b) V Lipskem bi se morala prirediti meseca avgusta 1. 1914 mednarodna razstava pedagoških revij, šolskih ter mladinskih listov vsega sveta in vseh narodov. Na poziv -Zveze slovanskega učiteljstva v Avstrijj," ki se je te razstave tudi nameraval_."_fdeležiti, se je odposlala po ena številk^Jdotičnega letnika od vseh treh Zavezii h listov in sicer direktno v Lipsko. LJ!\a_lj Maks Doving nam je sporočil, da je tfdposlano razstavil. Kaj se je ob izbruhu vojne zgodilo, se nam ni javilo. c) Učiteljski kongres za šolsko reformo, ki je bil sklican na Dunaju za velikonočni Č58 1. 1914, se je prestavil na poznejši J^odnejši čas. č) Za izredno Husovo slavnost v Pragi, ki bi se morala vršiti 1. 1915, in na kateri -je nameraval predavati češki učitelj Bogdan Skala otemi - Učiteljska državljanska vojna ;n svoboda prepričanja," je prosila češka učiteljska Zveza za potrebne podatke tudi 6d nas. V .Učiteljskem TovariŠu" se je /priobčila nato prestava vprašalne pole glede podatkov svoječasnega Skalovega reierata. ' Po teh vprašanjih je poročalo nato učiteljstvo vodstvu Zaveze. Zaveza je nameravala poslati te podatke češkemu tovarišu Skali kot gradivo iz naših dežel. Kakor znano, se ta Husova slavnost ni vršila zaradi splošnega evropskega vojnega požara. d) -Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji" je imela dne 20. avgusta 1. 1914 na Dnnaju svojo odborovo sejo, pri kateri je bil navzoč tudi naš predsednik. Zveza sestoji iz 13 članic. V razgovor so prišle tudi tužne razoiere učiteljstva na Kranjskcm. O delovanju avstrijskega slovanskega učiteljstva se je obravnavalo v enajstih točkah. e) Deputacija slovanskega in nemškega učiteljstva se je zglasila dne 22. oktobra 1. 1914 v državnem zboru, da urgira na merodajnih mestih naglo in ugodno rešitev krušnega vprašanja. Deput_cija je pozvala vlado kakor tudi posamezne klube državnih poslancev, naj čimprej pospešijo ugodno rešitev malega finančnega načrta. Zanimivo je bilo izvajanje predsednika M. Hajneja, ko je omenjal ministrskemu predsedniku grofu Siiirghku, da postopajo na Kranjskem oDlasti na način, ki nasprotuje vsaki humaniteti. f) Dnevi od 22. do 26. julija 1914 so bili prazniki zaa.strijsko slovansko učiteljstvo. V teh dneh se je vršil v Levovu IV. občni zbor »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji," I. vseukraj nski shod narodnega učiteljstva z vseh imajinskih zemelj, m slavlje stoletnice rojstva ukrajinskega ljubljenca, genija Tarasa Sevčenka. Našo učiteljsko Zavezo je zastopal na tem slavlju njen predsednik. Za nas je važen sklep, da se je zvišala letna članarina, poCenši z 1.1916, od 10 h na 15 h od vsakega uda. Po poročilu _V katerem stadiju se nahaja reguUcija učiteljskih plač po posameznih deželah" so bin sprejeti predlogi, da se porabijo državni preoctKazi iz maiega fmančnega načrta v prvj vrsti za regulacijo učiteljskih plač; da se posreduje pri centralni vladi, cta uvrše posamezni deželni zbori čimprej regulacijo ; m daj riaj učiteljstvo vztraja pri zantevi o lzpremembi § 55, drž. šol. zakona. Pri tej točki je poročal naš delegat, Zavezin predsednik L. Jelenc, za južne avstrijske de2ele, in sicer po podatkih, ki jih je prejel od naših deželnih organizacij in pa od nNarodne Prosvete v Pazinu" ter od .Saveza dalmatinskih^učiteljskih društava". g) Predsednik -Zveze slovanskiega učiteljstva v Avstriji* izdaja list -Čebelar". Prosil je Zavezo za dovoljenje, da snie prevesti Ribičev spis »Kraljestvo čebe1", ki je last Zaveze, v češčino in ga priobčiti kot podlistek v svojem listu. Radevolje se mu je dalo to dovoljenje. h) -Savez dalmatinskih učiteljskih društava" je naprosil _ Jugoslovanski klub," da naj posreduje za draginjsko doklado pri vladi. Dežela jim je hotela dati v avgustu 10 od sto draginjske doklade od temeljne plače, kar pa je dalmatinsko učiteljstvo letos na izrednem zborovanju dne 23. rujna (septembra) z ogorčenjem odkionilo. Resolucijo s tega sestanka je poslala dalmatin ska učiteljska Zveza svojemu deželnemu odboru, -Jugoslovanskemu klubu" in naši Zavezi. Zavezino vodstvo je odposlalo to resolucijo v informacijo; -Deutsch čsterr. Lehrerbundu," -Zvezi avstrijskega slovanskega učiteljstva" in ,Jugoslovansl?emu klubu." Obrnilo pa se je ludi do posameznih deželnih zvez s prošnjo, da naj naznanijo, kolike so sedanje drag njske doklade v teh deželah. Le češka in salcburška deželna učiteljska organizacija sta cdgovorili, vse druge niso dale odgovora. — Predsednik -Saveza dalmatinskih učiteljskih društava," tovariš Vjekoslav Radica, je obljubil da se pridružijo Dalmatinci naši Zavezi. i) Dne 25. marca 1. 1916 se je ustano vila v Breslavi -Srednjeevropska učiteljska Zveza". Na tem posvetovanju sta se sešli prvotno le BNemško centralno učiteljsko društvo" iz Nemčije in -Deutsch-osterreichischer Lehrerbund iz Avstrije. BPo vojni nas morda pokliče naša dunajska nemška zaveznica k skupnemu delovanju. (Dalje prihodnjič.) Ceški narod slavi te dni velik jubilej: pred potdesetimi ieti, dne 16. maja 1868. leta, je bil položen temeljni kamen češkemu Narodnemu divadlu in ta zlata, davno zaželjena palača nad VItavo je postala simbol njegovega preporoda in duševnega osvobojenja. Bratski nam češki narod pa nc praznuje samo obletnice ustanovitve monumentalne stavbe, tega ponosnega hrama Modric, marveč tudi veliko razdobje svojega narodnega in političnega razvoja. Jubilejne svečanosti Narndnega divadla so se pričele zacetkoma tcga meseca s slavnostnim ciklom eeških iger v Narodnem divadlu in v drugih glediščili; njih vrhunec je bil dne 16. t. m., ko se je poleg drugih slavnosti sestala svečanostna skupSčina v Pantheonu kraljevskega muzeia češkega. Na tcj je spregovoril predsednik slavnostnega odbora dr. Karel Kramaf, slavni češki pisatelj Jirdsek in za delavstvo pisatelj F. K. Krejči. Zvečer tega dne ie bila v Narodnem divadlu jubilejna predstava Smetanovc opere Libuša. Danes zvečer se priredi slavnostni večer na čast gostov, in jutri končuje vrsta slavnostuih prireditv z veliko ljudsko svečanostio. Praznični ti dnevi se proslave tudi izven Prage po vseh pokrajinah češke krone: to so prazniki vsega zedinjenega naroda češkoslovaškega. Velikega jubileja mogočne kultnre češkega iuroda _erad_j;j_ i:i vJelcžuj.io p.) svoj j oiiposlancih in zastopnikih vsi slovancki narodi. celega sveta, posebno naš troedi.ii jugoslovanski i>arnd, ki ga je usoda zvezala s Cehi v nerazrušiio, večuotrajno zs'ezo narodnih boreev, ki jim je najvišji ukaz iu zakon blagor in sreča domovine. Zlatega jubileja v današnjih dneh se posebno veseli jugoslovansko učiteljstvo, ki se je že pred dolgimi leti sklenilo najožje stike z bratskim čcSkim narodom. S kultiiniirni čškimi delavci z narni cnakega pokliea nas spajajo trdne vezi istih stremljenj, istih nalog in istega hrepenenja, da negujemo v svojem narodu najdragocenejšo dediščino svojih dedov in očetov, svoj materinski jezik, ki je govor naše narodne samobitnosti, kl nam je toliko dražji in svetejši, kolikor bolj ga hočejo stisniti v klešee odvisnosti in manjše vrednosti in kolikor bolj nas s tem podžigajo, da se bnrimo za njegovo čast in pravico. • Pogled na današnje dneve nam obrača ponosnc poglede v bodočnost, ki je naSa slovanska. V tej trdni nadeji čestita najiskrenejšc današtijemu inbileju bratskemu češkemu narodu jugoslovansko učiteljstvo. Sredniešolske vesti. Za raivnaitedja na c. kr. višji realki v Idrt.fi je imenovan taimio&nji p>rof. Babler; vaidnišM učitelj Anton Lenarčič je im&rmvan za glavinega nčitelja, in vadiiiiške učitelrice Marija Stiipica, Gabriela Cidrih, Minka Skabem? in Lea Levec za glarvne učiteljice.