695 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 81 (2021) 3, 695—710 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:05/2021; spr eje t o/ Accep t ed:06/2021 UDK/UDC: 27-57 DOI: 10.34291/B V2021/03/Brumec © 2021 Brumec e t al., CC B Y 4.0 Snežana Brumec in Nikolaj Aracki Rosenfeld Primerjava življenjskih sprememb po romanju in po obsmrtnih izkušnjah A Comparison of Life Changes After the Pilgrimage and Near-Death Experiences Povzetek : P omembna ug ot o vit e v našeg a pr euče v anja r omanja Camino de San tia- g o je, da r omarji na poti do življajo izr edne člo v ešk e izk ušnje. Mednje sodijo tudi obsmrtne izkušnje, tako romanje kakor obsmrtne izkušnje pa potekajo v limi - nalnos ti, ki nedv omno spr eminja ljudi. Z vpr ašalnik om, ki je bil pr v otno oblik o- v an z a merjenje življenjskih spr ememb po ob smrtnih izk ušnjah, smo izmerili spr emembe v s t ališčih in vr ednot ah po izk ušnji r omanja in jih primerjali s spr e- membami po ob smrtnih izk ušnjah v me t odološk o podobni r azisk a vi. Na pod- lagi primerja v e življenjskih spr ememb, pri k a t erih posame znik hot e iz s t opi iz s truk turir ane družbe v nes truk turir ani, liminalni pr os t or , z življenjskimi spr e - membami po obsmrtnih izkušnjah, pri katerih je posameznik v prostor med življenjem in smrtjo potisnjen nehot e, ug ot a vljamo , da so tr ans f orma tivni učinki obeh liminalnih izk ušenj podobni. R e z ult a ti k až ejo , da g o v orimo pr edv sem o p o r as ti sp o š t o v an j a d o ži vl j en j a, o p o v eč an i skrb i z a d ru g e i n o v ečj em samo - spr ejemanju. E dino zmanjšanje smo z abele žili na podr očju samopoudarjanja in samodoseganja. Ključne besede : r omanje, ob smrtna izk ušnja, liminalnos t, izr edne člo v ek o v e izk u- šnje, tr ans f orma tivni učinki, življenjsk e spr emembe, Camino de San tiag o Abstract : An import an t finding of our s tudy of the Camino de San tiag o pilgrimag e is tha t pilgrims e xperience e x ceptional human e xperiences. These include near - dea th e xperiences, and both pilgrimag es and near -dea th e xperiences t ak e place in a liminal space that undoubtedly changes people. We measured changes in a ttitude s and v alue s a ft e r the pilg r imag e e xpe r ie nce and c ompar e d the m with chang es a ft er the near -dea th e xperience in a me thodologic ally similar s tudy using a ques tionnair e. The ques tionnair e w as cr ea t ed t o s tudy the lif e chang es associa t ed with a near -dea th e xperience. W e f ound out tha t the tr ans f orma- tiv e a ft er e ff ects of both liminal e xperiences ar e similar . The findings w er e based on a c omparison of lif e chang es in which an individual in t en tionally e xits a s tr uctur e d socie ty in t o an uns tr uctur e d, liminal space , with lif e chang e s a ft e r 696 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 3 near -dea th e xperiences in whi ch the individual is unin t en tion ally pushed in t o the space be tw een lif e and dea th. R esults indic a t ed an incr ease in appr ecia tion f or lif e, incr eased c oncern f or other s, and gr ea t er self -accept ance. The only decr ease w as in the ar ea of c oncern with w orldly achie v emen t. Keywords: pilgrimag e, near -dea th e xperience, liminality , e x cep tional human e xpe- rience, tr ans f orma tional a ft er e ff ects, lif e chang es, Camino de San tiag o 1. Uvod R omar sk a pot Camino de San tiag o de Compos t ela v Španiji do življa z adnja dese- tle tja v edno v ečje z animanje. R omanje lahk o uvr šč amo med izr edne člo v ek o v e izk ušnje. Zar adi tr ans f orma tivneg a učink a g a mor emo primerja ti z obsmrtnimi člov eškimi izk ušnjami, ki so dele žne v ečjeg a š t e vila r azisk a v . Št e vilo pot opisnih pripo v edi r omanj, posebej v San tiag o de Compos t elo , je spodbudilo našo r azisk a- v o , s k a t er o smo merili spr emembe v vr ednot ah in s t ališčih po izk ušnjah r omanja. Naša r azpr a v a s pr euče v anjem r omanja po v z ema sklepe r azis k a v e o tr ans f orma- tivnih izk ušnjah r omanja in jih primerja z življenjskimi spr emembami po ob smr - tnih izkušnjah. 2. Romanje – prostor duhovnega izkustva Člo v ek je ž e po s v oji nar a vi r eligio zno bitje, odprt o tr anscendenci o zir oma tis t emu, ki g a pr eseg a. Je tis ti, ki išče, spr ašuje in se spr ašuje. K ot t ak je v edno na poti iskanja, poglabljanja in osmišljanja svojega bivanja. Potovanje je za religioznega človek a najpr ej absolutno k onkr etno in na videz povsem pr of ano , a je lahk o istočasno in celo prvenstveno mistično potovanje, lahk o bi rekli liturgično potovanje. Potovanje, ki dobi svoj polni pomen šele iz zavedanja velikega in edineg a člo v ek o v eg a pot o v anja v blaž eno biv anje. T ak šno r az ume v anje je z elo živ o ob r omanjih v s v e tišč a in še bolj na s v e t e kr aje, ki simbolizir ajo nebešk o domo vino. (Bernar d 1984) V S v e t em pismu so z ar adi v er sk e simbolik e posebej poudarjena r omanja oč ak o v Abr ahama, Iz ak a in Jak oba v Sihem (1 Mz 12,6-7; 33,18-20), Be t el (1 Mz 28,10-22; 35,1-15) in Mamr e (1 Mz 13,18 ; 18,1-15), kjer se jim je Bog prik az o v al in se z a v e- z al, da jim bo dal ‚obljubljeno de ž elo‘ . Z a Izr aelce, ki so iz šli iz Egip t a, pos t ane g or a Sinaj, na k a t eri se je Bog prik az al Mojz esu (2 Mz 19,20), s v e ti kr aj in pot ov anje sk o zi Sinajsk o pušč a v o ima pomen dolg e poti v obljubljeno s v e t o de ž elo. T o je pot isk anja bo žje in člo v ešk e g os t oljubnos ti, saj nas mnogi, po z gledu Marije in Mart e, spr ejmejo na s v oj dom (Jn 12,1-8). T ak o r omar ok usi g os t oljubje ne le dobrih ljudi r azličnih e tničnih, r asnih, socia lnih in ek onomskih iden tit e t, ampak tudi g os t olju - bje Bog a sameg a, ki nas na poti spr emlja, nag o v arja, v odi t er budi in kr epi našo v er o in us tv arja sr eč o in r ados t življenja (K r ajnc 2020, 490–491). K er pa je g os t o- 697 Snežana Brumec idr. - Primerjava življenjskih sprememb po romanju... ljubnos t v pr vi vr s ti nek aj, k ar prihaja od znotr aj, iz sr c a in duše, us tv arja dialog ali p o t n a v zn o t er i n n a v z v en ( 493) . T a p o t j e b l ag o sl o vl j en a o d Bo g a, ki v s kri n j i z a v e- z e (4 Mz 10,33- 36) in v t abernaklju (2 Sam 7,6) k ot znamenjih njeg o v e na v z očno - s ti hodi s s v ojim ljuds tv om, g a v odi in z oblak om v aruje (4 Mz 9,15-23). K o je Je - ruz alem pos t al sede ž s v e tišč a in skrinje z a v e z e, je pos t al z a Jude s v e t o mes t o in v z višeni cilj ž elene ‚r omar sk e poti‘ (P s 84,6), v k a t er em r omar hodi »z glasom vri- sk anja in h v ale v vr v enju pr aznične mno žice« (P s 42,5), dokler ne »pride do ‚bo ž- je hiše ‘ in se pok až e pr ed njeg o vim obličjem«. T rikr a t na le t o so mor ali izr aelski mo žje pr iti »pr e d Gospodo v o obličje « (2 Mz 23, 17), t o pome ni: napotiti se v je r u- z alemski t empe lj. T a tri r oman ja so pot ek ala ob pr aznik u opr esnik o v (pasha), ob pr aznik u ž e tv e (bink oš ti) in ob šot or sk em pr aznik u (De V aux 1960). V sak a izr aelsk a družina, tudi Je z uso v a (Lk 2,41) , je v sak o le t o na pashalni pr aznik r omala v Jeru - z alem. Med s v ojim ja vnim delo v anjem je r omal v Jeruz alem tudi Je z us (Jn 11,55- 56) (In f an t e 2010). E v ang elis t Luk a popisuje Je z uso v o odr ešilno delo v anje k ot nek e vr s t e r omanje (Lk 9,51–19,45), k a t er eg a k ončni cilj je mesijansk o mes t o Jeruz alem, kr aj njeg o v e pashalne daritv e in mes t o njeg o v eg a odhoda k Oče tu. »Iz šel sem od Oče t a in prišel na s v e t, spe t z apušč am s v e t in gr em k Oče tu.« (Jn 16,28) »V prvih treh stoletjih – z neka j izjemami – romanje v krščanstvu ni imelo bogočastnega pomena. Vsekak or pa so se v teh stoletjih pos tavili temelji za vnovično obuditev romanj s krščanskim predznakom. Češčenje mučencev, na grobove katerih so odhajali kristjani, da bi počastili posmrtne ostanke odličnih Kristusovih prič, je postopno in samoumevno poiskalo prehod od ›pobožnega obiska‹ do ›zaobljubljenega romanja‹.« (K ongr e - g acija z a bog oslužje in z akr amen t e 2003) P o sklenitvi K ons t an tino v eg a edik t a (le t a 313) in po odkritju kr aje v in po najde - nju r elikvij K ris tuso v eg a križ a in trpljenja je do živ elo kr šč ansk o r omanje pr eobr a t. Z ar adi s v ojih ‚s v e tih kr aje v ‘ pos t ane v sa P ales tina, z z ače tk om v Jeruz alemu, S v e t a de ž ela. O t em prič ajo por očila sla vnih r omarje v , na primer Eg erijin pot opis (Itine- rarium Egeriae), r omarice iz 4. s t ole tja (Bog a t aj 2020). V ‚s v e tih kr ajih ‘ z gr adijo znamenit e bazilik e, k ak or s t a na primer Anas t asis, se zidana nad bo žjim gr obom, in Martyri u m n a K al v ari ji , ki s t a p o s t al i v ab l ji vi z a r o marj e. R o mar ski ci l j i p a so tu d i drugi kraji, kakor so opisani v evangelijih, in kraji Stare zaveze, na primer gora Sinaj. V sr ednjem v ek u r as t e š t e vilo r omar skih sr edišč. Na pr v em mes tu je Jeruz alem, pa tu di Ri m, kjer so r omarji (i z nazi v a R oma) poč as til i spomi n apos t ol o v P e tr a i n P a vla (ad limina apostolorum ), t er obisk ali k a t ak ombe in v elik e bazilik e. Med naj - bolj obisk o v anim i r omar skimi sr edišči je od 9. s t ole tja dalje San tiag o de Compo - s t ela, pa tudi T our s, kjer je gr ob s v . Martina, Can t erbur y , kjer je s v . T omaž Beck e t pr es t al mučeniš tv o , ki je z elo odme v alo po v sej E vr opi, Mon t e Gar g ano v Apuliji, San Michele dela Chiusa v Piemon tu, Mon t Sain t -Michel v Normandiji, v sa tri po - s v ečena nadang elu Mihaelu. V no v em v ek u in z r e f ormacijskimi gibanji so r omanja s t opila nek olik o v o z adje. , P ot v daljno de ž e lo‘ se je spr e me nila v , duho vno r omanje ‘ . Z z ače tk om drug e po- 698 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 3 l o vi ce 19. s t o l e tj a p a j e o p azn o o b ču tn o p o v eče v an j e š t e vi l a r o man j, a se sp r emi - nja tudi njiho v a z unanja podoba. V ospr edju so bo žja s v e tišč a, ki so na poseben način izr az v er sk e in k ulturne is t o v e tnos ti nek eg a nar oda (Alt ötting , An tipolo , Apa- r eci d a, Assi si , Br e zj e, Caacu p é, Ch artr es, Co r o mo t o , Čen sto h o wa, E rn ak u l am-An - g amaly , F a tima, Guadalupe, K e v elaer , K nock, La V ang , Lor e t o , Lur d, Mariaz ell, Ma- rienber g , Mon t e v er gine, Mon tserr a t, Nag asaki, Namug ong o , P adov a, P ompeji, San Gio v anni R ot ondo , W ashing t on, Y amoussoukr o …). V izbiri s v e tih kr aje v in v pos v ečenih č asih poglablja r omar , pr ek znamenj, s tik s s v e tim, s pr ese žnim, z Bog om. Nemir , ki g a sodobnemu člo v ek u po v zr oč a t a dr - v enje in sla po spo zna v anju in doseg anju v seg a mog očeg a, ob uja ž eljo po spr a vi s samim seboj, s s v ojo usodo in s k ončno omejenos tjo , da bi se pot em z no v o , bo ž- jo močjo vrnil v v sak danje življenje. K r omanju pa g a spodbujajo tudi r azlične du - h o vn e p o tr eb e, k ak o r so : ž el ja p o sl o v esn em p r azn o v an ju p r azn i k a al i p o k or a z a nek a t er a dejanja, pr edv sem pa poglobit e v v er e v K ris tusa in č aščenje bo žje ma- t er e Marije ali s v e tnik ov (K r ajnc 2019, 163). T o je posebej značilno z a če trt o in tr e tjo k a t eg orijo r omanj po klasifik aciji an tr opolog a Vict orja T urnerja (T urner in T urner 1978). Pr vi dv e k a t eg oriji s t a sk upni v sem r eligijam, z adnji dv e pa s t a zna- či l n o s t kr šč an s tv a. V p r v o k a t eg o ri j o so d i j o ‚p r o t o tip i čn a r o man j a ‘ o zi r o ma r o ma- nja na kr aje, ki so s pisnimi dok umen ti ali z izr očilom določena od r eligijsk eg a us t ano vit elja ali pr vih učence v in je njiho v a značilnos t, da manif es tir ajo pr a v o v er - nos t (npr . Jeruz alem, Rim, Mek a …). ‚ Arhaična r omanja ‘ so na kr aje, kjer se lahk o z aznajo očitne sinkr e tis tične sledi v er ov anj in znamenj popr ejšnje r eligije (npr . Glas t onbur y …). ‚Sr edne v ešk a r omanja ‘ so romanja na kraje, ki jim daje tipično k ar ak t eris tik o t eološk a in filo z of sk a klima obdobja njiho v eg a nas t ank a (na v adno med le t oma 500 in 1400 – Can t erbur y , San tiag o de Compos t ela, Lor e t o , Čens t o- ho w a, …). ‚Moderna r omanja ‘ so romanja na kraje, ki jih karakterizirajo devocio - nalno o zr ačje, g or eč a osebna pobo žnos t in značilna apolog e tsk a skrb. Očitno pa je se v eda, da se r azlični tipi r omanj med seboj mešajo , tudi če mes t a in kr aji ohr a- njajo s v ojo originalno pods t a t (Bernar di 1987). 2.1 Razsežnosti romanja Nedv omno je r omanje, ki g a je Clif or d Geertz priš t e v al med osr ednje obr ede r eli- gije (Geertz 1973, 216), odličen način z a spodbujanje do živ e tij, ki bi jih lahk o uvr - s tili med izr edne člo v ek o v e izk ušnje. Ž e Vict or in E dith T urner (T urner in T urner 1978, 6) s t a izpo s t a vila pr eprič anje, da so v sa r omar sk a mes t a kr aji, kjer so se ču- de ži bodisi ž e z g odili ali pa se še v edno dog ajajo o zir oma se lahk o pono vijo. V t em smislu naj bi imelo v sak o r omanje tudi duho vno k omponen t o; tudi če bi r omar z anik al duho vno k omponen t o s v ojih motiv o v z a r omanje, me nit a, da je pot encial ,duho vneg a dog odk a ‘ med r omanjem kljub t emu na v z oč. R omanje, a tud i litur gični spr e v od o zir oma pr ocesija ima t a si mbolični pomen. Prikliče t a pot, ki v odi v neki drug kr aj in ki izr až a ž eljo po spr emembi ob spr eje- manju napor a (Bernar d 1984). R omanje je tr enut ek in prispodoba pot o v anja bo ž- jemu kr aljes tvu napr oti. Duho vna dimenzija izhoda Izr aela v obljubljeno de ž elo odse v a v r omar sk i duho vnos ti. R omanje k ot dog ode k manif e s tir a pr e t e k le r e snič- 699 Snežana Brumec idr. - Primerjava življenjskih sprememb po romanju... nos ti in hkr a ti r az ode v a prihodnje. (Ar acki R osen f eld 2017, 350). Izhod Izr aela v obljubljeno de ž elo odse v a v r omar ski duho vnos ti. R omar se z a v eda, da »tu nima s t alneg a biv ališč a« (Heb 13,14). Z a t o t edaj, k o dose ž e neposr edni cilj r omanja, nadaljuje pot o v anje sk o zi ,pušč a v o‘ življenje pr oti pr a vi obljubljeni de ž eli. K ongr eg acija z a bog oslužje in z akr amen t e v dok umen tu z naslo v om Dir ek t orij z a ljudsk e pobo žnos ti in bog osl užje iz le t a 2003 naš t e v a in opisuje značilne r az se- žnos ti r omanja, ki so: esha t ološk a, spok ornišk a, pr aznična, bog oč as tna, apos t olsk a in občes tv ena (K ongr eg acija z a bog oslužje in z akr amen t e 200 3). Spok ornišk a r az- se žnos t k až e, da je r omanje ,pot spr eobrnjenja ‘ . Na pot o v anju r omar sledi poti, po k a t e r i s t opa, ob z a v e danju v e zi, k i g a v e ž e jo na minljiv e in ne k or is tne s tv ar i, da bi doseg el notr anjo s v obodo in spo znanje o globok em pomenu življenja. Pr aznič - na r az se žnos t se na r omanju t esno pr eple t a s spok orno r az se žnos tjo. V ese lje ob r omanju je podaljšana r ados t pobo žneg a izr aelsk eg a r omarja: »V eselil sem se, k o so mi r ekli: ›V Gospodo v o hišo pojdemo.‹« (P s 122,1) R omanje je pr ekinit e v v sak - danje enoličnos ti, je olajšanje t e ž e v sak danjeg a življenja in ponuja prilo žnos t z a druž enje in prija t e ljs tv a, z a s v obodno izr až anje pog os t o z a trt e spon t anos ti. Bog o- č as tna r az se žnos t k až e, da je r omanje bog oč as tno dejanje. R omar potuje v bo žje - pot no s v e tišč e , da bi se sr e č a l z B og om , da bi s t opil pr e de nj, m u iz k a z a l spoš t o v a - nje s češčenjem in v bo žjepotnem s v e tišču opr a vi š t e vilna bog oč as tna dejanja. R omarje v a molit e v ima lahk o r azlične oblik e: Bog a h v ali in č as ti z ar adi njeg ov e dobr ot e in s v e t os ti; z ah v aljuje se mu z a pr eje t e dar o v e; izpolnjuje z aobljubo , z a k a t er o se je bil ob v e z al; pr osi z a milos ti, potr ebne z a življenje; pr osi odpušč anja z a s v oje gr ehe. Apos t olsk a r az se žnos t k až e, da r omar sk o popot o v anje v nek em določenem smislu pona vlja hojo Je z usa in njeg o vih učence v po Judeji, k o so o zna- njali e v ang elij. R omar na poti v s v e ti kr aj ali s v e tišče je v občes tvu v er e in po v e z a- nos ti ne le s sopotniki, s k a t erimi je na ‚r omar skih pot eh ‘ (P s 84,6) 1 ali pa jih na no v o sr ečuje, ampak tudi v skrivnos tnem občes tvu z tis timi, ki so sk o zi s t ole tja molili v s v e tišču; z nar a v o , ki obdaja pot in s v e tišče, k a t er eg a lepot o občuduje in jo čuti naklonje no; s člo v eš tv om, k a t er eg a hr epenenje in upa nje se v s v e tišču k a- ž e t a na r azlične načine in k a t er eg a trud z a lepot o in z a ume tnos t je v njem pus til veliko znamenj. 2.2 Romarska pot ,Camino de Santiago‘ Ena najbolj priljubljenih r omar skih poti v E vr opi je nedv omno Camino de San tiag o. Ime na v adno v elja z a r azličic o r omar sk e poti v San tiag o de Compos t elo , ki je dolg a sk or aj 800 km in z ah t e v a od š tiri do pe t t edno v hoje. Pri r omar ski poti Camino de San tiag o g o v orimo t or ej o dolg otr ajnejšem r omanju pr oti cilju, ki je San tiag o de Compos t ela. Le t a 813 naj bi na mes tu, kjer danes s t oji San tiag o de Compos t ela, našli r elikvije s v . Jak oba in od t akr a t dalje je kr aj pos t al cilj š t e vilnih r omarje v . V sr ednjem v ek u je bil z a Jeruz alemom in Rimom najpomembnejša r omar sk a smer , ki je po v e z o v ala v so E v r opo. V 1 4 . s t ole tju se je z ač e lo š t e v ilo r omar je v zm anjše v a ti, dokler ni po v sem usahnilo. V de v e t dese tih le tih pr ejšnjeg a s t ole tja, le t a 1982, je 1 P s 84,6 : »Blag or ljud em, ki najdejo s v ojo moč v t ebi: v njiho v em sr cu so r omar sk a pot a.« 700 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 3 pape ž Jane z P a v el II. po z v al E vr opo , naj zno v a odkrije s v oje k or enine in se vrne k njim. S v e t E vr ope je v le tu 1987 r az glasil Jak obo v o pot z a e vr op sk o k ulturno pot, UNE S C O z a s v e t o vn o k u l tu rn o d ed i šči no , š t e vi l o r o marje v p a je z ačel o sk o k o vi t o nar ašč a ti. Od le t a 1987 dalje, k o je S v e t E vr ope r az glasil k ulturno pomembnos t poti, ki pr ečk ajo v so E vr opo s ciljem v San tiagu de Compos t eli, se je š t e vilo r omar - je v z manj k ak or 2000 po v eč alo na v eč k ak or 347 578 v le tu 2019, od t eg a je bilo tudi 855 Slo v ence v . (Pilgrim’ s R ecep tion Office 2019) Dominik anec Timoth y Radcliff e (2012, 19), ki r omanje vidi k ot pr o žno oblik o v er sk eg a udejs tv o v anja, z a k a t er o pr a vi, da je »lahk o izr az globok eg a pr eprič anja k ot tudi neg ot o v os ti«, pr a v ob z gledu sodobnih r omarje v v San tiag o de Compos t e - lo poudarja, da š t e vilni sodobni r omarji g ojijo nejasno , a odločno upanje, da bodo nek aj našli, bodisi med pot ov anjem ali na k oncu poti. Meni, da je r omanje potr eba, ki je z ak or eninjena ž e v naši člo v eški nar a vi, r omanje pa nam pomag a r azisk o v a ti in osmisliti pr eobr azbe in nape t os ti, ki jih prinaša sodobna r eligio znos t. Ocenjuje, da so sodobni romarji po eni strani omahljivi in nezaupljivi do svoje vere in do nau- k a, po drugi s tr ani pa v erjamejo , da mor ajo t o pot opr a viti. Go v ori tudi o ljudeh, ki s t a tis tično ne pripadajo nobeni Cerkvi, ne opr a vljajo v er skih obr edo v , objem kipa s v . Jak oba na k oncu poti pa jim kljub t emu daje nek o določeno ug odje. Niz o z emec P e t er Jan Mar gr y (2008) pr a vi da je Camino de San tiag o z gled r o - manja, ki nak az uje, da je v sod obnos ti z elo pomembno vlog o pridobila sama r o- marska pot. Meni, da je pot postala celo pomembnejša kakor cilj, kamor je romar namenjen. Mnenja je, da so Camino de San tiag o »odkrili in na no v o iz umili du- ho vni is k alci in ljubit elji k ulturn e z g odo vine in spok ojnos ti« (24), da je z a mnog e r omarje pohodnik e pešačenje po poti pos t alo nek ak šen individualni obr ed pr e- hoda ali romanje k samemu sebi. 2.3 Transformativno izkustvo romanja Z elo pom embe n prispe v ek k pr euče v anju r omanja s t a dala Vi ct or in E dith T urner (19 6 9; 1 97 8 ), s t e m k o s t a v anj v k ljuč ila V an Ge nne po v k once p t lim inalnos ti. 2 V an Gennep (2000) opr edeli tri t emeljne f az e, ki so splošno na v z oče v obr edih pr ehoda znotr aj plemenskih družb: ločit e v (pr edliminalna f az a), meja (pr ag , liminalna f az a) in pono vna vključit e v (pos tliminalna f az a). T urner in T urner (1978) z as t opa t a s t a- lišče, da je enak o mog oče obr a vna v a ti tudi r omanje. V pr vi f azi, t or ej ob odhodu na r omanje, se tudi r omar loči od družbe in v s t opi v liminalno f az o. T o je f az a, ki le ži med pr edliminalnim in pos tliminalnim s t anjem posame znik a in v k a t eri pot ek a dejansk a osebn a pr eobr azba. V t ej f azi je r omar v ečinoma z unaj družbe in k ultu - re ali pa na njunem samem robu. Po sklepni drugi fazi, opravljenem romanju, se r omar vrne domo v in se pono vno vključi v družbo. P ono vna vključit e v v družbo pome ni tr e tjo , z adnjo f az o obr e da pr e hoda. Jasno je , da ob s t aja v e lik o r azlik me d romarskim in plemenskim obredom prehoda, prav tako pa lahko obstajajo velike r azlik e med r azličnimi r omanji in r omarji. V endar t o ne spodk opa v a t emeljneg a pojma, da se namr eč r omanje v v eliki meri dojema k ot tr ans f orma tivna izk ušnja, 2 Iz s t op iz s truk turir aneg a družbeneg a pr os t or a v nes truk turir ani, vmesni in z ač asni pr os t or . 701 Snežana Brumec idr. - Primerjava življenjskih sprememb po romanju... po k a t eri se r omar vrne nek olik o spr emenjen v s v oje v sak danje vlog e v družbi. Pr a v t ak o v življenju člo v ek a pušč ajo globok o sled tudi ob smrtne izk ušnje, ki so pr a v t ak o ena od oblik izr ednih člo v ek o vih izk ušenj. Do živ ela jo je tudi pr ej omenjena Rhea Whit e in pr a v t o jo je spodbudilo , da je s v oje nadaljnje življenje pos v e tila pr euče v anju izr ednih člo v ek o vih izk ušenj. Pr a v t ak o k ak or se je v sodobnos ti po v eč alo š t e vilo r omarje v na poti Camino de San tiag o , se je po v eč alo tudi š t e vilo ljudi, ki por oč ajo o ob smrtnih izk ušnjah. T o lahk o v v e lik i me r i pr ipiše mo r az v oju me dicine na podr očju o živ ljanja, saj v e dno v eč bolnik o v z nenadnim sr čnim z as t ojem pr e živi. 3. Izredne človekove izkušnje IČI (EHE) Spon t ano nas t ajajoče nena v adne izk ušnje, ki so jih r azisk o v alci in pr ak tiki loče- no obr a vna v ali v r azličnih disciplinah in jih k oncep tualizir ali k ot r eligio zne (James 2009), mis tične (St ace 1960), nena v adne (Car deña, L ynn in K rippner 2017), vr - hunsk e (Maslo w 1994) in ne naz adnje pr ebujajoče (T a ylor in Eg e t o-Sz abo 2017), je Rhea Whit e (1993) z ajela pod enotnim pojmom in z anje sk o v ala ime izr edne člo v ek o v e izk ušnje (Exceptional Human Experiences, EHE). Ločila je med izr ednimi izk ušnjami in izr ednimi člo v ek o vimi izk ušnjami. Izr edno izk ušnjo r az umemo k ot anomalični (nena v adni, posebni) dog odek, z a k a t er eg a je v t em tr enutk u v z aho - dni k ulturi malo – če sploh k aj – spr e je mljivih r acionalnih r azlag. T o so ne obič ajne izk ušnje, ki niso v skladu s pr e vladujoč o znans tv eno par adigmo. P o Whit ovi so t o vr s tne izk ušnje r azisk o v alci na v adno z anemarjali z ar adi njih o v e mis tične in ne- navadne narave. Za znanstveno obravnavo pa so postale zanimive, ko so zaznali njihov vpliv na člov ek ov o dolg or očno v edenje. Z a t o je Whit ov a z ačela loče v a ti med izr ednimi izk ušnjami in izr ednimi člo v ek o vimi izk ušnjami (IČI), ki t o pos t anejo šele t akr a t, k o izr edne izk ušnje po v zr očijo tr ans f orma tivne učink e pri posame znik u, ki jih do živi. Danes je šir ok o spr eje t o s t ališče, da so naš t e t e vr s t e izk ušenj r ele v an- tne z a znans tv eno pr euče v anje, da pr eseg ajo p sihofiziološk o pa t ologijo in r eligij - ski mis ticiz em, da pr eseg ajo g eogr a f sk e meje, nas t ajajo v v seh k ultur ah in lahk o po v zr očijo tr ans f orma tivne učink e, ki tr ajno spr emenijo izk uše v alče v o življenje. Rhea Whit e (2000) je iden tifici r ala približno 200 vr s t IČI, ki jih je r eor g anizir ala v de v e t r azr edov , med njimi: r azr ed mis tičnih in unitivnih izk ušenj (v k a t erih je na v z oč moč an občut ek po v e z anos ti, ki v č asih pomeni enos t z bo ž anskim), par a- normalne izkušnje 3 (v k a t erih spo zna v amo ali vpliv amo na s v e t z drugimi sr eds tvi in ne z na v adno priznanimi čutili, mot oričnim sis t emom ali r acionalnim sklepa- n j em) , i zk u šn j e sr eč an j a ( s s v e t o vi al i b i tj i , ki se z d i j o tu j a al i d ru g ačn a) i n n e n a- z adnje nena v adne izk ušnje, pov e z ane s smrtjo (obsmrtne izk ušnje, nena v adne i zk u šn je, p o v e z an e s tr en u tk o m smrti, p ri k az o v an je mrtvi h i n r azl i čn e n a vi d e zn e k omunik acije z mrtvimi). 3 Páranorm álen – zadevajoč pojave, ki jih ni mogoče znanstveno pojasniti (Slovar slovenskega knjižnega jezika, s. v . P ár anormálen). 702 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 3 3.1 Doživljanje na meji napetosti zavesti Ber g er in Luckmann (1988) tr dit a: ljudje se z a v edamo , da je s v e t ses t a vljen iz v eč r esn i čn o s ti, med k a t eri mi o b s t aj a en a, ki se p r ed s t a vl j a k o t r esn i čn o s t par excel- lence. Pr a vit a, da je t o r esničnos t v sak danjeg a življenja, ki ima privilegir an polo- ž aj in ji daje pr a vic o do poimeno v anja r esničnos ti. Nape t os t z a v es ti je najvišja v v sak danjem življenju, z a t o je posame znik nanjo v najv ečji meri po z or en. V sak da- nje življenje do življa v budnem s t anju, normalno in samoume vno spr ejemanje r esn i čn os ti v sak od n e vn eg a ži vl jen ja p a p o men i n jeg o v o n ar a vn o d rž o . T a s v e t je z an j u p o r ab en , k o ri s t en , d o l o č a g a p r ed v sem tis t o , k ar p o same zn i k v n j em d el a, nar edi ali načrtuje. Drug e r esničnos ti z anj niso t ak o k oris tne, z a t o je njeg o v o z ani- manje z anje po sr edno , manj in t enzivno in tudi manj nujno. V pr vi vr s ti g a z anima k opic a pr edme t ov , ki so vključeni v njeg ov o v sak danje življenje. T a upor abni in k oris tni s v e t, r esničnos t v sak danjeg a s v e t a, je hkr a ti tudi in t er subjek tivni s v e t, ki si ga posameznik deli z drugimi. Zavest zdravega razuma je zdravorazumska prav zato, ker velja za svet, ki je skupen mnogim ljudem, in zdravorazumsko znanje je znanje, ki g a po same znik deli z drugimi ljudmi v obič ajnih, samoume vnih rutinah v sak danjeg a življenja. Z a t o člo v ek tudi r esničnos t v sak odne vneg a življenja jemlje k o t r esn i čn o s t. Ve, d a j e r esn i čn o . Č ep r a v j e sp o so b en d v o mi ti v n j eg o v o r esn i č- nos t, je dolž an pr ekiniti t ak šen dv om, k er rutinsk o ob s t aja v v sak danjem življenju. Med t em z dr a v or az umskim s v e t om v sak danje r esničnos ti in drugimi r esničnos t - mi pa se v eda ob s t aja nek a meja, pr ek k a t er e ljudje na neki način lahk o pr ehajajo. Luckmann (2007) je opr edelil t o mejo o zir oma vmesno podr očje k ot mejo med življenjskim s v e t om 4 in drugimi stvarnostmi. 5 Pri t em je izhajal iz območja v sak da- nje s tv arnos ti, s tv arnos ti, v k a t eri člo v ek lahk o deluje in v k a t eri izk us tv a pot ek ajo v nenehnem pr eusmerjanju naše po z ornos ti v enem in is t em območju s tv arnos ti. V r adik alni odvrnitvi od dne vneg a življenja v drug e s tv arnos ti (na primer v spanje) pa naj bi člo v ek pr es t opil mejo nek e drug e s tv arnos ti, v k a t eri ne mor e delo v a ti. T a meja ni os tr o z ačrt ana, ampak med njima ob s t aja nek o mejno podr očje, v k a t er em člo v ek lahk o deluje. Mejno podr očje med dv ema r azličnima s tv arnos tima, ki je še v edno z unaj v sak danjos ti, v endar se v anjo ž e vključujejo z a v es tne deja vnos ti, ime- nuje Luckmann območje nape t os ti z a v es ti (92). Znotr aj t eg a območja je člo v ek lahk o , v se dokler iz vir a njeg o v a motiv acija iz notr anjih pr eds t a v in hkr a ti tudi z una- nja situacija do v oljuje nadaljnjo odvrnit e v od v sak danjik a. K ot z gled t ak šneg a ob- močja bi lahk o dali sanjarjenje. Sanjarjenje, t o pr eseg anje Luckmanno v e »meje napet os ti z a v es ti« in vs t op v mejno podr očje, ki je drug ače zunaj vsak danjos ti, kljub t emu pa člo v ek v t em pr os t oru lahk o deluje, k er so v t em mejnem podr očju vklju- čene tudi z a v es tne deja vnos ti. 6 Člo v ek sanjari, v se dokler ne pr ek or ači z g ornje ali 4 Življenjski s v e t Luckmann imenuje tudi s tv arnos t dne vneg a življenja, nar a vno s t anje, vsak danja s tv arnos t, vsakdanjik. 5 Drug e s tv arnos ti Luckmann imenuje tud i z unajv sak danje s tv arnos ti, drug e s tv arnos ti življenjsk eg a s v e - t a, z unajobič ajne s tv arnos ti. 6 Sa nja r je nje la hk o pona z or im o s c it a t om r om a r k e na poti Cam ino de Sa n tiag o , N a t a še J e r ne jč ič : »Z ar a di vr očine s v a se us t a vili in počiv ali v senci pod nekim dr e v esom. Bili s v a k ar utrujeni in z aprla sem oči, ne da bi z aspala. V se se je dog ajalo pri polni z a v es ti. T ak o k ot pr ed le ti, k o sem bila na r egr esiji. Vidiš ljudi 703 Snežana Brumec idr. - Primerjava življenjskih sprememb po romanju... sp o d n j e mej e n ap e t o s ti z a v es ti , ki z amej u j e t o o b mo čj e. Z g o rn j o mej o p r ek o r ači t akr a t, k o z aspi. S t em se pr emakne v nek o drug o r esničnos t, v k a t eri ne mor e de- lo v a ti. 7 Spodnjo mejo nape t os ti z a v es ti pa po Luckmannu (2007) člo v ek pr ek or ači t akr a t, k o se vrne v življenjski s v e t. Meni, da se t o z g odi, k o las tnos ti do življaje v z dr amijo motiv acijo , ki izhaja iz ok olja in iz neiz ogibnih z ah t e v v sak danjik a (se v eda drug ače od – r ecimo – sanjarjenja in spanja, od t eg a se ločijo ob smrtne izk ušnje). Če t or ej r omarja med notr anjim do življanjem na »meji nape t os ti z a v es ti« zmotijo neki določeni dr ažljaji iz ok olja, g a t o lahk o po vrne v v sak danjik. 8 (93) Do živ ljanje na me ji nape t os ti z a v e s ti je pog os t o tudi pr i r omar jih na poti Cami- no de San tiag o. P omembno vlog o pri t ej obliki pr eseg anja v sak danjik a o zir oma v sak danje g a, obič ajne g a načina do živ ljanja po naše m mne nju spr o ži dalj č asa tr a- jajoč a odsotnos t š t e vilnih neiz ogibnih z ah t e v in mot ečih dr ažljaje v v sak danjik a. 9 4. Raziskave o izrednih človekovih izkušnjah V se od pr ada vnine dalje prizna v a člo v ek na r azlične načine ob s t oj biv anja onkr aj č asa in pr os t or a in vidi v smrti smisel, saj »umrješ, da živiš« (T r s t enjak 1993). V Slo v eniji je opr a vila r azisk a v o ob smrtnih izk ušenj med sr čnim z as t ojem na t er enu Z al i k a Kl emen c - K e tiš (2010) . Izh aj al a j e i z o p r ed el i tv e, d a so o b smrtn e i zk u šn j e »do življanja globokih občutk o v v smislu iz v en t elesnih do živ e tij in v s t opa v drug e dimenzije iz v en obič ajnih meja č asa in pr os t or a, ki najpog os t eje nas t opijo , k o je člo v ek soočen z življenjsk o ne v arno situacijo , je bliz u smrti ali pa je celo klinično mrt ev« (6). Ug ot ovila je, da jo med o življanjem do živi vsak peti bolnik in da je v ečina med njimi po ob smrtni izk ušnji do živ ela tr dno in tr ajno spr emembo pr e - pr ič anj, s t a lišč in v r e dnot . P odobno k a k or so r e z ult a ti r az isk a v ob sm r t nih izk uše nj pok az ali tudi v drugih drž a v ah, je ug ot o vila, da delujejo k ot k a t aliz a t or duho vneg a pr ebujenja, t o pa bolnik a, ki jih je do živ el, v odi v duho vno r as t in v r az v oj mnogih fizičnih sposobnos ti, ki jih do t edaj ni imel. T ak šne vr s t e izk ušenj je Rhea Whit e (1993) pr euče v ala k ot izr edne člo v ek o v e izk ušnje. in v tv oji gla vi se odvija z g odba, k ot bi gledal film. T udi če bi imela z elo bujno domišljijo , si z g odbe ne bi mogla t ak o hitr o izmisliti.« (Jernejčič 2014, 73) 7 V nek o drug o r esničnos t pa se pr ema knejo tudi ljudje, ki do živijo ob smrtno izk ušnjo in jo dok aj podob - no op isujejo k ot nepopisljiv o do živ e tje. Z. Klemenc - K e tiš (2010) pr a vi, naj bi bi li pog os ti elemen ti ob - smrtnih izk ušenj pr emik anje sk o zi t emen pr edor , sr eč anja s spiritualnimi ali ž e pok ojnimi osebami in r e tr ospek tivni pr egled s v ojeg a las tneg a življenja. 8 V ponaz orit e v smo izbr ali cit a t iz knjig e Ranljiv a r omark e Tjaši Artnik K nibbe, ki t ak šno s t anje na meji nape t os ti z a v es ti opiše k ot »mir glasbe sr c a«, ki g a zmoti prihod sk upine mot oris t o v: »Medt em k o v miru glasbe sr c a sedim na leseni klopci, pride mimo gruč a mot oris t ov , ki opaz ujejo priz or s povsem drug e per spek tiv e. Tja pridejo k ot turis ti. Čas je, da se umaknem in s seboj v z amem s v e t os t tr enutk a.« (2017, 115) 9 T e mot eče dr ažljaje lahk o ponaz orimo z enim od š t e vilnih cit a t o v , ki z ade v ajo r omarje v beg od ljudi, vp e tih v v sak d an j i k, i n o d mes t, v k a t eri h l j u d j e i zp o l n j u j ej o z ah t e v e t eg a v sak d an j i k a. » Mn o ži c a l j u d i , vr v e ž, z oprno z v onjenje mobilnih t ele f ono v , k amork oli se obrneš, Izlo žbe, polne luk suznih iz delk o v , ki še z daleč ̌ niso namenjeni z g olj pr e živ e tju, v se t o me je odbijalo. Urbano ok olje mi ni dišalo. Čimpr ej sem hot el v en, naz aj v nar a v o. Str an od gneče in nor e dirk e s č asom, ki se z di, če jo opaz uješ od daleč ̌ in z nek eg a drug eg a z orneg a k ot a, pr ecej k omična.« (No v ak 2004, 162) 704 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 3 4.1 Raziskava o romanju Camino de Santiago V s v oji r azisk a vi smo na r omanje Camino de San tiag o pogledali sk o zi leč o izr ednih člo v ek o vih izk ušenj. Z a t o smo se odločili iz v eč r azlog o v . Mog oče je najpomemb - ne jši t a, da so r omarji na sami poti izpos t a v lje ni š t e vilnim spr o žilce m IČI. N e k ajt e - densk a hoja po poti Camino de San tiag o je dolg otr ajna pona vljajoč a se deja vnos t, med katero so romarji intenzivno izpostavljeni naravnim lepotam in imajo veliko mo žnos ti z a obi sk s v e tih kr aje v in obr edo v . K ak or ž e r ečeno , r omarji pog os t o po - r oč ajo , da do živ ljajo na poti duho v ne izk ušnje , k i pr inašajo ne k e določ e ne učink e . P r a v uč ink i t e h iz k uše nj so bili dr ug i r az log , da na r om a nje Ca m ino de San tia g o , k i je ž e pr eg o v orno tr ans f orma tivni pr oces, pogledamo z z orneg a k ot a IČI, saj v se- b u j ej o tr an s f o rma ti vn e u či n k e ž e p o d e fi n i ci j i . V s v o j em d o s ed an j em d el u smo z analiz o v sebine 32 pot opisnih pripo v edi o r omanju Camino de San tiag o iz delali tudi tipo logijo izr ednih izk ušenj, ki ob seg a de v e t r azličnih tipo v izr ednih izk ušenj. Sk upaj s tr ans f orma tivnimi učinki, ki jih t e izr edne izk ušnje prinašajo , smo jih z dru- žili v sedem tipo v IČI. Najpog os t ejšo izr edno izk ušnjo , ki so jo do življali r omarji v naši dosedanji r azisk a vi, smo poimeno v ali izk ušnja v sepo v e z anos ti. T o je izk ušnja medsebojne po v e z anos ti z gla vnim učink om v ečjeg a poudark a na enos ti, na lju- be zni in na sledenju sr cu. Naj jo prik až emo s cit a t om: »Kako poseben občutek! Polno doživetje hoje. Ut opljenos t v nar a v o. /…/ P r a v im, da hodim sam , pa v e ndar ni t ak o. N ik oli nisi sam . Stv ar nik je nasul okr og t ebe polno znamenj, živ e in ne živ e nar a v e, ki t e spr emljajo. P o njih g a lahk o z aznaš, občutiš ljube z en. T udi p tice čutijo t o po v e z anos t v eno , pr ele t a v ajo ob meni iz v eje na v ejo. Ti, Gospod, ki si v se, k ar me obdaja, us tv aril, si tudi moj naš Stv arnik.« (K v a t ernik 2015, 113) P o pog os t os ti z apiso v anja v analizir anih pot opisnih pripo v edih je bila na dru- g em mes tu izk ušnja pomiritv e z gla vnim učink om r azbr emenitv e, na tr e tjem pa r el i gi o zn a i zk ušnja. K ot gl a vni tr an s f orma tivni uči nek r el i gi o zne i zk ušnje smo z a- bele žili v ečji poudar ek na enos ti in ljube zni in na okr epljenih odnosih. Lep z gled religiozne izkušnje lahko razberemo iz citata potopisne pripovedi francoskega po- slo vne ž a P ot de vina, ki je na r omanju Camino de San tiag o do živ el močno r eligio zno izk ušnjo: »Nič ne more izraziti Bitja. Napolnil je sobo s svojo navzočnostjo. Bil je tako velik, da se mi je prostor zdel še večji, kot je bil v resnici. /… / To so morale biti oči duše , k i so ga vide le , k ajti ni bilo oblik e , obr isov, barv , pov ršin ali teksture. Samo energija. Njego vo sporazumevanje – pravzaprav bi moral reči združenje – z mojim bitjem je bilo celostno in popolno. /…/ To je bilo najvišje možno stanje zadovoljstva in miru, v katero me je potopil. Radost s primesjo blagega občutka strahu. /… / Ne spominjam se, da bi v življenju kdaj okusil takšen notranji mir in zadovoljstvo. Verjetno je bilo to tisto globoko in pravo veselje. Nič na svetu ne more vzbuditi takšnega stanja.« (2013, 42–43) 705 Snežana Brumec idr. - Primerjava življenjskih sprememb po romanju... P ot de vina je izk ušnja pr eobr azila iz ,nepr ak tik an t a ‘ , k ak or Osr edk ar (2016) ime- nuje k a t olik e, ki se ne udele ž ujejo v er skih obr edo v in pridejo v cerk e v samo ob izr e dnih pr ilo žnos tih, z a ce r k v e na na v odila pa se ne me nijo , v ‚ pr ak tik an t a ‘ . S cit a- t om iz analizir ane knjig e z naslo v om R ese tir an ponaz arjamo , s k ak šnimi besedami t a tr ans f orma tivni učinek r omanja opisuje P ot de vin sam: »Seveda bi lahko našel tisto konkretno in na primer razložil, da me iPhone ni več prepoznal, ker sem dal v zaznamke strani z informacijami o urah adoracij in maš po Parizu skozi ves dan. Da sem se naročil na elektronsko dnevno prejemanje božje besede in da zdaj iPhone bolj kot za telefoniranje pravzaprav uporabljam za molitev brevirja – čudoviti trenutki molitve ob psalmih, ki kristjanu dajejo ritem dneva.« (2013, 143–144) 4.2 Novost in prispevek naše raziskave S t o r azisk a v o smo ž eleli pr eučiti življenjsk e spr emembe v pr eprič anjih, v vr edno - t ah in v s t ališčih r omarje v po izk ušnji r omanja na poti Camino de San tiag o in smo jih primerjali z življenjskimi spr emembami ljudi, ki so do živ eli ob smrtno izk ušnjo. Življenjsk e spr emembe po r omanju smo izmerili s sple tno ank e t o , ki je v sebo v ala 50 vpr ašanj iz vpr ašalnik a „P opis življenjskih spr ememb – r e vidir an “ (Lif e Chang es In v en t or y – r e vised; Gr e y son in Ring 2004). P oda tk e o življenjskih spr emembah po ob smrtnih izk ušnjah smo po v z e li po r azisk a vi Z. K le me nc - K e tiš (2010); upor a- bila je ner e vidir ano r azličic o „ V pr ašalnik a z a ug ot a vljanje življenjskih spr ememb “ , ki g a ses t a vlja 42 vpr ašanj. Ank e tni vpr ašal nik (n = 102; april 2019 – junij 2020) smo namenili v sem, ki so pr ehodili v eč k ak or 500 kilome tr o v k a t er ek oli r azličice špansk e r omar sk e poti Ca- mino de San tiag o. P o v e z a v a na ank e t o je bila obja vljena na s tr aneh tr eh F acebook sk upin: ja vne sk upine „P ot s v e t eg a Jak oba – Camino Slo v enija “ in dv eh z asebnih sk upin – „P ot s v e t eg a Jak oba “ – „ Camino Slo v enija 2“ in Camino bejbe. Z. Klemenc - K e tiš (2010) je poda tk e o življenjskih spr emembah zbr ala s pisno ank e t o pol le t a po sr čnem z as t oju z uspešnim o življanjem (n = 11). T ak o r omarji k ak or bolniki so odg o v arjali po 5-s t openjski Lik ert o vi les tvici, ki nam po v e, ali so nas t ale k ak e spr emembe in k ak o k or enit a t a spr ememba bila (od +2: močno se je po v eč ala do –2: močno se je zmanjšala). V pr ašanje, ki se v origi - nalnem vpr ašal nik u glasi: »Radi bi iz v edeli, na k ak šen način, če sploh, je v aše bli - žnje sr eč anje s smrtjo vpliv alo na v aše življenje?« in g a je Z. Klemenc – K e tiš (2010) uporabila v svoji raziskavi, smo v naši raziskavi preoblikovali v »Radi bi izvedeli, na k ak šen način, če sploh, je r omanje vpliv alo na v aše življenje?« 4.3 Rezultati raziskave V v z or cu r omar je v (n = 102) je v sple tni ank e ti sode lo v alo 56 % ank e tir ance v , k i so enkr a t pr ehodili Camino de San tiag o , 44 % pa g a je pr ehodilo v eč k ak or enkr a t. Struk tur o ank e tir ance v glede na spol, s t ar os tno sk upino , vr s t o kr aja biv anja, s t o- pnjo do se ž ene iz obr azbe, s t a tus in glede na z ak onski s t an prik az ujemo v t abeli 1. 706 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 3 Spol Najvišja stopnja dosežene izobrazbe Moški 30 % Osnovna šola ali manj 2 % Ž ensk e 70 % Dveletna ali triletna poklicna šola 8 % Skupaj 100 % Štirile tna ali pe tle tna sr ednja šola 32 % Višja, visok a šola 20 % Univerzitetna izobrazba 32 % Specializacija doktorat 6 % Starostna skupina Skupaj 100 % Do 25 3 % Od 26 do 35 6 % Status Od 36 do 45 16 % Šolajoči se 2 % Od 46 do 55 32 % Ak tivni 64 % Nad 55 43 % Neak tivni 24 % Skupaj 100 % Br e zposelni 10 % Skupaj 100 % Kraj bivanja Mesto 33 % Zakonski stan Primestje 11 % Samski (nik oli por očen) 17 % Manjše mesto ali kraj 27 % P or očeni 62 % Va s 28 % Ovdoveli 4 % Osamljena hiša 1 % Razvezani 17 % Skupaj 100 % Skupaj 100 % Tabela 1: Anketiranci (N = 102) po spolu, starostni skupini, vrsti kraja bivanja, stopnji doseže- ne izobrazbe, statusu in po zakonskem stanu. Analiz o življenjskih spr ememb r omarje v smo opr a vili na podlagi r az vr s titv e nje- nih elemen t o v na r azlična podr očja spr ememb, ki jih L CI-R e vised pr edvide v a. P o- same zne elemen t e življenjskih spr ememb smo t ak o z družili v de v e t sk upin in z upor abo k oe ficien t o v Cr onbach alf a (α) izračunali njihovo notranjo konsistentnost. Skupino elemen tov z imenom Strah pred smrtjo (α = –0,011) in Družbene/plane - t arne vr ednot e (α = 0,218) smo zaradi prenizke zanesljivosti izločili. Spremembe notranje konsis tentnih skupin združenih postavk v razponu od –2 do +2 prik az u- jemo v gr a fik onu 1. N ajv e čje po v e č anje smo z abele žili v samospr e jemanju, pri k a t e r em so se moč- no po v eč ali v si trije elemen ti, ki sk upino ses t a vljajo. Iz t eg a lahk o sklepamo , da je pomembna življenjsk a spr ememba, ki jo prinaša r omanje Camino de San tiag o , po v eč an občut ek osebne vr ednos ti, v ečje r az ume v anje in samospr ejemanje sa- meg a sebe. Pr a v t ak o se r omarji vrnejo s poti s po v eč anim spoš t o v anjem do ži- vljenja, ki za porastjo samosprejemanja samo malo zaostaja. Porast skrbi za druge je tr e tja najv ečja življenjsk a spr ememba, o k a t eri por oč ajo r omarji. Skrb z a drug e ob seg a k ar osem el emen t o v , v si pa bel e ži jo po v eč anje od 0,6 do 0,8. R omarji so 707 Snežana Brumec idr. - Primerjava življenjskih sprememb po romanju... t ak o po opr a vljeni poti pripr a vljeni v eč pomag a ti drugim, do njih so bolj sočutni, bolj so jih pripr a vljeni posluša ti, bolj so s trpni in občutljivi z a njihov o trpljenje, poleg t eg a pa drug e bolje r az umejo , laž e občutijo njiho v e pr obleme, po v eč a se njiho v a empa tija, pr a v t ak o pa laž e izr až ajo s v ojo ljube z en do drugih. Z a por as tjo samospr ejemanja, spoš t ov anja življenja in skrbi z a drug e sledit a pov eč anje življenj- sk eg a smisla in duho vnos ti. T ud i v sklopu duho vnos ti so se po v eč ali v si elemen ti, ki v vpr ašalnik u z ade v ajo duho vnos t, t o pa so ž elja po sposobnos ti višjeg a z a v e - danja (0,6), duh o vna občutja (0,7), z animanje z a duho vne s tv ari (0,5), v er a v na v - z očnos t višje sile (0,7) in notr anje občutje bo žje na v z očnos ti (0,5). Na podr očju r eligio znos ti v popr ečju nismo z abele žili spr ememb. V okviru samopoudarjanja smo z abele žili padec pri v seh sedmih elemen tih življenjskih spr ememb – pri ž elji, pos t a ti znana osebnos t, pri skrbi z a mnenje drugih o sebi, pri skrbi z a ma t erialne s tv ari, pri ž elji po doseg anju ma t erialneg a uspeha, pri ž elji po us tv arjanju dobr eg a v tisa o sebi, pri ambiciji doseg anja višjeg a življenjsk eg a s t andar da in pri ž elji po tekmovanju. V naslednjem k or ak u smo življenjsk e spr emembe po r omanju primerjali z ži- vljenjskimi spremembami po obsmrtnih izkušnjah. Izbrane postavke elementov življenjskih spr ememb, pri k a t erih smo z abele žili najv ečje po zitivne ali neg a tivne spr emembe, prik az ujemo v gr a fik onu 2. Ugotovili smo, da tako bolniki po obsmrtnih izkušnjah kakor romarji po romanju por oč ajo o po v eč anem spoš t o v anju do življenja (občut ek z a nar a v o , sposobnos t, ceniti v sak odne vne r eči v življenju), pov eč anemu samospr ejemanju (pov eč ano Graf 1: Spremembe združenih postavk iz Vprašalnika o življenjskih spremembah (Greyson & Ring, The Life Changes Inventory – Revised, 2004). * p < 0,01 708 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 3 r az ume v anje sameg a sebe, po v eč an občut ek osebne vr ednos ti) in po v eč ani skrbi z a drug e (sposobnos t, izr aziti ljube z en do drugih, s trpnos t in sočutje do drugih, ž el j a, p o mag a ti d ru gi m, r az u me v an j e i n sp o so b n o s t p o sl u šan j a d ru gi h ). T ak o p ri bolnikih k ak or tudi pri r omarjih pa najv ečje neg a tivne vr ednos ti doseg ajo elemen- ti s podr očja samopoudarjanja – zmanjšala se je t ak o ž elja po doseg anju ma t eri- alneg a uspeha v življenju k ak or tudi skrb, ki so jo eni in drugi pos v eč ali mnenju drugih o samem sebi. Pri t em elemen tu smo izmerili najv ečjo neg a tivno spr emem- bo (pri bolnikih –0,8 in pri r omarjih –0,4). Na podr očju r eligio znos ti nismo z abe- le žili pomembnejših spr ememb. Opomba: (1) S poš t o v anje ži vl jenja, (2) samospr ejemanje, (3) skrb z a drug e, (4) življenjski smisel, (5) samopoudarjanje. Graf 2: Primerjava sprememb izbranih postavk iz Vprašalnika o življenjskih spremembah (Greyson & Ring, The Life Changes Inventory – Revised, 2004) med romarji in bolniki. ** p < 0,01 709 Snežana Brumec idr. - Primerjava življenjskih sprememb po romanju... 5. Sklepne ugotovitve V lu či izr ednih člo v ek o vih izk ušenj, ki izhajajo iz r e z ult a t o v naše r azisk a vi o r oma- nje Camino de San tiag o , pot ek a r omanje (podobno k ak or ob smrtne izk ušnje) v liminalnem pr os t oru, v neki drugi r esničnos ti, v pr os t oru tr ans f ormacije, ki člo v e - ka nekako preobrazi. Na podl agi s v oj e r azisk a v e smo ug ot o vili, da r omarji med hojo po poti Camino de San tiag o do življajo izr edne izk ušnje, ki pr eseg ajo obič ajno čutno in k ognitivno z azn a v an je, t e i zk u šn j e p a j i m p ri n ašaj o tr an s f o rma tivn e u či n k e (L a vri č i n Bru mec 2020), ki se pok až ejo ž e na samem r omanju in se po opr a vljenem r omanju k ot poučinki utrjujejo tudi v v sak danjem življenju. V liminalnem pr os t oru r omanj a in ob smrtne izk ušnje se člo v ek lahk o znajde v neki drugi s tv arnos ti, ki pr eseg a v sak danjo r esničnos t. V t em vmesnem pr os t oru r omar in klinično mrtvi člo v ek lahk o do življa t a pr eseg anje obič ajne fizične r a vni in obič ajneg a do ži vljanja. Zg odi se pr oces tr ans f ormacije, ki se udejanji po vrnitvi v v sak danjik, v življenjski s v e t. P osame zniki po r omanju in ob smrtnih izk ušnjah bo - lje spr ejemajo sameg a sebe, močno por as t e njiho v a skrb z a drug e, pr a v t ak o pa se po v eč a njiho v o spoš t o v anje življenja. Bolje tudi r az umejo smisel s v ojeg a življe- nja in smisel življenja na sploh. Medt em k o na podr očju r eligio znos ti nismo z abe- le žili omembe vr ednih spr ememb, pa lahk o r ečemo , da t ak o r omanje k ak or ob- smrtna izk ušnja lahk o po v zr oč a t a pr ecejšnje spr emembe na podr očju duho vnos ti, ki se k až e v po v eč ani ž el ji po doseg anju vi šje z a v es ti, v por as tu duho vni h čus t e v , v po v eč anem pr eprič anju v višjo silo in v po v eč anem notr anjem občutk u bo žje na v z očnos ti. P o drugi s tr ani pa obe vr s ti izk ušenj prinaša t a zmanjšano ž eljo po samopoudarjanju in doseg anju, pr a v t ak o pa tudi zmanjšanje z askrbljenos ti posa- meznikov zaradi materialnih stvari in za mnenje drugih o njih samih. Lahko bi skle - nili, da t ak o r om anje k ak or ob sm r tne izk ušnje pr inašajo spr e m e m be , k i živ lje nje posameznikov obrnejo na bolje. 710 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 3 Reference Aracki Rosenfeld, Nikolaj. 201 7. Celebrare l’alle- anza, la tipologia dalla Bibbia alla liturgia . R i m : C L V – Ed izi o n i l i t u r g i c h e. Artnik Knibbe, Tjaši . 201 7 . Ranljiva: zgodbe z Jakobove poti (El Camino de Santiago), 850 km dolge poti prisotnosti, prebujenosti in miline. L j u b l j a n a : Re m c o K n i b b e. Berger, Peter L., in Thomas Luckmann . 19 8 8 . Druž- bena konstrukcija realnosti: razprava iz sociologi- je znanja. L jubljana : C ankarjeva založba. Bernard, Charles André. 1 9 8 4 . Teologia Simbolica. C i n i s e l l o B a l s a m o : Ed izi o n i S a n P a o l o. Bernardi, Ermanno . 1 9 87 . L ’ a p p o r t d e V . W . T u r n e r a une anthropologie du pèlerinage. La Mai- son-Dieu 17 0 :7 9 – 9 0 . Bogataj, Jan Dominik, ur. 2020 . Egerija: Potopis/ Itinerarium (Romanje, bogoslužje in Sveta dežela v pozni antiki). Z b i r k a C e r k v e n i o č e tj e 1 9 . L j u b l j a n a : C e l j s k a M o h o r j e v a d r u ž b a & Teološka fakulteta. Cardeña, Etzel, Steven Jay Lynn in Stanley Krippner . 201 7 . T h e P s y c h o l o g y o f A n o m a l o u s E x p e r i e n c e s: A Re d i s c o v e r y . Psychology of Consciousness: Theory, Research, and Practice 4, š t . 1 :4 – 2 2. h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 10 3 7 / c n s 000009 3 De Vaux, Roland. 19 6 0. Institutions de l’Ancien Testament. 2 z v . P a r iz: L e s Éd i ti o n s d u C e r f . Gennep, Arnold van . 20 0 0 . The rites of passage. C h i c a go : U n i v e r s i t y o f C h i c a go Pr e s s . Greyson, Bruce, in Kenneth Ring. 20 0 4 . T h e L i f e C h a n ge s I nv e n t o r y – Re v i s e d . Journal of Near- -Death Studies 2 3, š t . 1 :4 1 – 5 4 . Infante, Renzo . 2010 . Le feste di Israele nel Vange- lo secondo Giovanni . C i n i s e l l o B a l s a m o : Ed izi o - ni San Paolo. James, William. 2 0 0 9. The Varieties of Religious Experience: a Study in Human Nature. S c o tt s V all e y : C r e at e S p a c e I n d e p e n d e n t P ub li sh i n g P l atf o r m . Jernejčič, Nataša. 201 4 . Moja pot: Camino de Santiago. Š m a r j e š ke T o p l i c e : s a m oz a l o ž b a . Klemenc-Ketiš, Zalika . 2010 . Obsmrtna izkušnja med preživelimi žrtvami srčnega zastoja na terenu . Mar i b o r: M e di c i nsk a f ak ul t e t a . Kongregacija za bogoslužje in za zakramente . 20 03. D irek to r ij z a lju dske p o b ožn os ti in b o goslužje. C er k veni d o kumenti 102. L jub ljana: D r užina. Krajnc, Slavko . 201 9 . Splošna liturgika. L ju b ljana : Teološka fakulteta. – – – . 2020 . G o s t o l j u b j e – o s e b n a izk azn i c a l i t u r g i č - nega in pastoralnega sodelavca. Bogoslovni vestnik 8 0, š t . 3 :4 8 9 – 5 0 3 . h tt p s: / / d o i . o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 2020 /0 3 / k r aj n c Kvaternik, Stanislav . 201 5. Moje romanje: po poti sv. Jakoba v Santiago de Compostela . L j u b l j a n a : s a m o z a l ožb a . Lavrič, Miran, in Snežana Brumec. 2020. T r an s fo r - ma ti v n i u č i n k i r o ma nj a C a mi n o d e S a n ti a go m e d s l o ve n s k i mi r o ma r j i . V : M i r o lju b I g nj a to v i ć , A l e k s a n d r a K a nju o M r č e l a i n Ro ma n Ku ha r , u r . Družbene neenakosti in politika: Slovensko sociološko srečanje 6.–7. november 2020 , 2 2 5 – 2 3 1. L ju b lj a na : S l o ve n s ko s o c i o l o š ko d r u š t vo. Luckmann, Thomas. 20 07 . F e n o m e n o l o š k i r azm i - s l e k o o b r e d u i n s i m b o l u . V : Družba, komunika- cija, smisel, transcedenca , 8 3 – 10 4 . L j u b l j a n a : Š t ude n t s ka za lo ž ba . Margry, Peter Jan . 20 0 8 . Shrines and Pilgrimage in the Modern World: New Itineraries Into the Sacred . A m s t e r d a m : A m s t e r d a m U n i v e r s i t y Press. Maslow, Abraham H. 1 9 9 4 . Religions, Values, and Peak – Experiences. L o n d o n : Pe n g u i n B o o k s . Osredkar, Mari Jože. 201 6 . Teologija odnosa. L j u b l j a n a : T e o l o š k a f a k u l t e t a . Pilgrim’s reception office . 201 9 . St a ti s ti c s. Odicina d e l Pe r e g r i n o, 3 . 3 . h t t p s : / / o f i c in a d e lp e r e gr i n o . c o m / e n / p i l gr i ms - r e c e p t i o n - o f f i c e / ( pridobl j e - n o 1 3 . 2. 2021 ). Potdevin, Jean-Marc . 201 3 . Resetiran: Mistična izkušnja poslovneža na pešpoti v Kompostelo. L ju b ljana : D r u ži na . Radcliffe, Timothy . 201 2. Zakaj sploh biti kristjan?. L ju b ljana : D r u ži na . Stace, Walter Terence. 1 9 6 0 . Mysticism and Philo- sophy. L o n d o n : Ma c m i ll an an d C o m p an y . Taylor, Steve, in Krisztina Egeto-Szabo . 201 7 . E x p l o r i n g Aw a ke n i n g E x p e r i e n c e s: A St u d y o f Aw a ke n i n g E x p e r i e n c e s i n T e r m s o f T h e i r T r i g ge r s , C h a r a c t e r i s ti c , D u r a ti o n a n d A ft e r - e f - fects. Journal of Transpersonal Psychology 4 9, š t . 1 :45 – 6 5. Turner, Victor . 1 9 6 9 . The ritual process: structure and anti-structure. Har m o n d s w o r t h : P e n g ui n B o ok s. Turner, Victor, in Edith Turner . 1 97 8 . Image and pilgrimage in Christian culture: anthropological perspectives. N e w Y o r k : C o l u m b i a U n i v e r s i t y Press. White, Rhea A. 1 9 93 . A B r i e f O v e r v i e w o f E x c e p - ti o n a l H u m a n E x p e r i e n c e s . Journal of Religion & Psychical Research 1 6 , š t . 4 : 1 93 – 1 9 5. – – – . 20 0 0 . L i s t o f Po t e n ti a l EE / EH E s. EH E, 3 . 6 . h tt p s : / / w w w . e h e . o r g / di sp l a y / e h e - p a g e d c 0 8 . h t m l?I D =3 (p r i d o b l j e n o 21 . 3 . 2021 ).