64
i tanki in razprave
ARHIVI XVIII 1995
\ L ¡ubij ani od njene
v
Ženska obrtna strokovna (ola ustanovitve do 1918
SESŠE
Obrtna strokovna šola za umetno vezenje in šivunje čipk • Strokjvna tiota za umetno vezerye in čipkarstvo • ITmttno-obrtna stroki vna šola
Izobraževanje deklet se je v avstrijskih deželah pričelo precej kasneje kot izobraževanje dečkov. Prve dekliške šole so bile v ženskih samostanih S šolsko uredho iz leta P74 so dobile deklice možnost obiskovati trivialne in glavne šole. V to nbdnbjc segajo tudi prvi začetki organiziranega obrtnega izobraževanja, ko začne drsava organizirati to vrsto sol zarat. lastnih gospodarskih interesov. Za njihove začetke je zna čilna raznolikost in neurejenost, saj niso bile organ .z.ranc v današnjem smislu, ampak so hili to tečaji, organiziran' v večernih urah; le ob nedeljah in prostih dneh. Pod žensko strokovno Šolstvo so spadale Šole Zri ročna dela ali industrijske Šole ', predilskc2 in babiske šole.3
Na področju Slovenije ni bilo pravih obrtnih šol vse do srede 19. stoletja. Vprašanje izobraževanja obrtnega stanu sc je začelo hitreje in enotncjc reševati šele v sedemdesetih letih, kc jc avstrijsko lihcralno meščanstvo začelo sistematično odstranjevati vse, kar je zaviralo njegov ekonomski in družbenopolitični razvoj. V Avstriji so sc pod vplivom 'iberaliih idej začele spremembe na področju strokovnega šolstva, šolstvo je postalo kvalitetnejše, s tcm; da jc država skušala poskrbeti za boljšo izobrazbo pc dagoškega kadra, za učbenike, priročnike, šolske knjiznicc ir. razna učna sredstva, hkrati so v muzejih v gospodarskih, kulturnih in šolskih središčih, kot so bili Dunaj in Gradec, kasneje tudi Praga in Brno, organizirali poletne tečaje za učitelje in obrtnike Obdobje druge polovice 19. stoletja jc iudi Čas, ko so sc na območju Kranjske
1 Sthmidt II.. sir. 24/25 in 141:
Zt isn. ivnoir' .ki zakon IHtM jc vseboval d .lučb n industrijskih uduelkih pri nsrjivaih šotah Take lite so bile v Idriji, Kamniku, N cm mesiu, Slovenski Bi.lrici. Na teh pode iclslcih Šolah sn itw učiteljev brc/ptačni pončevate ieaska ročna tlela. 'Industrijske inlc" \o bile oddelki /a pr. denje, pk-tenje kleklja nje in druga indusirijska1- ieaska deta. Ure., ni tile iai bi vsaj del nali^. ki jih prediJske olc niso mi igle.
1 Vlado Schniidt, ZgiKluvina Sntstva in pedagogiki na Slovenskem 1.. 'jub'jana mH. str. I5fi-159 Jf.ie Ciperk, Andrej Vnvko, inlstvu ni Sliivenskciu skn/i stu etja, Ljubljana 19N7 str. 37'3H.
3 Schniidt 111.,.sir. 345;
Vito Lavni 2tX) let ljubljansko hah.škc Šole, Ljubljana 1953; Branko Šušiar, Sola /a sestre. Zdravstveni', idlslvn na Slovenskim 1753-199? Ljubljana ¡99Z. katatiig SŠM.
pc dolgotrajnih prizadevanjih kranjskih deželnih odbornikov organizirale prve nepopolne dveletne srednje obrtne )lc, tako za dečke kot za dcklicc Prve ženske strokovne šole so bile predvsem čipkarske, kasneje gospodinjske in meščanske ter trgovske šole
Čipkarsivo na Kianjskem je bila dokaj pomembna in razširjena obr'.na dejavnost, saj so i zde lu vali in še danes izdelujejo e;pke v mnogih predelih dežele Ta obrt je bila sprva neor gan zirana in prepuščena eipkancam in njihovi lastni iznajdljivosti, šele v semdesetih letih 19. stoletja jc prišlo dc organi ¿iranega izdelovanj." Čipk n nj.i prodaje, h kvalitetnejši izdelavi in boljši organizaciji pa sla prav gutovo prispevali na novo ustanovljeni državni šoli za cipkjrslvo v /drij i, in Ljubljani.
Kot v.c naslov nakazuje, bo v prispe /ku nlor-mativno prikazana zgodovina ljubljanskega čipkarskega zavoda. Prve podatke o organiziranem učen iu izdelovanja Čipk v Ljubl jani najdemo v poročilu komercncga konsesa za Notranjo Avstrijo, ko jc dvor leta 1763 poslal v Ljibljano izurjeno učiteljico klekljan)a Marijo Ano Seip-povo,4 ki jc v Zoisovi hiši v Gosposki ulici odprla "čipkanko šolo" Šolanj', je traialo tn leta. Pouk sc jc začel v začetku novembra 1763. UČi-teliica jc učenkam plačevala, skromno mezdo. Scippovi jc pomagala pomožna učitcljica. Scip pova je bila slab pedagog in ni izpolnila pri čakovanj komerčnega konsesa, mnogokrat je prijavljene učenke odslovila, a jc kljub vsem svojim pomanjkljivostim ostala na svojem delovnem mestu do leta 1768. V petih letin ;c izučila 200 kiekljaric.
O ženskem obrtnem pouku po ukinitvi šole, k jo jc vodila Scippova, ni več podatkov vse do 19. stoletja, tj. do leta 1818, ko sc jc v Ljubljano iz Gradca priselila Terezija Luawig in začela s po-učcvanicm ženskih ročnih del v stanovanju na Starem trgu. Nameravala je dekleta ueiti pletenja, šivanja, verenja, kvačkanja. Deklicc ;z oddaljenih krajev jc vzela na hrano in stanovanje, šest revnih deklic pa je puučevala brezplačno.
Marij? Vertiif O faCetkih *ipknrstva s posebnim o/i mm na Hrijii, Kronik i XVll/3, I9.">9, sir. '58-159 .Scippl, Tatjana Hojan. Žcniko šolstvo in delovanje učitelj it ti a Slo-ven.s1 cm, krta mg razšla "e Ljubljana 1970, sir. lfi; Ivan Slr\ar, Zgndi.vina nbrineta šolstva v Ljubljani do leia tK6e,ZČ XVII, Ljubljana 196\ str. 196-197, BiiJm Kafk, Dr/a v ni nsrcd-iji /avod m /e ski domači *jbrl v Ljubljani. Spooiinska knj-ga 18H8-1939 sir. 23: ?36; Angela Kravns-L imbar, Delovanje Jenske ibrtne šole. Spominska knjiga 18KS 1939, str. 117.
ARHIVI XVIII i995
ùanki m j -(prave
65
KljUb temu, daje učiteljica irdeike svojih Bojcnk prodajala, so tc morale plačevati uenino- Turi j ta ^ola" ni izpolnila želenih pričakovanj
Šele prva nepopolna dvoletna obrtna Šola za dekleta z imenom Obrtna strokovna šola za umetno vezenje in šivanje eipk v Ljubljani,5 ki je hila odprta 3. deecmbra id88, je opravičila svcj namen in v svojem dolgoletnem delovanju izu„ila generacije Čipkanc.
v-c leta 1886 je deželna vlad? za Kranjsko Predložila ministrstvu za uk in bogočastje prošnjo ljubljanske zbornice za trgovino in obrt ter m< sine občine, ki sta želeli ustanovili strokovno solo za umelno vezenje in šivanje čipk v L^ub 'Um Kasneje sta se prošnji pridružila še deželni ¿bor in odbor. Že novembra i lega Icla je deželna viadc. predložila ministrstvu še prošnje deželnega glrvarji, mestne občine in zbornico za trgovino m obrt za ustanovitev strokovne šole za lesno ■nuUn c v Ljubljani. Prošnje je ministrstvo za LJk n bopočaslic z razpisom 11 marca IK87 ugodno rešilo, vendar pod pogojem, ca krajevni aktorji prispevajo primerne šolske prostore, -n jih '.udi viidriujejc. Na osnovi štcv:lnih sej in odločitev na deželnem in občinskem nivoju je ipnislrslvo izdale ustanovitveni odlok leta 13R8, Šolski preston so bili v Viranlovi hiši6 na Trgu - Jikcba 1 To stavbo je kupila leta 1x87 Kran'ska hranilnica z namenom, da bi se v njej na:,taniia na novo ustanovljena obrtna šola Ženska obrtna šola jc bila začasno nastanjena v Dre £ovi (kasneje Jakopičevi, Jelacinovi hiši;: na Emonrki cesti 2. Kasneje se jc preselila v prostore Gruberjeve palače, in sicer v drugo nad-Siropjc.
Ob ustanovitivi ženske obrtne šole je bil njen U£mc,i vzgojiti vcz.iljc in čipkarice ter po.?.iviti di mačo obrt, ki ic bila v mnogih krajih na "^aniskem. V prv h štirih letih obstoja jc imela si.ia dva oddelka: oddelek za umetno vezenje m ddelek za šivanje čipk. Vsak oddelek je imel po dva letnika. V času šolanja se učenke niso dovolj izunle v izdelovanju m nih del, lako da niso •T ogle samostojno izdelovati zaupanih jim ročih del. Zalo je bil v novembru 1894 priključen tre-tjin.a letnikoma še atelje, ki jc dal absolventkam nriložncsi, da so pridobile dodatno znanje, ki jim jc ka.;ncjj olajšalo samostojno dele.7
V pelem šolskem letu seje razširil peuk na tri letnike. V letu 189V96 jc Šola dobila še oddelek ^a klekljanjc čipk, Spremenil se jc tudi naslov sole, ki seje odslej imenovala Strokovna šola za utretpo vezenje in čipkarslvo. Obsegala jc tri oddelke, in siecr za umetno vezene in šivanje
AS. De/ inlbor. IX/2, šolske in cerk' ene /adev Obrtna ioU v Ljubljani. S. K7fi. Novice. 1KK7, str. 3:
Z Virantovo hiio sta mišljeni Gruberjeva pa.aca in njej v lelu 1841 pri/¡tlana Virantovi hiša.
AS. De?, .nibor. IX/2, ¿.¿>l?>ke in «rkvene zadeve, Obrtna sola v Ljubljani, š. K76; prošnja /a olvoritev- |H94/ spis 4f>2
čipk s irtmi letniki in oddelek :*a klcki anje čipk z dvema letnikoma
Po učnem načrtu so v v;,:b oddelkih začeli z najrazličnejšim' tchi ikami vbodov. Od preprostih vzorcev so učenke v zadnjem letniku prešle na vezenje in Šivanje ler klekljanjc čipk. Poleg lega so se morale učenke učiti še dekorativnega in strokovnega risanja. Namen pouka je bil tudi izpopolnjevanje deklet v splošn: izobrazbi Učni jezik je bil slovenski.
Učenke se bile redne in izredne, prve so ob iskovalc ves poukr kakor ga je zahteval učni načrt, druge so bile navzoče le pri nekaterih predmetih, ki so jim bili potichni z,a dopolnitev znanja v široki Pouk je bil brezplačen, revne učenke pa so potrebni material dobivale brezplačno.
V	šolo so sprejemali dekleta stara !4 let, s končano scsilcino ljuduko šolo.
Šola sc jc razširila z ustanovitvijo javne risar ske šole za dekleta in Žene v začetku šolskega leta 1889/1900. Ta oddelek jc imel n«mcn dau dekletom in ženam mo/nest kopiranja vzorcev, proč to ročne ga in strokovnega risanja.
V	šolski risalnici so učenke z učiteljicami prirciale razstave svojih ocl in obiskovale ildi drage razstave. Šola jc odstopila prostore tu-m razstavljalecm vezenin m tkanin Tako je bi:a v letu 1896/97 na šoli razstava iponskih. kitajskih, perzijskih Urški h, bolgarskih n drugih vezenin ler tkanin.
Leta 1901 jc dobila šola s 1 marcem novo ime ker jc bila združena s strokovno šolo za obdelovanje lesa Umctne-obrtna strokovna šo la, ki ic imeia 'udi skupne vodstvo. Ustroj šole se ni spremenil, obdržala je in strokovne oddelke, in siecr za umetno vezenje, za šivanja in ?.a klekljanjc čipk.
Poudarek je bii predvsem na praktičnem delu v ateljeju, ki mu jc bilo namci.jono največ šolskih -jr Tu so sc učenke po učbenikih sistematično seznanjale /. najvažnejšimi melodam. izdelovanja in dekoracije, z raznovrstnim materialom m dobavo. Poseben tečaj jc bil organiziran za absolventke, kicr so sc naučile izde lovali predmete za praktično uporabo. Učenke teh oddelkov so imele 38 učnih ur na lcd'jn, od kadrih je pripadfc prakticnemn delu v prvem razredu 23 ur, v drugam pa 25 lir. Učn. načrt je bil zelo obsežen in pokazale sc je, da ga v dveh letih ni bilo mogoče predelati Pouk jc bil teoretičen in praktičen in jc obsegal naslednje predmete slovenščino nemščino, računstvo, knjigo* vodstvo, tehnologijo, vezenje, obliKOslevje umetnega vezenja, elementarno risanje, nauk o orna-menub in slegu ter praktični pouk
Pouk je bil za domače učenke bic/.plačcn. Tujke so plačevale 20G K Šolnine. Redne učenke so dob'lc potrebne šolske knjige, pisalne in risar ske potrebščine brezplačno pri ravnateljstvu Šole.
66
ČlanKi in razprave
ARHIVI XVIII 1995
Vsake lelo so bile pudeljene l ud i ustanovo.** Šolske lelo se je pričeto 1 6 septembra in končalo 15 julija. Pouk je bil vsako srede in robolo popoldne od 14 do 16 ure Vpisnina je znašala 2 K in se je uporabila za nakup učil.
Tako je nslalo do lcla i910/ll. To leto je važen mejnik v lazvoju ženskega obrtnega Šol siva Težke gospodarske in socialne razmere so bile vzrok da je stalno naraščalo število žensk, ki so se začele ukvariati z obrtjo, in sicer predvsem s krojenjem in šivanjem. Zalo sc jc večala po trebi- po primernih šolah, ki bi žensk? m dale mo^nosl pridob'li primerno poklicno izobrazbo
Najvišja oprava obrtnega šolstva je skušala rešiti ta problem na način, da jc dovolila ženskam vstop v vsa državna obrtna učilišča in da sc je lolili reorganizacije ženskega strokovnega šolstva. Ženskim obrtnim šolam za umetno vezenje sc bili pnkljuccni cdd:lki za Šivanje perila in izdelovanje oblek Preoblikovanje ženskega obrtnega šolstva jc imelo za nuj no potdcdico ustanovitev učiteljišča za izobrazbo kvalificiranih učnih moči na leh Šolah, Jcscni-1911 je bilo na Dunaju odprlo učilcljiščc ža učilebicc obrlniii šol z žensko obrtno šolo kot vadnieo. Pouk jc trajal dve leti in se jc končal z zrelostnim izpitom. Učiieljicc, kt so žc poučevale na obrtnih šolah za šivanje perila in oblek, a niso končale učiteljišča, so morale svoje strokovno znanje dopolniti v dveh zaporednih počitniških tceajih na Dunair aii v Pragi.
Medlem so po vztrajnem prizadevanj mestne občine ljubljanske, /bornicc za trgovino in obrt Icr deželnega zbora dogradili na Mirju novo poslopje; za obrlno šolo, kamor se jc Šola preselila. Pouk sc je pričel 6. novembra 1911 v "ženski obrlm šolt" s strokovnimi oddelki za šivanje ocnla za izdelovanje oblek in za umetno vezenje. V^ak oddelek jc imel po dva letnika in poleg lega še alclje. ki je bil nc oh vezen in namenjen nadaljnji izobrazbi absolventk drugega letnika, Uddclka za šivanje perila n oblek sta imela prvi letnik skupen, loči « sla sc v drugem letniku. Pouk z» vezenje jc bi! žc v prvem letniku specializiran.
Delovanje in razvoj šole jc zavrla svetovna vojna, v poslopje sc jc naselila vojska. Vendar so učenke kljub vojni pod vedsivom učiteljic izde lovale razne predmcle za Rdeči križ. Redni puuk na ženski obrtni šoli sc je znova pričel 20. marca 1916.
Podobni Šoli sia bili v Idriji ir. Trstu 9
ZUSAMMENFASSUNG
DIE GEWERBEFACHSOHUI.E FÜR FRAUBN IN LJUBI JANA VON DER GRÜNDUNG BIS 1918
Dci -Beitrag befallt sich mit der Ausbildung dci Müde he n auf der Ljubljanaer Gewerbefich schule für Frauen von derer Gründung im Jahre ¡'88 bis zum Jahr 19!8. Da* Ziel, welches die Schule verfolgte, war Slickerinnen und Spitzenklöpplerinnen auszubilden und dadurch das K einigt werbt. in Krain zu belebe". Zunächst haut die Schule nur zwei Anleitungen. und zwar eine Abteilung für Kunst Stickerei und eine Abttilung tiir Spitzennähcrei. Später kam nnch eine Abteilung itir die Spilzcnkloppciei hinzu u.id am Anfang des zwanzigsten Jahrhunderts eine Abteilung für Wy sehe nahen und Obrbekltidungskonfekiion.
SUMMARY
CRAF1 AND VOCATIONAL SCHOOL FOR WOMhN IN LJUBLJANA rRCM ITS FOUNDING TO 1918
The article dols with the educ ation of girls at the Crafi and Vocational Sthool for Women in Ljubljana from its founding in 18S8, lo 1918. Thr aim ot the school was to train women in embroidery and lacery skills and thus give the cottage industry in Carniola a fresh impulse. At the beginning, the ¡tchcol had only two departments, i.t the department of em bt old cry and Ihe department of needlepoint lace. Later, the school expanded with thi; department of bobbin lace, end in Ihc early 20th icntitry with the underwear and clctlfs departments
Lcla 19U3A)! preJcIjcnc ustanove. Mi ¡Mršiva /a uk ¡n bo<;o-časlje ufen trem i/. Dalmacije h00 K. deJelni odbor iKOO K /btirnka za irgovinu in obrt 238r K ne s in a ibCina ljubljanski i00 K kran'sta hranilnica 1600 K. skupij lorci 7HI60 K Minis(n>i\o za uk in bogočaslje jc d,Kiclilo hipne pinipón, m pildnc in rc 'nc učcncc 1400 K. v i si T nanten jc ¡/dali) "Pud pono dni.'Ivo" /a ubozne učcncc in učenke 272 K. Lcino porodilo Obi.ne strokovne Šole v Ljubljani /a lelo l903/")4.
9 Hojan. Mr 18:
N¡< GoriŠktm jc UniSlvu Sluga v uki irti Dckliikc ubrlnc Sute
jxl lcla IK9ii iljc v/dr/cvjlo strokov io Šolo /j umetno vezenje in Šivanje brlega prrila. Lcla 1899 pa se je prifel ludi p< cbcn letaj za kleklianjc C i ik.
Marija Kep.X.*, Mestni dekliški /avixl 'Vesna- in ženska obrtna Šola v Mariboru. Spominska knjiga 11888-1919, str. 239; OckliSki /a v na Vesna' v Mariboru jc bil ustancvljen 1. ok-tob.-a 1 K! 5 t nazivom "Itau. h al tur D s- und Forlbildun^schule I tir Mldchcn", Pri za/odu je poteg ženske gospodinjske sote >d Icia 1914 deloval enoleliu Irgovski letaj.