FESSESI _6 “82 GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED Pred nami je novo leto In kot je v navadi sl pred tem koledarskim mejnikom postavljamo najrazličnejše načrte in obljube ter sl drug drugemu, kot že tolikokrat doslej, želimo veliko sreče, zdravja in zadovoljstva. Mi pa vam želimo povedati Se nekaj: spomnili smo se besed pred leti umrlega mladega slovenskega novinarja Mitje Gorjupa in te naj bodo tudi naSa novoletna voščilni-ca: "Ko ste nezadovoljni s seboj in z družbo, v kateri živite, ko bi hoteli zrevoltirani postaviti na glavo svet, ko čutite krivico, laž, nečlovečnost, ko bi hoteli lepSe in boljše, takrat ne vrzite puške v koruzo. Ne umikajte se, ne tožite in jadikujte, ne jamrajte nad svetom. Poskusite, poizkusite za vsako ceno ta svet spremeniti. S svojim delom, s svojim vzorom, s svojo žrtvijo. Samo ne v malodušje, ne v ložo. kjer lahko zviška gledate na oder. Pojdite tja, na oder! Vas bodo vrgli ven, pojdite znova. To je življenje, ki si ga moramo ustvarjati sami. Kajti res, čisto res, nič ne nastaja samo od sebe, ne velike, ne male reči, ne ljubezen, ne sovraštvo, ne lepo, ne grdo. Vse je delo naših rok. Samo to. Niso to praznične želje? So, so, posebno pa bi bili praznični rezultati. " SREČNO NOVO LETO 1983^ . želi bralcem Presekov uredniški odbor 1 O DELU OO V eni od zadnjih številk Presekov je bilo moč prebrati, da želijo člani našega kolektiva več informacij o delu DPO (ZK, slndi -kat, mladina). Verjetno bo to res, saj je bilo v Presekih zadnji članek o delu ZK zaslediti pred nekaj leti. Informacije o delu sindikata so pogostejše; mladinske organizacije nimamo, ker so mladinci po TOZD maloštevilni in le-ti svoje interese uveljavljajo preko OO ZSMS v KS. V OO ZK v DS SS nas je trenutno 23 komunistov, vanjo so poleg članov ZK iz delovne skupnosti vključeni tudi člani ZK iz TOZD gradbeništvo in TOZD av-toprevozništvo, ki sicer izpolnjujejo minimalne pogoje za ustanovitev svoje OO, vendar pa je njihovo število tako majhno, da bi vsaka kadrovska sprememba postavila vprašanje obstoja OO ZK. Naš cilj je, da bi se članstvo ZK v teh dveh TOZD toliko okrepilo, da bi lahko ustanovili svojo OO. V programu dela naše OO smo kot eno najpomembnejših nalog upoštevali prizadevanja za ekonomsko stabilizacijo. V okviru tega smo obravnavali kongresne dokumente ter dokumente organov ZK na nivoju federacije in republike, ki govorijo o tem področju. Dogovorili smo se tudi za Izvajanje teh ukrepov. V okviru tega smo obravnavali tudi posamezne konkretne pobude. Moramo pa ugotoviti, da je to področje na katerem nas čaka največ nalog v bodoče. Precejšnjo pozornost smo namenili tudi idejno političnemu usposabljanju, saj se temu področju v preteklosti ni posvečalo dovolj skrbi. Med ostalimi tekočimi nalogami smo imeli večkrat na dnevnem redu problematiko kadrovanja in sprejema v ZK, večkrat pa smo obravnavali tudi problematiko v zvezi z delovanjem družbeno političnega sistema in delovanjem članov ZK v njem (delegacije, samoupravni organi, ... ) Med drugim smo obravnavali tu- ZK V DS SS di problematiko nastanitve gradbenih delavcev. Dolgoročno naj bi uredili center za nastanitev delavcev, lot kratkoročno rešitev pa sn o podprli adaptacijo stanovanj v TOZD avtopark, Pri reševanju skupnih problemov smo pogrešali sodelovanje komunistov na nivoju delovne organi- zacije. V bodoče se predvideva (v mesecu dni) ustanovitev stalne konference ZK, ki naj bi na nivoju delovne organizacije skrbela za povezavo in skupne akcije vseh OO ZK. Prav gotovo nas v tej zaostreni gospodarski situaciji čaka precej nalog tudi v bodoče, predvsem pa bomo morali biti pri reševanju problemov bolj konkretni in več stvari bo treba reševati e-notno za celo delovno organizacijo. Zvone Šolar Gojko v strmini - I. V. SINDIKALNA KONFERENCA Bila'M < Gozdarji vse bolj skrbijo za počivališča utrujenih obiskovalcev gozdov. Foto GG Konferenca osnovnih organizacij sindikata GG Bled deluje v sedanji sestavi od 12. marca dalje. Na prvi seji so bile razdeljene funkcije. Predsednik je ostal dosedanji predsednik Urbanc Jože - delovodja v TOZD-u gradbeništvo, njegov namestnik je Jože Miklavčič iz TOZD-a Jesenice, tajnik Podlogar Jože iz TOZD Pokljuka, blagajnik Milena Kovačič iz delovne skupnosti skupnih služb. Osebno smatram, da funk -cije niso dobro razdeljene, saj se terenski delavci le redko sre -čarno. Vsaj tajnik bi moral biti nekdo, ki je službeno stalno na istem mestu-v pisarni ali delavnici. Tako niso podani objektivni pogoji za dobro delo konference. Nekateri v podjetju bi se morali zavedati, da so dolžni sprejemati tudi "neplačane" družbeno politične funkcije. Konferenca je sklenila, da bo 1-mela svoje seje v prostem popoldanskem času. Na prvi seji je sprejela poslovnik o organiziranosti in delovanju konference. Konferenca je razpravljala o delu delegacij in konferenc za zbor združenega dela in SIS. Zadolžila je predsednike obeh konferenc, da skupaj z vodji delegacij naredijo vse, da bodo konference delale. Posebno skrb je konferenca posvetila varčevalnim prizadevanjem. V varčevalne programe je treba zajeti vse možne oblike varčevanja. Osnovne organizacije naj od odgovornih zahtevajo, da se naredijo programi varčevanja. Ko bodo sprejeti po samoupravni poti, so ti programi za temeljno organizacijo zakon. Ena od varčevalnih ukrepov je akcija režijci na solidarnostni dan v proizvodnjo. Taka akcija je bila letos organizirana v TOZD Pokljuka, pridružili so se ji delavci skupnih služb. Konferenca priporoča vsem temeljnim organizacijam, da se akciji pridružijo, saj ima akcija poleg ekonomskega tudi psihološki pomen. V programu dela in aktivnosti je bila tudi organizacija skupnega izleta za ogled hiše cvetja v Beogradu. Zaradi finančnih omejitev do realizacije ni prišlo. Zaradi tega tudi ni bilo izleta za žene, čeprav je bil del sredstev zagotovljen že s planom. Zapletlo se je pri dogovoru ali naj bo V IO sindikata TOZD gozdarstva Pokljuka je 9 članov. Člani izvoljeni v IOS pri svojem delu opravljajo različne naloge: dva delata v sečnji, dva sta traktorista, dva gozdarja, ena čistilka, žičničar in delavec s skladišča. Tako vsak član lahko zastopa inte -rese skupine delavcev, ki opravljajo iste naloge in ni bojazni, da bi katera od skupin ne bi mogla v sindikatu obravnavati svoja stališča in mnenja. izlet samo za žene ali naj bo združen z ogledom hiše cvetja v Beogradu za vse člane kolektiva. Tudi drugi jesenski poskus ni uspel, saj želji potovati v tujino zaradi stabilizacijskih prizadevanj ni bilo mogoče ustreči. Jože Podlogar Na sestanke IOS, poleg članov, vedno vabimo: vodjo TOZD, člane nadzornega odbora in tov. Mi-rota Kapusa iz skupnih služb. Udeležba je skoraj vedno 100 %. Ker člani IOS opravljajo pri svojem delu različne naloge, obravnavamo na sestanku široko in različno problematiko in je zato razprava zelo živahna. Vsi člani so v razpravah aktivni. V razpravah redno sodeluje tudi DELO IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKATA TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA vodja TOZD-a in Slani nadzornega odbora. Za okrepitev IOS je bil za zadnjo mandatno dobo izvoljen tov. Jože Podlogar. Na njegovo pobudo smo ustanovili sindikalne skupine. Namen sindikalnih skupi» je-vpojasnjevanje in razpravljanje o najrazliSnejSlh problemih in usmeritvah in vključevanje v aktivno delo slehernega Mana na-Se temeljne organizacije. Organizirane so tri skupine, ki so razdeljene teritorialno. Na Pokljuki vodi skupino tov. Janez Polanc, na Mežakli tov. Kostreš in na skladišču tov. Drago Boš-kovski. Za čimboljše delo sindikata v naši TO je tov. Jože Podlogar pripravil pravilnik, ki je sedaj v javni razpravi. Rok razprave je do 15. oktobra in upamo, da bo do konca leta sprejet. Že v letu 1980 je bila predlagana pobuda, da bi vsi delavci v delovni organizaciji, ne glede na dela in naloge, ki jih opravljajo, solidarnostno soboto opravili v proizvodnji. Zbor delavcev je predlog sprejel. V naši TO smo to akcijo izvedli v mesecu maju leta 1981. Spomladi leta 1982 pa se je akciji pridružilo še 13 delavcev iz skupnih služb. O tem je bil v Presekih objavljen članek. Predlagamo, da bi v bodoče take akcije organizirale vse TO naše delovne organizacije. Na sestankih IOS ugotavljamo, da je premalo sodelovanja med TOZDI. Tov. Podlogar je na pobudo našega sindikata predlagal na IOS konference GG Bled, naj bi skupno pripravili načrt o gospodarnejšem trošenju goriva z avtomobili in delovnimi stroji. Načrt pa do danes še ni pripravljen. Moje mnenje je, da ima sindikat na GG Bled premalo podpore in zaupanja in se mora sam u-veljavljati in utirati pot. Sindikat ima premalo denarja in ne more uresničiti svojih načrtov. Nekaj sredstev bi moral dobiti tudi iz sklada skupne porabe. Žalostno je, da smo verjetno ena Izmed redkih delovnih organizacij v radovljiški občini, ki še ni obiskala grob tovariša Tita. Zakaj ne bi nekaj sredstev iz sklada skupne porabe namenili tudi sindikatu? Mnenja smo, naj bi dotacije, ki jih iz tega sklada dajemo za drsališče na Bledu in za dom Jožeta Ažmana, dajali iz drugih virov. Drago Boškovski DELO SINDIKATA DS SKUPNIH SLUŽB Letos spomladi se je iztekel mandat članom Izvršnega in nadzornega odbora osnovne organizacije sindikata v delovni skupnosti skupnih služb. Dne 8. marca sta se oba organa na novo konstituirala in pričela z delom. Izvršni odbor se je doslej sestal na 6 sejah in obravnaval zlasti naslednje zadeve: - predlog možnih kandidatov za člane sveta OSZS Radovljica in člane nadzornega odbora ter predlog možnih kandidatov za predsednika in sekretarja OSZS Radovljica - pobudo za obravnavo in sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kulturne skupnosti Slovenije - program aktivnosti del. skup -nosti v akciji NNNP-82 - pobudo za evidentiranje možnega kandidata za družbenega pravobranilca samoupravljanja Radovljica - osnutke dokumentov za 10. kongres ZSS in 9. kongres ZSJ - problematiko regresiranja prehrane med delom - pravila o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije sindikata - problematiko glede organiziranja tople prehrane za delavce delovne skupnosti - evidentiranje sodnikov porotnikov za mandatno obdobje 83/86. V mesecu maju, na solidarnostno soboto, smo se delavci delovne skupnosti na pobudo sindikalne organizacije vključili v neposredno proizvodno delo - skupaj z delavci TOZD gozdarstvo Pokljuka smo pogozdovali na Pokljuki. Akcije se je udeležilo 13 delavcev delovne skupnosti. Takšnih in podobnih akcij si želimo tudi v bodoče. Pogovor sektorskega vodja s gradbenimi strojniki o njihovem delu v naslednjih dneh. - Foto GG Glede na željo številnih delavcev delovne skupnosti je sindikalna organizacija organizirala enodnevni izlet na Vipavsko. Na žalost pa se je izleta udeležilo le 14 od prvotno 23 prijavljenih delavcev. Tako smo se 9. oktobra skupaj s 15 delavci TOZD gozdno gradbeništvo in eno delavko TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice popeljali preko Škofjeloškega, Cerkljanskega in Id- rijskega hribovja v Vipavsko dolino in naprej na Tržaško - Komenski Kras ter si ogledovali znamenitosti tega dela Slovenije. Izlet je bil prijeten, primeren našim finančnim možnostim, škoda le, da je bila glede na sprva precejšen interes, udeležba tako skromna. M. O. KAM BOMO VLAGALI __SREDSTVA V LETU 1983 _ Odločitev o tem, kako in kam bomo vlagali sredstva v letu 1983, je bila sprejeta s srednjeročnim planom za obdobje 1981-85. Vsakoletni plan vlaganj v investicijske objekte temelji na sprejetem srednjeročnem planu. Kam bomo vlagali smo se torej že dogovorili ob dogovarjanju in sprejemanju srednjeročnega plana. Koliko bomo ta plan lahko realizirali in katere objekte bomo finansirali pa je odvisno od tega, kako se bodo formirala potrebna sredst- va za vlaganje in kako realno smo predvideli vrednost planiranih objektov. Pri naši delovni organizaciji smo se sporazumno dogovorili, da sredstva za vlaganja združujemo na nivoju delovne organizacije. To narekuje nujnost, da moramo stremeti k čim bolj enakomerni razvitosti celotnega gozdnogospodarskega območja. ?,e ustaljena struktura vlaganja ------------ Najbolj delovni del človeškega telesa so komolci. Ronald Siri Pohlep po denarju je izvor vsega zla. G. B, Show pri naši delovni organizaciji je sledeča: vlaganja v gozdne ceste vlaganja v mehanizacijo - gozdno - gradbeno - prevozne kapacitete vlaganja v ostale objekte sovlaganja Temeljne organizacije še niso dokončno predlagale plana investicij za leto 1983. Vlaganja v gozdne ceste so predvidena v obsegu 30 km. Nabava gozdne in gradbene mehanizacije ter prevoznih kapacitet je močno odvisna od možnosti nabave na domačem trgu, zlasti pa od problematike uvoza. Od vlaganj v ostale objekte bo v naslednjem letu nabavljena nova računalniška oprema, katera je v tem letu izpadla zaradi pomanjkanja sredstev. V naslednjem letu bo potrebno prispevati še manjši delež k gradnji kotlovnice za lubje in lesne ostanke v Bohinju, ker je dogovorjeno sovlaganje med partnerjema LIP in GG Bled. Točen obseg vlaganj v investicije pa bo možno predlagati šele potem, ko bo ugotovljeno, koliko sredstev bo na razpolago po za: ključnem računu 1982, Remec Franc, dipl. Ing. -----------^7----------- Čim več daješ, tem več imaš. LAO-CE PROBLEMATIKA GRADNJE PROMETNIC __ NA NAŠEM OBMOČJU _ Za racionalno gospodarjenje z gozdovi je potrebna primerno gosta mreža prometnic. Za njen razvoj vlagamo pri nas letno 10 do 12% vrednosti od prodajne cene lesa. Z dokaj intenzivnimi vlaganji v primarno mrežo prometnic smo priSli že do precejšnje gostote cest, ki znaSa v DG 22,5 m/ha, v ZG pa 12,5 m/ha, katero pa bo potrebno še gostiti in to še posebej v ZG. Glede na to, da se spreminja tehnologija gradnje cest in da ceste gradimo v vedno bolj zahtevnih terenih, so se na področju Širše problematike gradnje cest v gozdarstvu pokazale določene težave, katere smo skušali rešiti ali vsaj nakazati rešitve na posvetu, ki smo ga organizirali na terenu v Marošci. Posveta so se udeležili vsi sodelavci iz TOZD in DS SS, ki po strokovni plati neposredno delajo na tem področju ali pa so uporabniki cest. Problemi, o katerih smo govorili, se nanašajo na samo gradnjo, vzdrževanje, planiranje in projektiranje Izgradnje prometnic, seveda v povezavi z ostalimi dejavnostmi. Pri sami gradnji cest se uporabljajo različne tehnologije, odvisno od naklona terena, vrste hribine, ekološke občutljivosti terena in drugega. Najbolj problematični pri tem so izkopi v velikih naklonih na trdi hribini, kjer je zaradi nevarnosti poško'db spodaj ležečih sestojev ali objektov potreben vzdolžen transport materiala. Pri tem načinu dela se pojavljajo precejšnji zastoji zaradi tega, ker morajo stroji čakati eden na drugega, da se določene faze dela opravijo (vrtanje in miniranje: nakladanje in odvoz). Glavni problem je kako delo tako organizirati, da bo ob uporabi dragih strojev prihajalo do čim manj zastojev. Prav tako je v teh terenih potrebna širša cesta zaradi dela z bagerjem, kar pomeni tudi večje izkope, ki so v teh strmih terenih znašali že do 16 m3/m ceste. Pri izdelavi izkopov je potrebno veliko ročnega vrtanja (tam kjer ne uporabljamo lopate), ki je zaradi velikih vibracij in hrupa zdravju škodljivo in bomo zato v bodoče morali čim več vrtanja z ročnimi pnevmatskimi kladivi nadomestiti, kjer se bo le dalo, z lopato. Pri urejanju zgornjega ustroja in tudi pri vzdrževanju je na našem območju najbolj problematičen posipni material, ker ga je premalo, poleg tega pa je neustrezne kvalitete. Razmišljati bo potrebno o drobilcu za pripravo po-sipnega materiala. Več skrbi bo potrebno posvetiti tudi odvodnjavanju in vzdrževanju cest in to ročnemu kakor tudi strojnemu. Strojno naj bi neiz-prane ceste vzdrževali z greder-jem in valjarjem, kjer pa je vozišče izprano, bomo tema dvema strojema dodali še posipno garnituro. Posebno skrbno bo potrebno projektirati ceste na področjih žičnega spravila, da bodo položene funkcionalno za uporabo žičnih spravilnih naprav (URUS) in tudi traktorjev, kjer jih bo možno u-porabiti. Pri sami gradnji ceste bo potrebno graditi primerna izo* gibališča za žično spravilno napravo. Izoglbališča naj bi določili vnaprej tako, da bi jih projektant lahko vrisal v projekt. Glede na to, da se naše območje nahaja na področju, ki delno že spada v Triglavski narodni park, bo potrebno izdelovati projekte (trasirat) tudi za primarne vlake, pridobiti bo potrebno ustrezna soglasja in ta gradbena dela tudi prijaviti. To še posebej velja za vlake, ki naj bi v perspektivi postale ceste. Problematika v zvezi s pripravo dokumentacije za gradnjo se kaže v tem, da imamo prekratek čas od odločitve za gradnjo do pričetka del, saj je potrebno npr. za lokacijsko dovoljenje zbrati do 20 soglasij. Zaradi tega bi morali imeti program za gradnjo pripravljen leto do dve leti vnaprej. Izgradnjo cest bi morali planirati v odvisnosti od načrtovane gozdne proizvodnje tako, da ne bi na eni cesti istočasno izvajali del gradbeniki, gozdarji in TOZD avtopark, ker ob tem prihaja do pogostih zastojev. Istočasno naj bi z gradnjo cest gradili tudi vlake, ki pa morajo imeti take elemente, da bo na njih možno uporabiti nove tehnologije dela, ki jih uporabljajo že drugje po svetu. V zvezi s tem se je pojavilo tu-ci vprašanje perspektivnega plana izgradnje gozdnih prometnic, katerega na našem območju še nimamo in ki ga bo v bodoče potrebno izdelati za pravilno gostitev mreže prometnic ob upoštevanju rastiščnih potencialov in tehnoloških modelov. Ker ima cesta dolgoročen pomen in vanjo vlagamo veliko sredstev, bo k reševanju zgoraj nakazanih problemov potrebno čimprej in resno pristopiti. Z. Š. POGOVOR O DELU Rupnik Bogdan je vzdrževalec na mehaniziranem lesnem skladišču v Bohinjski Bistrici. Čeprav ga štejemo v naši delovni organizaciji med mlajše delavce tako po starosti kot po delovnem stažu, je povedal, da je delal 6 let v Nemčiji kot varilec. Za pogovor o delu sem ga naprosil zato, da bi izvedel njegovo mnenje o našem delu in primerjavo s tistim, kar je doživel v tujini. Nemčija je simbol gospodarske uspešnosti in kvalitete dela ter moderne tehnologije. Koristno bi bilo, če bi se tudi mi navzeli nekaj, kar bi izboljšalo naše delovne rezultate. Bogdan je pokritiziral zastoje na mehaniziranem skladišču zaradi RAZGOVOR Z DELAVCI počasne dobave nadomestnih delov. Povedal je primer pokvarjene glave vrtalnega stroja ISKRA. Že tri tedne pošilja naročila enkrat nabavni službi, drugič mehanični delavnici, tretjič zopet nabavni službi. Kot da ne bi vedeli, kdo naj se ukvarja s to zadevo. Naprava pa še vedno ne dela. Samokritično je potrdil, da Imamo pri nas vsi popustljivejši odnos do dela. Smo na delovnem mestu ob napovedani url, da pa se tedaj stroji še ne vrtijo. Nemci imajo malico ln kosilo izven delovnega časa, ki pa je zato deljen. Tudi do kvalitete dela je v Nemčiji več zahtev ln tisti, ki jih ni sposoben izpolnjevati, izgubi službo brez možnosti zakonske zaščite, kot jo Imamo pri nas. O svojem delu je povedal, da je najtežje popravilo lupilnega stroja stroja CAMBIO. Včasih mora tudi delati kot pomožni delavec na transporterju. Delo vzdrževalca zelo otežujejo vremenske razmere. Vročina poleti, mraz pozimi, ker je delo na prostem. Tudi dež praviloma ne zaustavi dela. Najbolj ga jezi popravljanje izrabljenih delov, ki jih ne dobimo iz uvoza. Tako delo je običajno brez koristi, ker se okvara ponovi v kratkem času. Predlaga, da bi za lažje in boljše delo napravili streho nadlu-pilnim strojem in prehodom do transporterja. Streha bi zaščitila stroj in delavca. Tudi za čiščenje lubja pod transporterjem predlaga mehansko rešitev z e-lektromotorjem. Obljubil mi je, da bo narisal skico rešitve. In rezervno kolo za CATERPILLAR je nujno potrebno. Zmanjšalo bi nepotrebne stroške in zastoje, ki nastajajo ob dokaj pogostih okvarah zračnic. Bogdan bi se rad ob delu izobrazil v elektrotehniški stroki z dopolnilnimi tečaji, ker to znanje potrebuje pri rednem delu. V prostem času se Bogdan navdušuje za smučanje. Uspešno zastopa svojo temeljno organizacijo na sindikalnih tekmah v veleslalomu. V poletnem času se zabava z deskanjem na Bohinjskem jezeru. I. V. BUČIČ Ivo iz revirja zahod TOZD gozdarstvo Jesenice imam pet otrok, nobeden še ni zaslužil svojega kruha. Mesečno prejemam skupaj z otroškim dodatkom od 17. 000 do 19. 000 din. Če se ves mesec hranim v menzi plačam preko 5.000 din za hrano. Do 2. 000 din si obdržim za cigarete, kino in druge osebne potrebe. Domov v takem primeru lahko pošljem največ 10.000 ali 12. 000 din. Doma nimam zemlje, žena ni zaposlena. Kako naj torej živi 5 otrok in žena s tako vsoto? Ob prostih sobotah, včasih pa tudi ob nedeljah, sem prisiljen delati privatno, če hočem, da preživim družino. V Bosni štipendiranje otrok ni tako urejeno kot v Sloveniji, če otrok nadaljuje šolanje po končani osemletki. Tako nastanejo še dodatne težave, ker otroka ne moreš šolati, prav tako pa je težko najti zaposlitev. Pri podjetju nimamo nobenih o-lajšav za nakup lesa. Druga podjetja pa nudijo svojim delavcem za nakupe popuste. S plačami nismo zadovoljni. Vse se draži, plače pa temu primerno ne rastejo. Najbolj pa me je zabolelo, ko je vodja TOZD-a razlagal o polletnem poslovanju in je med drugim dejal, da smo po resoluciji prekoračili izplačilo osebnih dohodkov. V mojem primeru naj bi torej otrokom vzel iz ust suh kruh in ga vrnil podjetju zaradi resolucijskih predpisov. Upravičeno nam pada volja do dela, nadaljujejo delavci. Ni prav, da so plače nizke kljub podražitvam. Drva, v katerih je največ naših žuljev, pa občani lahko dobivajo po zelo nizkih, neekonomskih cenah. Nizajo se novi samoupravni sporazumi, vse na račun združenega dela. Na naša pleča ne bo šlo več, ker so že preobremenjena. Razgovori z delavci niso prijetni, lepše je poslušati zadovoljstvo med delavci kot pa negodovanje. Prav gotovo je gospodarska stabilizacija prizadela nas vse, nekatere pa resnično socialno ogrozila. Za take primere bo treba najti rešitve. Res pa je tudi, da združeno delo ne bo moglo nositi celotnega bremena. Omenil sem že, da nas bo iz težkih razmer rešilo samo vestno in odgovorno delo nas vseh. Treba pa bo tudi takim zavodom in institucijam v naši družbi odkloniti sredstva, ki se bavijo "z brezdeljem in s takozvanim polarnim sijem vplivajo na pridne mravlje. " Lojze Mertelj ZMANJŠANA DELOVNA SPOSOBNOST Že dolgo časa ugotavljamo, da se dviga povprečna starost delavcev v naši DO. Veliko je takih, katerim delovna sposobnost močno upada čim se približajo 50. letom starosti. O vzrokih je bilo že nekaj napisanega, ko smo u-temeljevali potrebo po bonificirani delovni dobi gozdnega delavca. Navajali smo težko fizično delo, ostre vremenske pogoje, neprimerno prehrano ipd. Posledice navedenega se kažejo v temeljnih organizacijah v povečanem bolniškem staležu, premestitvah na drugo lažje delo in povečanem pritisku na invalidsko komisijo, ki naj bi ocenila delovno sposobnost posameznika. Take rešitve zgolj zmanjšujejo število osnovnih proizvajalcev. Nadomeščanje z novimi je šibko. Zanesljivih rešitev gozdarji še nismo našli. Nekaj upanja nam daje usmerjeno izobraževanje, kjer se mladi odločajo za usposobljene gozdne delavce-gozdar-je in za gozdarske tehnike. Deficitarnost še vedno lebdi nad gozdarsko panogo. Pri tako sklenjenem krogu problemov zaposlovanja v gozdarstvu ne manjka razmišljanj in predlogov za rešitev, pa čeprav navidez skromnih. Gre za obravnavanje delavcev, ki zaradi psihofizičnih težav ne zmorejo op- ravljati normalnega obsega del in nalog. To so ljudje, ki so raz -peti med invalidi in zdravimi delavci. Večinoma so to delavci, ki imajo telesno okvaro, zdravniško priporočilo za drugo delo, kronični bolniki, rekonvalescenti, starejši delavci ipd. Tem delavcem bi po zanesljivem postopku ocenili znižano delovno sposobnost. Razliko med normalno in znižano delovno sposobnostjo bi potem solidarno pokrivali iz posebnega sklada. Marsikateri delavec bi še nadaljeval svoje delo, za katerega se je končno usposobil, le z manjšo učinkovitostjo. Pritisk na bolniški stalež in invalidsko komisijo bi se tudi zmanjšal. To je primerna rešitev za delavce, ki želijo še delati v kolikor jim to dopušča zdravje. Lahko bi dejali, da gre za zgodnjo rehabilitacijo, ko še pravočasno ukrepamo čim se pojavijo prve težave psihofizične in socialne narave. Toliko zaenkrat o pomenu zožene delovne sposobnosti za gozdnega delavca. Koristni bodo vsi predlogi, ki bodo pomagali oblikovati sistem izbiranja teh delavcev, ocenjevanja delovne sposobnosti in končno pravičnega vrednotenja razlik. H. Z. NEKATERI SKLEPI NA TOZD GOZDARSTVO BOHINJ OD SEPTE MB RA DALJE 1. Na predlog komisije za inventivno dejavnost GG Bled je bi -lo odobreno Izplačilo 5. 668, -din tov. SODJA Janku za racionalizacijo: a. predlog za varjenje izrabljenega ali razbitega ohišja motorne žage in b. predlog za dodatno montažo posebnega nosilca gluš-nika. 2. Tov. BUČIĆ Jeli, ženi umrlega Marka je bila dodeljena na predlog Osnovne organizacije sindikata TOZD enkratna pomoč v znesku 10.000,- din. 3. Na seji DS je bila predlagana dodelitev štipendije za A program 1. letnik usmerjenega izobraževanja gozdarjev: a. TONEJC Samu 2. 200 din mesečno in b. PREŽEL.T Darku, Srednja vas v Bohinju 2. 200, - din mesečno. 4. Po sklepu, sprejetem na seji DS in komisije za delovna razmerja naj se razpiše prosto delo In naloge vodje priprave proizvodnje za enoto Notranji Bohinj zaradi predvidene upokojitve. 5. Za potrebe TOZDa naj se nabavi traktor zgibnik LKT v vrednosti 2. 570,000,- din. SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA V sredo, 3. novembra so se na ločenih sejah sestali delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. Poslušali so informacijo o pripravi občinskega statuta. Osnutek bodo zbori obravnavali v prvem tromesečju naslednjega leta. Vsi trije zbori so sprejeli: odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1982 z rebalansom (Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor kot predlog, zbor krajevnih skupnosti pa kot osnu -tek) poročilo o sprejemanju aneksa k dogovoru o temeljih plana občine Radovljica 1981 -1 988, ki so ga sprejeli 103 podpisniki od 118; predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno pokritje škode, ki je nastala zaradi neurja in poplav v juniju 1982 v občinah Brežice, Šentjur pri Celju, Idrija in Šmarje pri Jelšah; poročilo o sanaciji Blejskega jezera so delegati preložili na sejo, ki bo 2 9. decembra 1982; predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije 1981 - 1 985 in osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije 1931-1985 v letu 1983. Prav tako so vsi trije zbori imenovali komisijo za spremljanje Izvajanja zakona o združenem delu. Predsedoval ji bo Mirko Ri-mahazi, člani pa so Marjan Bu-tovac, Juriča Ilc, Marija Gašperšič, Miloš Janša in Maksimiljan Osvald. Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti sta poleg tega obravnavala in poslala v razpravo osnutek odloka o spremembi odloka in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvoda in od plačil za storitve ter osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, sprejela sta predlog odloka o komunalnih odpadkih na območju občine Radovljica in predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta naselja enodružinskih hiš Vrbnje. Franc Arh je delegate obeh zborov informiral o programu varstva, urejanja, vzdrževanja in postavljanja pomnikov in spominskih obeležij borcev NOV za leto 1982. Poleg tega je družbenopolitični zbor dodatno obravnaval priporočilo o pomiku začetka delovnega časa, ostala dva zbora sta sprejela priporočilo na mizo kot informacijo. Družbenopolitični zbor je obravnaval tudi problematiko indok centra Radovljica s poročilom. V vseh treh zborih so bila postavljena tudi nova delegatska vprašanja. Priporočila upravljalcem poslov-n rh * "pr o s”mr o v” fn upravi Jal c e m 3rugih zgradb, dobaviteljem ener-grje'~ÖzTl”sämoupravnim orga-nfzacijam !n~škupnostim za varčevanje z energijo Priporočila so sprejeli vsi trije zbori skupščine občine Radovljica na seji 13. oktobra 1982. 1. V ogrevalni sezoni se stanovanjske zgradbe, poslovni prostori, poslovne zgradbe in prostori izobraževalnih organizacij (razen učilnic osnovnih šol) ogrevajo največ do 1 9 C, z dopustnim odstopanjem plus-minus 10 C 2. V okviru svojih programov varčevanja s toplotno energijo se prostori vzgojno varstvenih ustanov, učilnic osnovnih šol, zdravstvenih ustanov in domov za starejše občane ogrevajo nad predlagano spodnjo mejo. 3. Ogrevalna sezona se prične po 1. oktobru, ko znaša zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob 21. uri največ 12 C, končna pa se v naslednjem letu po 1. aprilu, ko preseže zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri 12°C. 4. V zgradbah in prostorih, ki se več kot 24 ur ne bodo uporabljali je potrebno temperaturo ogrevanja znižati za najmanj 5 C. 5. Upravljale! poslovnih prostorov namestijo na vidnih mestih termometre. 6. Organizacije združenega dela pripravijo programe varčevanja s tehnološko energijo in proučijo tudi možnosti premika delovnega časa. 7. Samoupravna stan. skupnost prouči možnost za vgradnjo merilcev porabe toplotne energije. 8. Organizacije in skupnosti, upravljale! poslovnih in delovnih prostorov ter stanovanj sprejmejo organizacijski tehnični pravilnik s katerim zagotavljajo izvajanje teh priporočil. S temi pravilniki določijo tudi druge možne varčevalne ukrepe. Za dobro pripravljen les sekači zaslužijo pohvalo. Foto: J. P. Kontrolo nad izvajanjem varčevalnih programov izvajajo samoupravne delavske kontrole v OZD in skupnostih ter hiSni sveti, ki v teku ogrevalne sezone vsaj 2x poročalo izvrSnemu svetu-komi-teju za družbeno planiranje in gospodarstvo, kako poteka izvajanje priporočil. Na tej podlagi bo izvršni svet pripravil kratko poročilo za obravnavo v občinski skupščini. izvršni svet je sprejel odlok o o ré rn aiòli tv F "Je lovnega' časa Izvršni svet skupščine občine Ra-dovtjica je 2. novembra obrav-ntv >1 spremembo delovnega časa. Od 8. novembra dalje so uradne ure za stranke v ponédeljek od 8. 30 do 12. ure in od 14. 00 do 15. 30 ure, v sredo od 8.30 do 12. ure in od 14.00 do 17.30 ure ter v petek od 8.30 do 12.00 ure. INDOK CENTER RADOVLJICA Zima nad Bohinjskim jezerom - Foto: I. V. Nezaposlenost narašča, izobrazbena struktura zaposlenih se ne izboljšuje Konec junija 1982 je bilo v občini Radovljica zaposlenih 12.693 delavcev, kar je za 1,2% več kot v enakem obdobju lani. Največ, za 8 %, se je število zaposlenih povečalo na področju finančnih, tehničnih in poslovnih storitev, v trgovini (5, 9%), zdravstvu in socialnem varstvu (5, 3%). Na področju obrti, v gostinstvu in turizmu, stanovanjski in komunalni dejavnosti, SIS in družbeno političnih organizacijah pa se je število zaposlenih znižalo. Stopnja brezposelnosti je porasla in je daleč najvišja na Go- renjskem. Konec junija je znašala 1,58, na Gorenjskem pa 0, 94. Med 201 iskalcem zaposlitve je 61,8 % žensk. Največ iskalcev zaposlitve je ne-priučenih - 47, 3%, kvalificiranih je 24, 6%, srednjo šolo ima 21, 1% višjo in visoko pa 3,5%. Velja poudariti, da je število nezaposlenih z višjo in visoko izobrazbo poraslo za bistveno več kot pri ostalih kvalifikacijskih strukturah. Še manj vzpodbuden je podatek, da je kar 40, 8% vseh nezaposlenih starih od 18 do 25 let. Delež tistih, ki čakajo na zapo- slitev več kot dve leti je 16,9%, - med najvišjimi na Gorenjskem. Denarno pomoč je konec junija prejemalo 9 občanov in denarna nadomestila 14. V prvih šestih mesecih so organizacije združenega dela iz naše občine posredovale skupnosti za zaposlovanje 743 potreb po delavcih in pripravnikih. Na skupnosti za zaposlovanje pa je bilo prijavljenih 575 delavcev z že-ljeno kvalifikacijsko strukturo. Na novo smo v občini zaposlili Foto: I. S. NARODNA ZAŠČITA IN NJENE NALOGE 252 delavcev, od tega 60, 7% priučenih ln nepriučenih ter najnižji delež (0,4%) na Gorenjskem z visoko izobrazbo. 54,8% teh delavcev je prišlo iz drugih republik iz lastnih rezerv pa borih 12,7 %. Trend zaposlovanja delavcev z nizko izobrazbo se nadaljuje kljub ugotovitvam, da je izobrazbena struktura zaposlenih v občini Radovljica pod republiškim in državnim povprečjem. Prizadevanja za zmanjšanje sezonskega dela Zmanjševanje sezonskega dela račun dela za nedoločen čas je resolucijska naloga organizacij združenega dela In delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost. Ta cilj dosegajo delovne organizacije z modernizacijo načina proizvodnje, dopolnjevanjem proizvodnega programa, začasno prerazporeditvijo delavcev žnotraj TOZD, OZD, DO, SOZD ter posameznimi gospodarskimi dejavnostmi. Istočasno pa se moramo zavedati, da sezonskega dela ni mogoče omejiti v kratkem času, v celoti odpraviti pa ga verjetno sploh ni mogoče. V občini Radovljica se pojavljajo potrebe po sezonskem delu zlasti v gostinstvu in turizmu (25%), gozdarstvu (17 %), trgovini (12 %) in gradbeništvu (9 %). Od leta 1974 je sezonsko zaposlovanje v upadanju. To ne velja le za občino Radovljica temveč za celo Gorenjsko. V glavnem gre za delavce brez poklica, gradbene delavce ter druge poklice ozkega profila. Občinska skupnost za zaposlovanje predlaga, naj OZD v plane razvoja vključijo tudi programe omejevanja oziroma krčenja sezonskega zaposlovanja. Sezonsko delo naj skrčijo na nujne zahteve predvsem zaradi vrste negativnih značilnosti, -materialnih in socialnih - ki spremljajo sezonsko delo. Predlagajo tudi, naj bi o sezonskem zaposlovanju v posameznih OZD razpravljal in dal soglasje izvršni svet. Kaj je narodna zaščita Že nekaj let se v svojih krajevnih in delovnih skupnostih srečujemo z organizacijo NARODNA ZAŠČITA. Marsikdo med nami je že opravljal posamezne naloge kot pripadnik narodne zaščite. Kljub temu še marsikje napačno pojmujejo vlogo in namen narodne zaščiie. Narodna zaščita je organiziran del družbene samozaščite. Tako na kratko lahko odgovorimo na vprašanje kaj je narodna zaščita. Poznavanje smisla narodne zaščite pa je vendarle pomanjkljivo, če ne poznamo bistva DRUŽBENE SAMOZAŠČITE. Družbena samozaščita ni organizacija, temveč gibanje, neprekinjena aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov, skupnosti in organizacij za obvarovanje našega samoupravnega socialističnega družbenega reda. Aktivnost, ki ni in ne sme biti nekaj posebnega, nekaj kar je izven okvira vsakodnevnega življenja ln dela. Je sestavni del samoupravnih pravic ln dolžnosti. Krepitev samoupravljanja na vseh ravneh je naše konkretno družbeno samozaščitno ravnanje. Sleherni Izmed nas Ima vsak trenutek ln na vsakem kraju priliko, da se družbeno samozaščitno dobro ali slabo obnaša. Odnosi v družini, v stanovanjskem bloku, v vasi med sosedi, v tovarniški delavnici ali v Šolskem razredu so naSa najbllžja priložnost, da se družbeno samozaščitno izkažemo. Tudi naš odnos do družbene ln zasebne lastnine je spričevalo naSe družbeno samozaščitne zrelosti ln aktivnosti. Varstvo neodvisnosti ln nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva, enotnostlter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka ln občana v združenem delu ln drugod ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, družbene lastnine ln premoženja ter zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti človeka je VARNOSTNA FUNKCIJA, ki je v drugih državah v rokah varnostnih služb in organov. Z razvojem družbenih odnosov in razvojem samoupravljanja je prišlo do PO-DRUŽBLJANJA VARNOSTNE FUNKCIJE. To funkcijo izvajamo množično v obliki družbene samozaščite in njenega organiziranega dela, ki mu pravimo NARODNA ZAŠČITA; Z narodno zaščito opravljamo tiste naloge družbene samozaščite, ki zahtevajo organiziran in strokoven pristop. Če vzamemo za primer neko večjo prireditev vemo, da je na njej zaradi velikega števila udeležencev treba uveljaviti organiziran red, ki ga ne more izvajati vsak udeležencev po svoje. Včasih so pri tem sodelovali Izključno miličniki. Danes tako nalogo lahko uspešno opravi narodna zaščita, ne kot podaljšana roka milice, temveč kot organiziran del družbene samozaščite. Naloga narodne zaščite Prvenstvena naloga narodne zaščite je varovanje delovnih ljudi in občanov, pogojev za njihovo delo, proizvajalnih sredstev, družbenih dobrin s katerimi upravljajo in okolja, v katerem bivajo. To so naloge, ki so sestavni del našega življenja in dela in smo jih zmožni, pripravljeni in sposobni sami izvršiti. Ko bi bil ogrožen naš družbeni red bi ga narodna zaščita branila tudi z orožjem v roki. Tudi za to smo sposobni in pripravljeni. Kje organiziramo narodno zaščito Narodno zaščito organizirajo delovni ljudje in občani v vseh temeljnih in enovitih organizacijah združenega dela, v vseh krajevnih skupnostih in v vseh drugih delovnih skupnostih, ki nimajo značaja organizacij združenega dela. Sklep o organiziranju sprejmejo organi upravljanja. Sestav narodne zaščite Narodno zaščito sestavljajo vsi delovni ljudje, ki so zaposleni v OZD in vsi krajani KS. Torej tudi vojaški obvezniki, ki imajo v primeru vojne druge obveznosti. Nekaterih omejitev tu ne bi omenjali. Narodno zaščito sestavlja -jo tudi žene in tudi matere z otroci. Tisti občani, ki so zaposleni, sestavljajo narodno zašči -to v svoji OZD in svoji krajevni skupnosti. Vodenje narodne zaščite Narodno zaščito vodi načelnik in njegovi pomočniki, ki jih imenuje organ upravljanja. Za načelnika je lahko imenovan vsak član delovne skupnosti ali krajan krajevne skupnosti ne glede na spol in starost. Ne bi pa mogli nekoga imenovati za načelnika v de- lovni organizaciji in KS hkrati. Načelnik ima vrsto odgovornih obveznosti, zato bi za te dolžnosti morali izbirati sposobne delavce ali krajane, ki se bodo za to tudi zavestno usposabljali. Zaradi pomembnosti funkcije je načelnik tudi član svojega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Oznake narodne zaščite Narodna zaščita nima uniform. Zaščitniki opravljajo dolžnost v svojih oblekah, pač pa imajo v času, ko so na dolžnosti, znak narodne zaščite, ki ga nosijo na levem rokavu. Natisnjen je na rdečem narokavniku. Načelnikov narokavnik je obrobljen z zlatim robom, narokavnik pomočnika načelnika pa ima zlat rob le na eni strani. Po opravljeni dolžnosti mora zaščitnik trak vrniti načelniku. Oborožitev narodne zaščite V izjemnih primerih, ki jih določa predpis, nosijo zaščitniki tudi orožje. To mora biti vidno. Uporaba tega orožja je natančno predpisana. Orožje pa lahko načelnik izroči le tistim, ki so se usposobili za ravnanje z njim. Zato mora skrbeti za usposabljanje vseh, ki sestavljajo narodno zaščito. Usposobljenost v ravnanju z orožjem pomeni tudi, da bi se v morebitni vojni poleg pripadnikov oboroženih sil z orožjem v roki zoperstavili vsi delovni ljudje in občani. Narodna zaščita pomeni torej tudi uresničitev znane Mark sove misli o oboroženem ljudstvu. Janko Rozman PRIZIDEK K DOMU DR. JANKA BENEDIKA BO Meseca julija so delavci SGP Gorenje začeli graditi prizidek k Domu dr. Janka Benedika v Radovljici. Na ta način bo dom pridobil 80 mest; v enoposteljnih sobah 48 in v dvoposteljnih 32 mest. Vsaka soba bo opremljena s sanitarijami. Velika pridobitev za stanovalce doma bo tudi nova fizioterapija in hidroterapija , prostor za delovno terapijo in dnevno varstvo starejSih občanov, povečana jedilnica s 140 sedeži, delavnica in shrambe, ki jih je zdaj premalo. Poleg tega bodo bolnigki oddelek dopolnili z jedilnico in povečali razdelilno kuhinjo. DRAŽJI Prizidek bo povezan s starejSo zgradbo, tako da bo mogoče u-porabljati skupne prostore, dvigala in stopnigča v obstoječi zgradbi. Po prvem predračunu naj bi investicija veljala 85.209.483 din, vendar je priSlo do podražitve za 21. 788.517 dinarjev, tako da bo končna vrednost investicije zna-Sala 106.997. 000 dinarjev. O zagotovitvi manjkajočega denarja bodo odločali delegati skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja enote v občini Radovljica na 3. seji 14. 9. 1982. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kdaj bomo pričeli izkoriščati lubje iz mehaniziranega Skladišča v Bohinjski Bistrici za toplotno energijo? Drugje v svetu so pričeli lubje izkoriščati v ta namen tudi v času energetskega izobilja, pri nas pa Se v energetski krizi energijo odmetujemo. Pri vsakem mehaniziranem Skladišču lesa iglavcev se pojavlja problem ostanka-lubja. Znano je, da predstavlja lubje cca 10 % količine lesja predelanega v skla-diSču. Pri nas bosta v kratkem obratovali dve mehanizirani skladišči - v Bohinju in na Rečici. Vsako skladiSče bo predelalo 60. 000 m3 iglavcev letno. V končni fazi bo letno ostalo 12.000 m3 lubja ali v raztresenem stanju 30. 000 prm. To je velika količi -na. 1 kg lubja odda z izgorevanjem povprečno 1.700 kcal. Te ogromne količine energije danes vsekakor ne smemo zanemariti. Odkar obratuje mehanizirano skladiSče v Bohinju, to je od leta 1975, imamo probleme, kako odstranjevati napadlo lubje. Sedaj ga vozimo v odlagališče na NemSkem rovtu, kjer lubje stalno gori. Energija se ne izkorišča, imamo pa stroSek z odvozom in varnostnimi ukrepi. Pred dvema letoma je bil izdelan in sprejet investicijski program, po katerem bo zgrajena nova kotlovnica na LIO "Tomaž Godec" v Bohinjski Bistrici. V njej se bo kurilo lubje in lesni ostanki od predelave. Lubje se bo koristilo iz skladiSče v Bohinju in na Rečici. Kotlovnica je v gradnji, financiranje je dogovorjeno in sklenjen je sporazum - 50:50 med partnerjem LIP Bled in GG Bled. Skupna vrednost je predvidena v viSini 60.000.000 din. Gradbena dela na tem objektu so v polnem teku, oprema bo dobavljena v mesecu marcu 1983, pričetek obratovanja pa je predviden v sredini drugega leta. Nekdo bo rekel, da se zadeve posasi rešujejo in da ogromne količine energije zanemarjamo. To je res. Res je tudi, da je lahko reči: "Lubje moramo koristno u-porabiti". Vendar kako? Ko smo pričeli lupiti les v Bohinju - pred 7 leti - še ni bilo med strokovnimi krogi razčiščeno, kako je smiselno lubje uporabljati. Obstoja več možnosti in poizkusov, kako koristiti lubje najbolj učinkovito. Do sedaj je najenostavnejši način, koristiti lubje za toplotno energijo. Nihče pa še ni dokazat, da je to tudi najboljša rešitev. Zaenkrat je najpreprostejša, zlasti v času energetske krize. Tudi mi smo se odločili za to varianto. Poleg lubja se bodo v istem kurišču sežigali tudi ostanki lesne predelave. Izbira kurišča ni bila lahka, poleg tega pa nastopa še problem uvozne opreme. Pri nas nimamo razvitih specialnih kurišč za lubje. Še težji pa je primer ko kombiniramo lubje in odpadke. Poleg tehnologije kurjenja in primernega dimenzioniranja kotlovnice, je potrebno poiskati tudi investitorja in sredstva. Pa še to. Mogoče bi bilo umestno lubje stiskati v brikete in jih prodajati za kurjavo. Vendar pred nekaj leti, ko je bilo možno dobiti drugo ugodnejše gorivo, briketov ne bi mogli spraviti v promet. Lubje vsebuje mnogo smole in se kurišče in dimniške tuljave močno zasa-jajo. V sodobnih stanovanjih tudi nimamo kurišč za kurjenje z briketi. Iz razmišljanja naj povzamem, da lubja, ki je tako enostaven ostanek, ni lahko optimalno izkoristiti. RESNICI V OČI V letošnjem letu smo v naše glasilo "Preseki" vključili rubriko: Vprašanja in odgovori. Prejeli pa smo le vprašanja in nanje smo tudi odgovorili. Ker pa želimo, da je glasilo čimbolj "živo", bomo rubriko vprašanja in odgovori zadržali in vabimo vse člane naše delovne organizacije, da v njej sodelujejo. Na 7. seji uredniškega odbora pa smo sklenili v Preseke vključiti rubriko z naslovom Resnici v o-či. Pod tem naslovom bomo objavljali drobne nepravilnosti, ki se ne bi smele dogajati, vendar se v resnici dogajajo. Pri tem ne bomo objavljali imena avtorjev teh zapisov, vendar pa uredništvu ne smejo biti anonimna. Pogoj pa je, da so dogodki resnični in opisani popolnoma konkretno. S tem bomo prispevali k odpravi nepravilnosti in tako k boljšemu delu. Zavedajmo se, da vse velike stvari izhajajo iz majhnih. Vabimo vas k sodelovanju! Za začetek imamo že nekaj zapisov, ki sodijo v to rubriko: Izkušnje nas zapeljejo Kombi je imel iztaknjeno izpušno cev. Peljal sem ga v mehanično delavnico, da okvaro odpravijo. Vodja mehanične delavnice mi je, ne da bi kombi pogledal povedal, da je cev odlomljena in da imajo za ta dan dovolj dela z menjavanjem gum. Ker sem kombi nujno rabil, sem ga odpeljal na Bled v Alpetour-jevo delavnico, kjer so mi cev namestili v manj kot desetih minutah. Premalo delamo za v bodoče Za vodenje krmilne linije, krojenje in sortiranje lesa po boksih imamo na mehaniziranem skladišču na Rečici nameščen manjši računalnik, ki deluje po programih, napisanih v računalniškem jeziku FORTRAN IV. Pri nae uporabljamo za poslovne obdelave COBOL. Z namenom, da bi se z delovanjem skladišča čimbolj seznanil in kasneje vključil tudi spremembe, ki bodo morda nekoč potrebne, sem našim vodilnim delavcem predlagal, da se vpišem v tromesečni večerni tečaj tega jezika, ki je bil organiziran v septembru v Ljub- V mesecu marcu letos je odšel v pokoj naš sodelavec Boro. Za njim je ostala globoka brazda, katero je oral po naših gozdovih . Boro je zaključil študij gozdarstva na gozdarski fakulteti v Zemunu leta 1950. Kratek čas je služboval v Srbiji. Težnja po bivanju v zdravem gorskem okolju ga je zanesla leta 1953 na Bled, kjer se je zaposlil na področju izkoriščanja gozdov. Boro je u-deleženec narodno osvobodilne borbe. Bil je tudi ranjen. Zaradi poškodbe dihal je moral živeti in delati na čistem gorskem zraku. Naši gozdovi so mu to o- Ijani. Odgovorili so mi, da bi bilo to dobro. Kaj več niso storili in tečaj je "šel" mimo nas. Komentar: Tako intenzivno mislimo na današnji dan, da pozabljamo na jutrišnjega. Strojno opremo smo uvozili danes, "pamet" pa bomo uvažali tudi v bodoče. mogočili. Takoj, ko se je zapos -lil na našem področju, je kazal zanimanje za projektiranje gozdnih prometnic. Pri tem delu je tudi ostal vso svojo delovno dobo do upokojitve. Od svojih starejših kolegov projektantov je dobil osnove in praktične izkušnje pri trasiranju gozdnih cest in vlak, nato pa se je izuril v odličnega projektanta in načrtovalca omrežja gozdnih prometnic. Kamor stopiš v naše triglavske gozdove,povsod se srečaš z njegovim delom, pri vsaki trasi se spominjamo problematike, katero je razglablja! s ciljem čim smotrnejšega poteka trase komunikacije ali osnovanja omrežja posameznega gozdnega področja. Pri delu je vedno iskal razne podatke in nasvete sodelavcev, vse s ciljem optimalne rešitve problema. Iz nenehne težnje po dobrih rešitvah in izmenjavi mnenj o načinu reševanja problemov, so izšli tudi razni vzdevki, kateri njegovo delo v gorenjskih gozdovih samo še popestrijo, kot npr. Borotov "popek", Borotov vzpon 21 %, Borotova skala "igla" v Sr. vrhu, Borotova serpentina itd. Kot izkušen projektant se je moral spoprijeti z Izredno zahtevnimi projekti gozdnih cest v Karavankah, kot so cesta v Belco, cesta v Srednji vrh, Planinca in druge. Na teh cestah je projektiral tunele, mostove in podporne zidove. Kljub zelo težkim terenskim pogojem pa so bili elementi cest vedno zadovoljivi, tako da se danes lahko ponašamo z dobrim omrežjem, ki ima solidne elemente - vzpone in krivine. V tridesetletnem delovanju je Boro izdelal projekte za 400 - 500 km cest. Kot projektant je tudi realiziral gradnje. Za vsako od- ING. BORO MILENKOVIČ JE ODŠEL V POKOJ Gorski gozd - I. V. V velikih strminah so ceste drage Foto: Z.Š. in slabo služijo svojemu namenu. stopanju od projekta je "brundal" in negodoval in če je bilo le mogoče, je vztrajal pri popravku napake. Kot sodelavec je bil izreden. Sodelovala sva 25 let. Nobene naloge ni odrekel. Če je bilo potrebno hitro reSiti problem, vezan na operativo, se je zamislil, malo zamomljal in v kratkem času je bila naloga regens. Pri njem se je odrazil izrek "festina lente". Zadnja leta pa je Boro že težko opravljal terensko delo. Leta, zlasti pa poškodba iz narodno osvobodilne borbe mu ni več o-mogočala, da bi hodil kot nekdaj po strmem in skalnatem brezpotju naših gozdov. Z odhodom v zaslužen pokoj je Boro zapustil triglavskim gozdovom veliko delo, ki ga upoštevamo pri gospodarjenju z gozdovi in ga bodo cenili tudi zanamci. Za vložen življenjski trud so mu hvaležni gozdovi in naša družba. Sodelavci pa mu želimo, da bi mirno in zdravo užival zasluženi pokoj. Franc Remec, dipl. ing. STROKOVNA EKSKURZIJA KMETOV KOOPERANTOV V skladu s programom izobraževanja kmetov kooperantov in po sklepu CS TOK GG Bled so se kmetje kooperanti, delegati samoupravnih organov v dneh 2 9. in 30. 9.1982 udeležili strokovne ekskurzije na Notranjsko in v Istro. Udeleženci ekskurzije so tudi sami prispevali po 1200,00 din za stroške ekskurzije. Prvi postanek so imeli v Bistri pri Vrhniki in so si ogledali tehnični in lovski muzej. Drugi postanek so imeli v Prestranku in so si ogledali novo posestvo za mlečno proizvodnjo, ki je TOZD kmetijske zadruge Postojna. KZ Postojna ima cca 1300 molznic in telet do 200 kg teže, nakar jih oddajo kooperantom v nadaljno rejo-pitanje. V Prestranku imajo do 340 krav molznic in nekaj telic. Za krmljenje, molžo in ostala hlevska dela so zaposleni trije delavci v prvi in trije delavci v drugi izmeni. Na mestu, kjer je sedaj novo kmetijsko posestvo, so izsekali gozd, nakar je zemlja postala močvirnata. Izsušitev in spreminjanje zemlje v rodno traja šest let. Lani so posekali še dvajset hektarov gozda. Ker je spreminjanje gozda v rodovitno obdelovalno zemljo zaradi močvirnatih tal precej drago, bodo s krčenjem gozda za sedaj prenehali. Stare hleve sedaj preurejajo za rejo telic. V Prestranku vse krave molznice čez poletje pasejo. Po kosilu je bil ogled kobilarne v Lipici. 1580. leta je bila v vasi Lipica na Krasu ustanovljena kobilarna belih toplokrvnih konj lipicancev. Trenutno imajo več kot 300 živali. Povedali so, da so najboljši plemenski konji zelo dragi, saj je en konj vreden do 900.000,00 dinarjev. V reji Imajo tudi nekaj privatnih konjev, za kar morajo plačati lastniki mesečno po 5. 000, 00 dinarjev. Drugi dan so si udeleženci strokovne ekskurzije ogledali in se tudi seznanili s kmetijstvom in gozdarstvom v Istri. Občina Poreč je turistična občina. Ima 25. 000 prebivalcev in v sezoni do 120. 000 gostov. SOZD "PLAVA LAGUNA" Poreč ima pet OZD in sicer: OZD Školjka-ribarstvo, OZD Turist-turizem, OZD Laguna unior-trgovina in OZD Agrolaguna, ki ima pet TOZD in sicer: poljedelstvo, vinogradni- štvo, vinarstvo, mlinarstvo-pe-karstvo in TOZD kooperanti. V SOZD Plava laguna je zaposlenih ca 3000 delavcev in v sezoni tudi večje število sezonskih delavcev. Udeležence strokovne ekskurzije je ves dan vodil predstavnik OZD Agrolaguna inženir To-maškovič in med drugim povedal, da imajo v TOZD cca 200 hektarov vinogradov, 60 ha nasadov lešnikov, 150 ha jablan in hrušk, zgodnjih sort (tako, da imajo v sezoni sadje), 2 ha povrtnin, 250 ha semenske detelje-lucerne, ca 1000 ha gozda. Največ je nizkega hrasta, kateri je zelo kakovosten za kurjavo. Pitajo do 300 telet do najbolj primerne teže za klanje. Predvsem skrbijo, da i-majo meso za lastno porabo za turizem, viške pa po zelo ugodni ceni izvozijo v Italijo. V TOZD-u redijo tudi do 600 o-vac. V zadnjih letih so precej močvirnate zemlje izsušili in jo spremenili v rodovitno. Skalnato zemljo, ki je ni moč obdelovati pa zasajajo in spreminjajo v gozd. TOZD mlinarstvo-pekarstvo ima tudi silos za 300 vagonov pšenice. Inženir Tomaškovič je udeležencem nazorno pokazal in o-pisal nasade hrušk in jabolk,vinske trte, tople grede, gozd, nasad lešnikov, in novo vinsko klet, v kateri je že za 600 vagonov posode, grajena pa je za 1000 vagonov. Predelava grozdja je avtomatska. Ko kmet kooperant pripelje grozdje, ga v lijakasti tehtnici stehtajo in zmerijo sladkor in nato grozdje avtomatično potuje v zaprtih prostorih do končne predelave v vino. Letos odkopujejo od kooperantov grozd- POKLJUŠKA SOTESKA TUDI ZA GOZDARJE je po povprečni ceni 20 din za kilogram. Cena je odvisna od kakovosti. Imajo največ merlota in kaberneta. Sicer pa kmetje kooperanti, ki so pretežno redno zaposleni, po delovnem času ter v sobotah in nedeljah obdelujejo zemljo. V kooperaciji pridelujejo največ zgodnji krompir, čebulo, pa tudi nekaj paradižnika in pgenice, predvsem to, kar rabijo v času turistične sezone. Drugi dan popoldne so si udeleženci strokovne ekskurzije ogledali* Se živinorejski obrat kmetijskega kombinata Pazin, kjer pitajo v turnosih do 1200 govedi do najbolj primerne teže za zakol. Govedi hranijo s koruzno silažo in koncentrati iz mešalni-ce Pazin. Za koruzno silažo i-majo koritaste silose, namesto folije pa imajo silažo pokrito s kokoSjim gnojem, medtem ko i-majo koritaste silose v Prestranku pokrite s folijo. Poznavalec Istre, nekoč in danes, lahko ugotovi zelo velik napredek v gospodarstvu in Se predvsem tudi velik vzpon v kmetijstvu. Zelo se prizadevajo, da bi bila vsa zemlja kar najbolje obdelana. Kmetom kooperantom so to omogočili razni stroji in oprema, predvsem mali traktorji. Kmetje kooperantje GG Bled, delegati samoupravnih organov so v dvodnevni strokovni ekskurziji videli In sliSali veliko zanimivega in koristnega, kar jim bo brez dvoma koristilo pri vsakodnevnem delu in tudi pri delu v samoupravnih organih GG Bled. Ciril Rozman Modrost starcev je velika zmota. Ni res, da postanejo modrejši, le previdnejši so. HEMINGWAY Za dobro se je treba boriti kot vojak, vendar, kateri vojak lahko sam dobi vojno? SARTRE V soboto, 4. septembra 1982 so predstavniki krajevne skupnosti Gorje po več kot 50 letih znova odprli Pokljuško sotesko. Obnovili so stare mostove in poti, ki so jih nekoč uporabljali planinci, kmetje in gozdarji; tu je bila najkrajša povezava Gorij s Pokljuko. Ker pa je v PokljuSki soteski veliko naravnih zanimivosti in lepot, so jo obiskovali tudi turisti. Pot do Pokljuške soteske se začenja iz Krnice in vodi preko Hotunj proti Stari Pokljuki do Pod Jele. Tu se odcepi levo po dolini, kjer se že po 500 metrih pričenja Pokljuška soteska. Pot je dolga 3. 750 m, na njej je 40 metrov lesenih mostov In je speljana tako, da je ob njej mogoče videti vse naravne lepote te soteske. Ima dve izhodišči na Zatrniku in krožno povezavo pod Staro Pokljuko. Gorje: V okviru krajevnega praznika v Gorjah, ki je bil konec avgusta, so sledila še odkritja spominskih obeležij iz NOB. V organizaciji in vodstvu ZZB NOV Gorje so v septembru vzidali in odkrili kar štiri plošče, na katerih so imena padlih borcev in aktivistov NOV. V nedeljo, 29.8. je bila odkrita spominska plošča, vzidana v sa-mostoječo skalo na travni livadi ob cesti na Trati, v obronkih Mežakle. Borci, katerih imena so vlita na plošči, niso padli toč -no na tem kraju, kjer stoji obeležje, pač pa v neposredni bližini. V nedeljo, 12. septembra, pa so bila odkrita še tri obeležju iz obdobja NOB. Spominska ploiča je bila najprej odkrita ob cesti v Sp. Radovni, kjer je vpisanih 11 V Pokljuški soteski je voda izoblikovala mnogo kraških oblik: votline, od katerih je največja Pokljuška luknja, dva naravna mostova, ki se slikovita pneta v skalnatih stenah in skalne pomole, ki segajo v samo sotesko. Zanimivo je tudi rastlinje. Na kratki razdalji so tri gozdne združbe. Bukova, javorjeva in združba črnega gabra in malega jesena. Prav tako je pestro tudi pritalno rastlinje. Poleg naštetih združb najdemo tu še avrikelj, bursarjev kamnokreč,praprot peruša in še drugo zanimivo rastlinje. Krajevna skupnost je izdala drobno knjižico - Vodnik po Pokljuški soteski. Spomladi pa bo na voljo tudi pokljuška palica, ki bo obiskovalcem služila za pomoč pri hoji, istočasno pa bo to tudi vstopnica. J. S, imen padlih borcev NOV, ki so dali svoja življenja za svobodo na tem področju. Za to slavnostjo je sledilo odkritje plošče na Zatrniku; Obeležje je vzidano v steni skalovja tik ob cesti. Na tej plošči sta imeni padlih borcev jeseniško-bohinjskega odreda Janeza Robiča iz Poljšice in Jožeta Pogačarja iz Sp. Radov-ne. Poleg teh dveh borcev sta še imeni Lovra Beznika iz Krnice pri Gorjah in Tineta Hudovernika iz Sp. Lazov nad Gorjami. Ta dva sicer nista bila borca, pač pa sta sodelovala s partizani. Bila sta gozdna delavca. Pri delu v gozdu so belogardisti oba pri svojem pohodu zajeli in jih odpeljali s seboj. Nedaleč stran od obeležja pa ju pobili zaradi veleizdaje. Četrto obeležje je bilo odkrito na Poljšici pri Gorjah (na Za- ODKRITJE SPOMINSKIH OBELE ŽIJ NA OBMOČJU GORIJ Gorski gozd na balvanih (v Trenti) Gozdni rezervat Zapodnem - I. S. boštu), na bigi, v kateri je živela od leta 1935 znana predvojna komunistka in revolucionarka I-vanka Mohoričeva-Olga, učenka komunista, revolucionarja in narodnega heroja Staneta Žagarja. Ona je že pred vojno sodelovala z znanimi revolucionarji in komunisti. Bila je soorganizatorka decembrske vstaje v letu 194 . Pri Ivanki Mohoričev! je bila tudi javka za pokljuške, jeseniäke in celovške čete. Uspešno je sodelovala vse do svoje aretacije julija 1942, ko so jo Nemci aretirali in odpeljali v Begunje. Po štirih mesecih so jo odpeljali v Auschwitz; Leta 1942 je umrla v krematoriju. Ivanka Mohorič -Olga je bila najbolj vneta in delovna aktivistka v gorjanskem in blejskem kotu. Za zmage OF nad okupatorjem in za zmage partije sploh, je žrtvovala vse svoje sile in naposled tudi življenje. Pri vseh teh odkritjih so v kulturnem programu sodelovali u-čenci - recitatorji osnovne šole Bratov Žvan in mladi moški pevski zbor iz Gorij. Jože Ambrožič ZAJETJE NOVIH VIROV PITNE VODE V letošnji jeseni so bila na območju Krajevne skupnosti Gorje opravljena precejšnja dela za dovod zdrave pitne vode. Od Gorij do Fortune (Sp. Gorje), preko Gabrce do Podhoma (pribl. 2 km), so položili nove vodovodne cevi večjega profila in jih priključili na že položen vodovod, ki poteka od tod do Zasipa. Krajani bodo poslej preskrbljeni z zadostno količino dobre pitne vode. Na območju od Krnice pri Gorjah do Spodnje Radovne (na Tro-čini) že tudi polagajo vodovodne cevi večjega profila. Ta nov vodovod kar dvakrat prečka reko Radovno in dela so zelo zahtevna. Dela se nadaljujejo in ocenjujejo, da bo voda stekla po no-vopoloženih ceveh do leta 1985. Ta vodovod bo dovajal pitno vodo tudi v naselja na območju Lesc In Radovljice. Jože Ambrožič KADROVSKE V avgustu Prišli; AHAČIČ EDITA TOK OE Radovljica GARTNER MATJAŽ TOZD Gozdarstvo Bohinj NA DARE VIČ RAMTZ TOZD gozdno gradbeništvo PA UR E VIČ JOŽO TOZD gozdno gradbeništvo HURBAN PAVO TOZD gozdno gradbeništvo Odšli: PLEČKO KARMEN TOZD gozdarstvo Bohinj potek delovne pogodbe ŽMITEK BREDA TOZD gozdarstvo Bohinj potek delovne pogodbe GAŠPERIN MARKO TOZD gozdarstvo Bohinj potek delovne pogodbe SUŠNIK FLORJANA TOZD gozdarstvo Bohinj potek delovne pogodbe TERLIKAR KAREL TOZD gozdarstvo Jesenice invalidsko upokojen RA DA KOVIČ RADE TOZD gozdarstvo Jesenice invalidsko upokojen SPREMEMBE ANDONOV STOJAN TOK OE Jesenice na lastno željo ČOLIČ ILI JA TOZD gozdno gradbeništvo odhod v JLA NADAREVIČ RAMIZ TOZD gozdno gradbeništvo samovoljno Premeščeni: GANIČ MILE iz TOZD gozdarstvo Bohinj v TOZD gozdno av-toprevozništvo V septembru Prišli: LUKE ŽIČ MARJAN TOZD gozdno avtoprevoznlštvo KOVAČEVIČ ANA TOK OE Radovljica Odšli: RUŠČIČ MILIVOJ TOZD gozdno gradbeništvo sporazumno ROJNICA NIKOLA TOZD gozdno gradbeništvo sporazumno LONČAR NEDELJKO TOZD gozdno gradbeništvo sporazumno HURBAN FAVO TOZD gozdno gradbeništvo samovoljno KOVAČEVIČ ANA TOK OE Radovljica - samovoljno NADAREVIČ HUSEIN TOZD gozdno gradbeništvo samovoljno HUKAREVIČ HA S IB TOZD gozdno gradbeništvo samovoljno KOZINC ALOJZIJ TOZD gozdarstvo Jesenice Invalidsko upokojen ERGARAC DIMITAR TOZD gozdarstvo Jesenice invalidsko upokojen V oktobru Od Sli: TUCAKOVIČ STIPO TOZD gozdno gradbeništvo samovoljno PRANJIČ JURO TOK OE Radovljica-sporazumno MALIVOJEVIČ MARINKO TOK OE Radovljica-sporazumno v novembru Pr iSli: BAŠ JOŽE - TOK OE Jesenice REKAR BOŠTJAN - TOK gozdarstvo Pokljuka OdSli: CVIJIČ MILAN TOZD gozdarstvo Bohinj potek delovne pogodbe ABDIJANOVIČ ASIM TOZD gozdno gradbeništvo samovoljno DU-NDIČ MARKO TOZD gozdno gradbeništvo potek delovne pogodbe LONČAR ANDRIJA TOZD gozdno gradbeništvo potek delovne pogodbe MTLINOVIČ VLADO TOZD gozdno gradbeništvo potek delovne pogodbe NADAREVIČ ISMET TOZD gozdno gradbeništvo potek delovne pogodbe HUKAREVIČ ADIL TOZD gozdno gradbeništvo potek delovne pogodbe Število zaposlenih po TOZD 30. 11. 1982 TOZD gozdarstvo Bohinj 83 TOZD gozdarstvo Pokljuka 98 TOZD gozdarstvo Jesenice 56 TOK Bled 64 TOZD gozdno gradbeništvo 79 TOZD gozdno avtoprevozniStvo 63 DS SS 57 Skupaj GG Bled 500 Ivica Lah Bohinjski lovci so sredi oktobra prekrižali pot roparskemu medvedu, ki se je priklatil iz Tolminske. Uplenltelj Novoselec Zvone je kosmatinca položil na dlako teden dni po prvi ovčji pojedini v Bohinju. Foto: I. V. MARKU BUČIČ V SPOMIN V letoSnjem aprilu smo se v Ko-muSini zadnjlS poslovili od Bučič Marka - delavca TOZD gozdarstvo Bohinj. Marko je delal v Bohinju že pred 19 leti kot sezonec, od leta 1970 je bil stalni delavec. Največ je delal kot sekač. Opravil je tudi tečaj za traktorista in nekaj časa vozil goseničar. Od njegovih 8 otrok danes dva delata v naSi delovni organizaciji. Marko je bil miren in razsoden človek. Veljal je za nevi/ljènega starešino Bosancev, ki delajo v naSi bohinjski temeljni organizaciji. Zato je bil pogosto izvoljen v samoupravne organe, kjer je aktivno sodeloval. Zadnja leta je imel težave s srcem in je zato postal delovni invalid. Opravljal je lažja dela, vendar je bilo še to preveč za njegovo bolezen. Marko je zrasel v trdih razmerah. Desetletnega je prizadela vojna s pomanjkanjem in terorjem. Partizanom je nosil hrano in skrbel za ranjence, ki so bili skriti v njegovem rojstnem kraju. Njegovo nenadno slovo nas je pretreslo. Vedno se ga bomo radi spominjali kot vzornega delavca. Zavedamo se, da ga bo najbolj pogreSala družina, za katero je skrbel. Želimo, da z močno voljo stopajo njegovi skozi življenje ob materi, ki ni smela obupati, saj je prevzela nase vse breme dela in vzgoje. ?. R . gozdarjev, kmetov in j^o znikov^ Jovornj akov'ža "prevoz "lesa" KRANJSKA GORA 11. septembra 1982 Doseženo mesto Priimek in ime TOZD "St. doseženih točk 1. BEZNIK LOVRO 2. SODJA FRANC 3. JELIČ ANTO 3. CVIJIĆ DUŠAN 5. ZALOKAR IVAN 6. RAZPET PAVEL 7. ZALOKAR ALOJZ 8. MA LI V O JE VIČ NEDELJKO 9. KOVAČEVIČ IVO 10. BABIČ ILI JA n. VUČENOVIČ ILI JA 12. GANIČ JURO 13. BUČIĆ LUKA 14. PA URE VIČ JAGO 15. LIPOVEC JOŽE 16. ČUDEN JOŽE 17. BEZNIK CIRIL 18. MEHANOVIČ ŠEFIK 19. PONJAVIČ MARKO 20. TALER ANTON 21. BURIĆ JOSO 22. PAUREVIČ ILI JA 23. KLINAR ŠTEFAN 24. PRANJIĆ JURO 25. CVIJETIĆ NEDELJKO 26. KLARIČ DRAGO 27. KOROŠEC JAKA 28. ' JURIČ CVITAN 29. CVIJETIĆ DJORDJE 30. MALIVOJEVIĆ MARINKO Pokljuka 592 TOK-kooperanti 541 TOK-delavci 514 Bohinj 514 T OK-kooperanti 496 Bohinj 4 94 Pokljuka 492 TOK-delavci 486 TOK-delavci 473 Jesenice 459, 5 Jesenice 453, 5 Bohinj 453 Pokljuka 440 Jesenice 438, 5 TOK-kooperanti 435 TOK-kooperanti 434 Pokljuka 421 Jesenice 419 Jesenice 417 TOK-kooperanti 416 Pokljuka 399 Jesenice 391 TOK-kooperanti 373 TOK-delavci 369 Bohinj 355 Bohinj 343 Pokljuka 338 TOK-delavci 260 Bohinj 254,5 TOK-delavci 199, 5 Vozniki tovornjakov za prevoz lesa 1. AMBROŽIČ Miro 358 2. ČUDEN Janez 354 3. DIJAK Franc 344 4. ŠTEFANČIČ Stane 331 5. JENSTERLE Bojan 330 t). POLAK Jaka 328 7. SMOLEJ MIHA 321 8. KNAFELJ Milan 314 9. KOBAL Drago 310 10. BIČEK Štefan 304 H. TONEJC Štefan 275 12. PREŽELJ Jože 274 13. AMBROŽIČ Janko 241 14. VODNOV Pavel 234 EKIPE: 1. TOZD gozdarstvo Pokljuka 1. Beznik Lovro 592 2. Zalokar Alojz 492 3. Bučič Luka 440 Skupno Število točk 1. 524 2. TOK - delavci 1. Jelič Anto 514 2. Malivojevič Nedeljko 486 3. Kovačevič Ivo 473 Skupno število točk 1.473 3. TOK - kooperantje 1. Sodja Franc 541 2. Zalokar Ivan 496 3. Lipovec Jože 435 Skupno število točk 1. 472 4. TOZD gozdarstvo Bohinj 1. Cvijič Dušan 514 2. Razpet Pavel 494 3. Ganič Jure 453 Skupno število točk 1.461 5. TOZD gozdarstvo Jesenice 1. Babič Ilija 459, 5 2. Vučenovič Ilija 453, 5 3. Paurevič Jago 438, 5 Skupno število točk 1.351.5 Valjanje hloda: Čas 1. Klinar Štefan 36" 2. Klinar Andrej 39" 3. Klinar Jože 44" Zmagovalec med sekači - I. V. 4. Cvijič Dušan 45' 5. Čuden Jože 49' 6. Zalokar Alojz 50' 7. Jurič Cvitan 53' 8. Bučič Luka 55' 9. Gartner Franc 59' 10. Cvijetič Nedeljko 1*27' 11. Črnko Štefan 1' 34’ Vlečenje vrvi: 1. TOZD gozdno avtoprevozni-štvo in delavnice 2. TOZD gozdarstvo Pokljuka 3. TOZD gozdarstvo Jesenice Najmočnejši: Avtopark - I. V, ■ ■■I Sekači so nabruSeni - I. V, Kolikor manj imaš potreb, toliko svobodnejši si. Napake drugih so vedno zabavne. Andre GIDE Joj, naša slabost je kriva, ne mi, da smo taki, kakršni smo. SHAKESPEARE Delaj, kar si dolžan storiti, za druge stvari se ne brigaj. MENANDAR Človek, ki ne dela napak, običajno nič ne dela. PHELPS Glasilo "PRESEKI" ureja uredniški odbor delovne organizacije GG Bled, Ljubljanska c. 19. Odgovorni urednik Jože Skumavec, dipl.ing., tiska Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 6oo izvodih NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite uredniškemu odboru do 10.1.1983. Pripravljene imamo tri knjižne nagrade. SREČNO 1983 bOQIWlA USODE ZELENICA V. PUŠČAVI REBOL NACE TOPEL /ETER IZ ALP SNOV V PLODU DIVJEGA KOSTANJ« 22.CRKA SLIKAR. DELO SREČNO 1983 ’ y>' V ^ , s*So^: / BOG SPANJA MAJHNA ŽIVAL ffu&J *£ MES TO NA J. NORVEŠH LUDVIK ULAGA KRATICA SIOV.ČASM 4 - f s M&M/ a * IVAN ZEL KLUB V NIŠU SVETEL PREDMET NA NEBU VRSTA VRBE SREČNO 1981 SVETE MARJAN ITAL. TV. • • KIWOT mesto na NIZOZEMSK VELIK MORSKI SESALEC OOTIS NA TLEH orazem LUDVIK DAN V TEDNU VPREŽNA ŽIVAL DEL MESECA PRIPRAVA ZA TRESEN- PESKOLOV 3G5 DNI ZDRAVLJf-VIJE HRV. KEMIČNI EL. POUDARKI PRISLOV GOZONo DREVO DOMAČA ŽIVAL w PISEC ZG. DEL STOPALA MESTO NA Z. ŠPANIJE 5P0DNJI DEL POSODE PRVI ČLOVEK EGIPTOVSKI BOG 18. ČRKA OBČUTLJIVOST Fllfl/ SREČNO 1981 ORANJE • GOZDNA ŽIVAL NAS KRAJ CERKVENI ZBOR SEM NIKOLA KOTANJA POJAV NA VODI m ZAIMEK ŽENSKI GLAS ZIMZEtfHI LISTAVEC KROTILEC . LEVOV OS. ZAIMEK KAREL ERJAVEC AMPER igralna KARTA V /*Ž • 21 ČRKA NASPROTJI OD GOR SREČNO 1983 SREČNO 1983 PISMEN PREIZSK« ZNANJA