Šola in radio. Gotovo j>e to vprašanje navno pri na-s aktualno. Zakaj? Radiofonija je še jako mlada veda in kei je nova, vleče. Poleg tega ima pa radio^teles fonija v sebi veliko skrivnostnega, kar prl« vlačnost in zanimanjo še bolj poveca. Zato je prav, da se tudi ta mlada iznajdba, na 'kateri je danes zainteresiran sleherni vaščan, vpreže v službo izobraževanja poedinccv in mas. Ravno na podlagi zanimivasti te iznajd* be lahko z gotovostjo skkpamo, da je radto eno najmočnejših učnih sredstev. V mnagih krajih so že instalirali radio všolske sobe v učne svrhe (scveda ne pri nas!) in so baje z uspehi .zelo zadcvoljni. Prepričan sem, da bi se to tudi pri nas zelo obneslo, posebmo na šolah z oddelki, kjer jc učitelj nieprestano rna delu s svojim govorilnim iorganom. Umev« no, da človek, ki govori dve tiri neprestano, postane tretjo uro gotovo že hripav tex dw ševno in telesno utrujen. Na šolah, kjer poučuje en učitelj po dva ali ve-č oddelkov naen'krat združeno, zaradi racronelne izrabe časa ne morc nikdar obeh oddelkov naenkrat tiho zaposliti in zato je prisilj'en, da dopoldne tri ure in ravnc tako  tudi popoldne tri ure neprestamo govori. Ko* liko odrešenje bi že bilo za učitelja, če bi vsaj po dvakrat na teden prevzel radio nj'e* govo delo glasnega predavanja •— po eiro uro! Učitelj bi bil samo navzoč in bi z učili tiho spretnljal predavatelja in tako dajal ž'u vim foesedam tz zvočnikom nazortio realno vsebino. Bilo bi to tudi močno učno sred« stvo, ki se ne bi nikdar obrabilo in prepri« čan sem, da bi -učenci vedno nestrpno čakali na »radio^šolo«! Prepričan sem, da bi se tudi postaja »RadiosLjubljana« rada odzvala svojemu vu sokemu učiteljskemu poklicu, če bi bilo vsaj polovico šol radio^naročnikov. Na ta način bi ss lahko tudi veliko pripomoglo- k povzdi^ gi našega šolstva, ker je vcrjetno, da bi učU tclje=predavatelje izbirala prosvetna oblast; v interesu š>o!e pa je, da bi izbrala gotovo najboljše pedagoge. Odprlo bi se našim pe» dagogom tudi popolnoma novo poJje študija učnih metod. S tem, da bi učitelj spremljal šolsko radiospredavanj« s slikami in drugimi nazornimi učili ter učnimi pripomočki, bi se dali brez večjih težkoč poučevati skoro vsi učni predmeti (do gotove meje še celo lepo« pis in risanje!). Vem, da bi bili učitdji oddajni postaji za to akcijo zelo hvaležni, če bi se udejstvila, ker bi imeli od tega dvojen dobiček: 1. Taka predavanja bi s svojo interesantmostjo in tudi večjo p'edagoško vrednostjo pouk osvežila. 2. Učiteljstvo bi imelo priliko posečati pe« da^oško rcs vzorna predavanja, kar si mars sikak, tudi starejši učitelj želi, da zamorc osvežiti in izpopolniti svojo lastno učno me< todo. Učiteljstvo bi od časa do časa tudi samo izase prirejalo v radiu javna pedagoška predavanja, ki bi brez dvoma visotko dvi* gnila naše šolstvo. Kcr bi bila ta predavanja javna, bi jim prisluškovali tudi vsi drugi radio^poslušalci, ki so zainteresirani na <k>li (torej nc samo učiteljstvo!) in zato šolstvo ne bi bilo vcč tako strogo ločeiro od ostalega sveta, kot je žalibog šc marsikjc! Gg. upravitelji in član! šolskih odborov, stvar malo razmislite, plod v-aših razmišljanj pa naj bo realno delo, saj ni nobena občina tako revna, da skupno ne bi zmogla enega radiosaparata. (Po »Sloivencu«).