XVI 68-69-70 1995 Iz ornitološke beležnice Fram the ornithological notebook VELIKA BOBNARICA Botaurus stellaris GREAT BITTERN - On 26th November 1994 at Ptujsko jezero Mnoga velika trstišča in rogozišča so ljud- je zaradi zgrešene miselnosti uničili. S takšni- mi posegi so tudi za vedno pregnali številne vrste, ki takšna trstišča potrebujejo kot svoj pri- marni habitat. Med te vrste zanesljivo sodi tudi velika bobnarica, ki jo pri nas žal videvamo ve- činoma le še kot preletno ptico. Veliko bobnarico Botaurus stellaris sem opazoval na stari strugi Drave pri Loki 7. 5. 1994, kjer sem jo splašil iz vrbovja ob prodišču. Da- mijan Denac, Pintarjeva 14, 62000 Maribor BELA ŠTORKLJA Ciconia ciconia WHITE STORK - One wintering on 2SU1 Janu- ary 1995 at Formin, two on 2nd December 1994 at 'Iržec Še pred nekaj leti smo se čudili ornitolo- gom iz avstrijske Stajerske, kako pri njih prezi- mujejo bele štorklje. Dne 25. 1. 1995 sem med popoldanskim sprehodom pri zaselku 'Irnje pri Forminu končno videl »pravo« pri nas prezimu- jočo odraslo belo štorkljo. Prvi hip sem pomi- slil, da na edinem travniku sredi njiv stoji ma- keta. Delovala je neprepričljivo, podobno ko tista maketa štorklje v Veliki N~delji, neokusno postavljena pred neko hišo. Storklja se je na kopnem travniku prehranj~vala in verjetno lo- vila male sesalce. Pri tem je v sunkih močnej­ šega vetra tudi dvakrat kratko poletela, saj jo je preganjal pes. Tu opazovalni podatek pa le- tošnjo zimo ni osamljen. Dne 2. 12. 1994 sta se dve (2) štorklji zadržali v 'Tržcu pri Ptuju. Po pri- povedovanju domačina, gospoda Jožeta Šmi- goca, pa sta tukaj bili že nekaj dni (F Bračko, ustno). Po opazovanju vsaj delno udomačene štorklje, ki je pri Ptujskih toplicah prezimovala v zimah med letoma 1991-1993, poleti pa se je. sprehajala med kopalci ter tako postala lokal- na posebnost (podatek je zabeležen tudi v Zim- skem ornitološkem atlasu Slovenije), je to mo- je drugo zimsko opazovanje te vrste. Bogve, če ni to znamenje slabše rodnosti. Borut Štum- berger, 62282 Cirkulane 41 ACROCEPHALUS LABOD PEVEC Cygnus cygnus WHOOPER SWAN - 1wo on 28th January on Drava river at Ptuj Dne 28. l. 1995 je med vremenskimi fron- tami, ki so drvele čez Slovenijo, nastopilo krat- ko zatišje lepega vremena. S kolegom Šorgom sva se namenila ves dan opazovati prelete vod- nih ptic nad Dravo pri ptujskem železniškem mostu (redni mesečni monitoring). Dan je bil zjutraj jasen (na vzhodu viden ozek pas oblač­ nosti je kmalu izginil) , ob 8.30 so se začeli iz zahodne smeri počasi pomikati oblaki in med 11.05 do 13.15 uro pooblačili nebo, dokler ni ponovno posijalo sonce in se je popolnoma raz- jasnilo. Ob 15.46 uri je nebo pokrila nova ob- lačnost z zahoda, nakar se je ob 17.45 uri zja- snilo. Zmerni zahodni veter je pričel pihati ob 10.35 uri in se ob 16.43 uri umiril. Nasploh bi lahko rekli, daje bil dan razmeroma topel, pri- jeten za zimsko opazovanje. Sedaj opisano se je zgodilo med jutranjim svitom in trenutkom, ko je pričel pihati veter - nič drugega ta dan ni bilo tako pomembno. Dan se je pričel kot obi- čajno: ob 6.49 uri je iz prenočišča pri perutnin- ski klavnici čez reko priletelo 1.500 poljskih vran Corvus frugilegus, pomešanih med kavke Cor- vus monedula. 208 kormoranov Phalacrocorax carbo je do 6.59 ure že odletelo po Dravi na- vzgor, 258 turških grlic Streptopelia decaocto • paje med 7.18 in 8.10 uro prek mesta odletelo na »krmišče« k silosom Perutnine Ptuj . Nena- doma sva bila z Andrejem priča izrednemu na- ravnemu dogajanju: med 7.27 in 8.12 naju je iz SV proti JZ smeri preletelo najmanj 23.000 pi- ndz Fhnfila monifringila. Jate (100, 1.000 in 2.000 osebkov) so se le bolj malo oglašale, vlak 20.000 pinož, kije segal od obzorja do naju, pa je vozil še bolj nemo (mogoče je, da so bili v teh jatah še drugi fringilidi) . Ob 7 .57 sta po Dravi navzdol priletela dva laboda pevca Cygnus cygnus, odeta v blago jutranjo sivino z izredno iztegnjenimi vratovi in seveda brez grb na klju- nu. Ne da bi pristala, sta nadaljevala svojo pot prek jezera po Dravi navzdol. Odrasel osebek je bil svetlejši od dokaj svetlega sopotnika, ver- jetno mladostnega osebka. Od 8.41 pa vse do 9.33 so naju dokončno iz tira spravile gosi, ki so v 15 klinih letele ravno v nasprotni smeri kot pinože (vse druge vodne ptice so letele proti jugovzhodu!). Jate so v povprečju štele do sto osebkov in kar nekaj jih je letelo tik nad nama. Posamezne gosi, še posebej tiste, ki so letele bolj proti Halozam, sva spremljala več kot 1 O minut, da so, tako kot so se pojavljale, izginjale 79