------217    ------
Dopisi.
Iz okolice goriške 4. julija. — Cem bolj se volitve za deželni zbor bližajo, temveč nasprotniki našega Marušiča vse žile napenjajo, da bi tega narodnjaka pri volilcih ob upanje pripravili. Zdi se mi, da se trudijo zastonj. Marušičeve izvrstne lastnosti, ki bi jih moral imeti vsak, kdor hoče v deželnem zboru narod zastopati, so davno ljudstvu znane; z natolcevanjem pa
-----   218   -----
in s tem, da se volilcem manj vredni kandidatje ponujajo, te lastnosti le bolj sijajne postanejo. Naša duhovščina se po pravici ponaša s tem, da takega moža med svoje šteje.    Ne pričakujemo tedaj od nje,   da se od svoje  strani  v važni   borbi   obrne   od  Maruš i ca,   in poda roko njegovim nasprotnikom —~ sebi in narodu na škodo.    Volilcem pa  naj   damo pomisliti   še to,   da se imajo   v našem  deželnem zboru postave tudi v slovenskem jeziku sklepati.    Pa  kdo je  bil dosihmal v goriškem zboru vrednik slovenskih postav? Kdo drug, kot Marušič. Ako odtegnemo našemu deželnemu zboru njegove skušene moči in   se  podamo   v nevarnost,   da se naše slovenske postave ne bodo mogle potrjevati zarad — nepravilnosti v jeziku, podpišemo žalibog! Italijanom nasproti sami našemu narodu pravo spričevalo uboštva. Tudi to naj volilci nekoliko premišljujejo.
Iz Kostelja na Doleiiskein. (Razjasnilo o volitvah.) Kakor da bi kdo v sršenov meh dregnil, ravno tako razkačil je  dopis  iz Kostelja  v 24. listu „Novic" našega g. okrajnega glavarja Fladunga, — se ve, da resnica oči kolje! Naj dodamo onemu dopisu še nektera takta.   Gosp. Fladung je med drugim tudi rekel:   „Jaz sem dobil od „staathalterja" povelje, vse volitve v Kočevje sklicati".    Znabiti,   dasiravno  nismo  brali onega povelja. Kar pa je dalje rekel: „Povabil sem Vas semkaj v Kočevje,  da Vam  s tem veliko stroškov prihranim", — to   pa  visokemu   gospodu  naravnost  zaniku-jemo.    Vsak priprost kmetic,  ki zna   le do deset šteti in ki velikost  nase  občine  in  na  drugi strani daljavo od Kostelja do Kočevja dobro pozna, lahko previdi, da je ta bosa.    Občino,   ki  šteje nad 3500  duš,  bi  stalo komaj 18 do 20 gold., toraj vsakega komaj 10 soldov, ako bi  bili Vi  sami, gosp. Fladung,  ali kak drug komisar prišli v Kostelj.    Za teh  10 soldov bo Vam kdo 3 do 7 ur dolgo pot v Kočevje meril? — Mi Kosteljci pa smo bili pred  volitvami in  ostanemo tudi še po volitvah te misli, da nas je g. Fladung le za to v Kočevje zval,   ker se  je  nadjal ondi može lože na svojo stran dobiti, kakor so nektere imenitne glave kočevske tudi z Osilničani poskušali.    Gotovo se on  ni nadjal,   da nas bodo,   ker je bila sobota,   tudi duhovni,  ki   so naši resnični  prijatelji  in  voditelji,   spremili  k volitvi.    Al zmotili so se pri vsem tem naš visoki gospod.    18. dan junija  pride  nenadoma  Kosteljcev  nad 30 v Kočevje, ter   med   njimi   tudi   dva   duhovna.    „Sind   die   beiden ...... Pfaffen auch dabei?" reče vpričo  domačih fara-
nov. G. Fladunga, kot cesarskega uradnika, bi vendar vprašali: se li spodobi, kak stan sploh grditi? Kaj bi rekli vi priprostemu človeku, ako bi kaj tacega enakega Vam v oči rekel, Vas na priliko „Kanzleifuchser" imenoval? Ce bi mu Vi to zamerili, kako da bi po ravno tisti pravici mi Vam k temu molčali? — Kar volitve volilnih mož same zadeva, moramo saj par besedi o njih reči, dasiravno bi se dali pisati dolgi članki. — Besede ministrove, da biti morajo volitve proste, spol-novale so se sicer menda pri volilcih čisto kočevskih občin, pri nas Kosteljcih — nikakor ne. Godile so se hude napake. Komisar g. Tratnik, dasiravno na slovenski zemlji rojen in od slovenske matere izrejen, prizadeval si je jako dobro za to, da bi „pfaffa" — ker sta vrla domorodca — ne prišla med volilne može. — Vse žile je napenjal in vsako pomoto porabil, da bi le častitima gospodoma Lovšinu in Korošicu kak glas odtrgal. Ker kmetje povsod le bolj krstno ime svojih duhovnov vejo, rodbinskega priimka pa ne, zatoraj se je marsikakemu volilcu prigodilo, da si imen gosp. fajmo-štrov ni brž spomnil. Vse izgovarjanje nič ni pomagalo. Dasiravno je eden ali ^drugi rekel: „Jaz volim 1) našega gosp. fajmoštra Šimna pri Fari, in 2) Banj-skega gosp. fajmoštra itd., — vse to nič ni pomagalo,
a tudi ne, če je nazočega banjskega župnika za roko prijel in rekel: ,,tega gospoda jaz volim". Imenuj ga! kako se piše? — če ne, voli kakega druzega, saj vas je dosti tukaj, ali pa idi ven!" — tako birokratično se je komisar vedel! — Da bili bi poprej gotovi, in da bi ne bilo treba s tako težavo 7 mož naštevati, rekli so nekteri: „jaz volim ravno tiste od prvega do zadnjega, kakor jih je volil prvi volilec". Misliš, dragi bralec, daje to obveljalo? — Nikakor ne! Znabiti da to ni postavno, vendar se nam pa čudno zdi, da se ravno tisti kruh (pravica) reže Kočevarjem z drugim, in Slovencem spet z drugim birokratičnim nožem. Ce so Kočevski volilci na pr. od stare Cerkve bili hitro gotovi, ker je pri njih obveljalo: ,,dieselben, wie der Erste", kar smo culi mi volilci na lastna ušesa, zakaj pa so nas mučili cele dve uri v taki vročini? Vsem zaprekam vkljub volili smo vendar skoraj enoglasno sedem mož, ki so kakor stebri stali za naša že odprej znana kandidata L. Svetca in Petra Kozle rja, in med njimi bila sta tudi visokocenjena župnika od Fare in iz Ban-jeloke.   Živili naši volilci! Živila naša poslanca!
Vr.....skov.
Iz Vipavske doline 28. jun. — Zmaga je naša! Prečastiti in prespoštovani gospod dekan Jurij Gra-brijan so skoraj enoglasno voljeni v deželni zbor. Slava jim! pa slava tudi našim vrlim idrijskim in vipavskim volilcem. Od 47 volilcev jih je prišlo 45, dva sta bila po silnem opravku zadržana, da nikakor nista mogla priti; in od tistih 45 so dobili Juri j Grabrijan 42 glasov. Z veselim prepričanjem, da noben drug ne more biti izvoljen, smo prišli v dvorano, in res se nismo motili. V najlepšem redu, brez vse borbe, nekako mirno se je volitev dovršila. Ko se je gosp. dekanu-kanoniku naznanilo, da so poslanec, so prišli med vo-lilce ter so pozdravljeni s srčnim „živio" v jedernem govoru razložili svoj program, kteri je menda vsem dobro znan in mi ga ni treba tu ponavljati. Omenili so med drugim tudi nesramno obrekovanje, s kterim je skušal tisti rdeči „cegelc", kterega je razposlalo ljubljansko konšt. društvo ravno pred volitvami po deželi, dosedanje poslance ob veljavo spraviti; razložili so tudi vzroke, zakaj in kdo je kriv, da dosedanji zbor ni toliko opravil za blagor domovine, kolikor se je pričakovalo, in našteli so tudi marsikaj, kar nam so dosedanji narodni poslanci pridobili. Konečno so se še zahvalili za zaupanje, ktero so jim volilci že v drugič skazali, da so jih volili za zastopnika svojega v deželni zbor. Glasni živio- in slava-klici so bili odgovor na besede vrlega možaka. Bog nam ga ohrani še mnogo let v blagor mile nam slovenske domovine!
Volilec. V Horjulu 30. rožnika. A. P. (Sviloreja. Pašniki razdeljeni.) Naj tudi jez nektere besede o sviloprejkah črhnem. Tudi v naši Horjulski učilnici smo jeli letos s svilorejo vkvarjati se in šolsko mladino praktično v sviloreji podučevati. Seme smo dobili na Dobrovi pri Mežnarji, in akoravno po mikroskopičnem preiskovanji za bolno spoznano, so iz njega izlezle gosenice se prav dobro obnesle; ne ene ni bilo, da bi le količkaj bolehala, temuč vse se je redno in o svojem času zapredlo, ter nam prav lepih, velicih in zdravih kokono v doneslo. Se ve da malo jih je še, ker nam murb primanjkuje, in se le zarad mladine s tem vkvarjamo. Vendar tudi tukaj ni bilo brez bolezni gosenčine; imel je neki posestnik en lot semena in sicer mikroskopično preiskovanega, a vendar je pridelal komaj 40 majhnih kokonov. Kaj je tega krivo, ne vem: ali se je črvičeno napačno streglo, ali seme ni bilo prav zdravo in prav pregledano? — Naj pri tej priliki v imenu cele soseske prisrčiao zahvalo izrečem   pl.   gospodu  Hillmajer-u,   ces. kr.  zemlje-
-------    219-------
mercu, zdaj v pokoj i v Ljubljani, ki je pašnike naše, za ktere smo se veliko let tožili, hitro, na tanko in previdno med 91 posestnikov v zadovoljnost cele srenje razdelil, in tako mnogim prepirom in razprtijam med pastirji in srenjČani v okom prišel. Ker je pašnik razdeljen , prestane paša in mladina bo toliko lože v šolo hodila, ki se zdaj le na pašo izgovarja. Gosp. Hi 11-mayer-a priporočamo v enacih zadevah tudi drugim srenjam.
Iz Idrije 3. julija. —g— (Ipavski tabor. Narodne zadeve. Volitev.) Taboriti so se vrnili ^ iz Ipave vsi navdušeni in veseli, zakaj sprejeti so bili Idričani zares, priserčno. če tudi zavoljo strašno grdega vremena ni mogel tabor biti 29. dne junija, vendar nam ta dan v dobrem spominu ostane in v prihodnjem taboru bode iz našega kraja ljudstva ko listja in trave. Nam Idri-čanom pa bode posebno dobro teknil tabor, kajti mesto Idrija tako v zatišji leži, da ne pride s svetom v toliko dotiko, kakor druga mesta enacega števila z druzimi. Vkljub vsemu temu pa so Idričani za domačo reč — na jezo kulturonoscev — živo vneti, in kadar pride rudnik v privatne roke (kar se utegne kmalu zgoditi) in zgine truma rudarskih uradnikov, potem še le bode Idrija o narodni zadevi mirna in samostojna, inodklen-kalo bode „Tagblattovcem" za zmerom. — Volitev za deželni zbor ni se izveršila po nasvetu volilnega odbora ^Slovenije." Gosp. Lipold je nenadoma — 3 dni pred volitvijo — nekterim volileem dal vediti, da nikakor ne sprejme volitve. Za dekana in župana so se zdajci culi glasovi narodnih volilcev. Al stvar se je zasuknila drugače, če po pravici gre, more okrajnega glavarja g. Ogrinca kmalu kak „orden" doleteti, zakaj pri nas ne voli ljudstvo in tisti, ki davek plačuje, pri nas voli g. Ogrinec. „Den will ich haben" — je menda zagrmel pri volitvi: žene so prišle ob pravem času k volitvi, pa niso smele voliti; poslala jih je komisija po pooblastila; ko pa se vrnejo, so bile že duri volilnice zaprte. Zakaj jih niso čakali? Ali ni to krivica, da je groza? Ali dopušča vest in čast vsaj tako gotovo zoper njegovo voljo izvoljenega c. kr. deželnega predsednika barona Conrada, da sprejme poslanstvo? Ali tudi zunaj volilnice ni bilo brez agitacij. Reklo se je rudarjem volileem, da ta poslanec „ne bo pustil rudnika prodati", „rudarjem žita po ustanovljeni ceni (Limito-Getreidefissung) ne vzeti" in še mnoga druga oslarija. Najhuji agitatorji so bili tudi ta pot rudarski praktikanti. Letal je posebno eden te baze ljudi po hišah, volilce po cesti lovil, in žugal z zgubo državne službe, če gosp. Conrada ne volijo. Praktikant je pri nas v Idriji „velika zverina"; meščani, ki po 200 gold. davka na leto plačujejo , so ničla proti takemu velikanu! Naj vam povem še eno: volitev ni trajala veliko čez dve četrt ure — namreč toliko Časa, da so nabrali 32 uradniških glasov. Le čuditi se je še, da je narodni kandidat vjel 22 glasov; zunaj stoječih volilcev bilo je gotovo kakih 30, ki bi se bili radi vde-ležili volitve. Žene, ktere velike davke plačujejo, kterim postava volilno pravico daje, kterim je okrajno glavarstvo nemške „Legitimationskarte" izročilo, ktere so ob pravem času bile v volilni sobi, pa — niso smele voliti, so že same vzroka dovolj, da volitev ne more biti veljavna. Če potem apotekarje puščajo k volitvi, volilce pa, ki ob času volit pridejo, zapodijo rekoč, „da niso pri pameti" itd., dalo bode vse to gradiva za pretresovanje prihodnjemu deželnemu zboru. Potem pa naj še zbor skrbi za to, da bodo prihodnje volitve proste, da ne bodo volileem s kazni žugali in jih s pretvezo, da zgube službo, skup gonili. Kako se po „Tagblattu" Idrija nad izidom te volitve veseli, je laž, kakoršnih je ta  list zmirom poln.   Da bi  mu
več odgovorili  na njegove  surovosti,  tak  umazanec ni vreden.    •
Iz Šenčurja 30. junija. — Nemškutarska druhal menda je naši vladi posebno pri srcu, kajti kadarkoli se kaj več tega plemena ljudi kam podd, brzo jim c. kr. gosposka z varuhi na pomoč prihiti. Tako'sta pretekli torek 4 žandarji spremljevala neke straho-pezdljive nemškutarje kamniške, ki so drdrali v Tržič v to daleč slovečo cimbersko Meko, k volitvi poslanca, in ko po ^sramotni zmagi nazaj se peljajo, jih je že čakalo v Senčurji še 7 od okrajne gosposke kranjske jim v varstvo poslanih žandarjev, ki so jih tu spre-jemši pod svoje železne perute varno vodili proti Kamniku, akoravno so bili sami dobro oboroženi z morivnim orodjem, kajti neki Kecelj — tako pravijo — je imel sam nič manj kot tri revolverje in še sabljo pri sebi, ustivši se, da če vsacega, kdor se ga le dotakne, brez usmiljenja ustreliti. Dolgo smo ugibali, čmu to zabav-Ijivo žuganje, čmu to rožljanje z orožjem in toliko iz vseh bližnjih postaj sklicanih žandarjev? Poslednjič vendar smo izvedeli, da je nekdo nemškutarskim mamelu-kom kamniškim pošeptai na uho, da nameravamo mi Senčurjani jih kosmate pojesti, kakor hitro se nam le prikažejo!! Oj, ljuba plašljiva deca kamniška, nemojte se tako bojati nas mirnih Senčurjanov, ki smo zdaj za isto ponosni, da pred nami tak zajčji strah, tak nepotreben rešpekt imate; taki tolovaji, ki napadajo ljudi na cestah, pa še vendar nismo, če tudi naš okrajni glavar nas ne samo z rogovileži, puntarji in z drugimi psovkami prav bogato obklada, temoč se poslužuje še vsake priložnosti, nas po raznih načinih pred svetom grditi in po kakem njemu zaželenem slučaji vendar kaj iz nas, če ne drugače, vsaj šiloma [zviti.
Senčurjan. Iz Kamnika 3. julija. — Volitve za deželni zbor so končane. Slovenskemu našemu mestu je nemšku-tarski oddelek Tržič vsilil tako imenovanega „liberalea." Pri tem vladni organi celo nič niso skrivali, da jim je vsaka agitacija po všeči za dosego onega namena. Vstva-rili so s tem tako stanje, da bi človek obupati mogel nad pravico in si nehote onih spominja, ko o pravici na svetu še pravega pojma ni bilo. Gled6 na dogodbe v Tržiču, zgubili smo vse zaupanje do naših vladnih mož; kodar bi moralo nepristransko obnašanje biti, kraljevala je strast in samovoljstvo. Posebno dobro smo se pa zapomnili Kron abeth vogelna, ki seje obnašal prav kakor da bi bil obseden. Tudi Saurau, adjutant našega župana, si je pristudil vsem ljudem; še cel6 vpričo volilne komisije ta neotesanec ni mogel krotiti svoje strasti in je obče spoštovanega meščana s „psom" pital! Zarad tega krivičnega in nepoštenega ravnanja pri volitvi se je vnelo hudo sovraštvo tukaj med narodno in nemškutarsko stranko, ktero je prav očitno se kmalu v tem pokazalo, da je župan Kecelj mestnemu služabniku službo odpovedal, dr. Gauster je odpovedal učeniku, ki je ndrodnega možd za poslanca volil, službo hišnega učitelja. — Kamo jo je zabredel Kecelj, ko mestni župan, to zdaj že hudo čuti in vest ga peče. Glavar mesta se ne sme nikoli veliki večini svojih someščanov nasproti staviti tako, kakor je on storil; on že čuti kazen za to v sebi, kajti po glavi mu je začela rogoviliti misel, da je „punt" v Kamniku, ker mali dečki podnevi kaj zakričijo, zvečer pa kak pijanec pred Kecelnovo hišo „živio Slovenci" zaupije. Uni krič je pa milostljiva gospa" Keceljnova sama pro-vocirala, kajti ob dnevu volitve v Tržiču je zvečer šo-larčkom in drugim po desetici plačevala, da upijejo „živio Gauster"; vrh tega je pa še vsaki dobil polno kapo rožičev. Al komaj je mladina iz štacune stopila, kričala je „živio Slovenci!"  Vsled vsega tega pa se je
-----   220   ------
gospd tako prestrašila, da si oni večer še domd spati ni upala; župan sam pa se ves pod varstvo žandarjev in mestnih policajev podal! A to še ni bilo dosti. Naš c. kr. okrajni glavar je na pomoč poklical še več žandarjev, pravijo, da blizo 30, da bi Kecelna in njegove prijatelje^ varovali. Ali ni tako ravnanje brez vsega takta? Čemu zavolj sanjarij dveh ljudi vznemiriti in dražiti mirne meščane? Straži sami se to smešno zdi, da po ulicah gori in doli hodi in nikakoršnega opravila ne najde. Meščani, kterim ni vest nič očitala, da bi se bili v čem pregrešili, niso hotli žandarjev sprejeti, ko so imeli po hišah vkvartirani biti; ustanili so se potem v pivarnico. V nedeljo zjutraj je prišlo k temu še nekaj konjikov topničarske baterije iz Vira, pa; kakor so pravili, le na sprehod — ne službeno. Ker pa pri nas se nobena duša za vse to nič ne zmeni, in tudi kmetov iz Štranji, kakor je nekdo norce nalegal, v Kamnik ni bilo, da bi nemčurje pestili, bo morala straža brez opravila kmalu odriniti. Med našimi meščani vlada duh edinosti, in živa misel skupnosti še bolj kakor poprej. Lepo mirno je povsod, saj vsak dobro ve, da žaljena naša pravica se ne bode povrnila s tem, da bi razsajali: deželni zbor bode nam pravico dal!
Iz Ljubljane. (Iz seje družbe kmetijske 3. dne t. m.) razglašamo sledeče dve reči, da se zvejo po deželi. C. kr. ministerstvo vojaštva je dovolilo, da se smejo vojaki pri žetvi za delavce vdinjatif koliko naj se jim plača, se imata gospodar in vojak sama med seboj pogoditi. Ministerstvo bode- vojakom za 3 tedne odpust dalo. Kdor želi vojakov na delo, naj se obrne do c. kr. komande pešcev in lovcev v Ljubljano ali Novomesto. — V Trstu b6 kmetijsko-obrtnijska razstava letos meseca septembra (kimovca); razstava je pred vsem namenjena Trstu in okoličanom, potem gospodarjem na Goriškem, v Gradiški, v Istri in v Dalmaciji. Mašine in orodje kmetijsko-obrtnijsko pa se bode jemalo tudi iz druzih dežela. To se tedaj daje vsem na znanje, ki mislijo kako mašino ali kmetijsko orodje v razstavo poslati. Kdor kaj več o vsem tem izvedeti hoče, naj se obrne do centralnega razstavnega odbora v Trstu, ki pa veliko množino slovenskih gospodarjev in obrtnikov tako prezira, da še — saj kolikor je nam znano — programa v slovenskem jeziku ni razglasil!
— (Da tudi o trebanski volitvi) „Tagblatt" laže in na drugi strani podira, kar je zidal na prvi, temu se nihče ne čudi, kdor značaj in namene tega lista pozna. Da pa tudi „Slov. Nar." nekako tak-blatuje, to je, da resnične dogodbe nalašč prevrača in da le dr. Poklu-karja na oder stavi, dr. Razlaga pa za koulisami pušča, to še zmiraj kaže — tendencijo „Nar.". V poslednjem listu so „Novice" z malo besedami pravo povedale, kako in kaj je bilo v Trebnem. Kot zaupnika in pooblastenca „Slovenije" sta dr. Razlag in Po-klukar prevzela  gotovo  neprijetno  nalogo,   osebno
dovršiti to, kar volilni odbor pismeno ni mogel za tega del, ker zagovorniki in protivniki dr. Zarnika so si ostro stali nasproti. Dr. Razlag in dr. Poklukar sta častno rešila poslanstvo svoje na hvalo vseh rodoljubov, kterim sloga ni prazna beseda. Če „Narodu" ni po všeči, da je občespoštovani dr. Poklukar za dr. Zamika po odločni "njegovi želji prvi pred volilci besedo poprijel, naj gre dr. Zarnika samega zmirjat, kteremu mora prevračanje resnice res že gnjusno bitu Naj tedaj si. vredništvo „Slov. Nar." ustavi besedo lažnjivim pripovedkam, — če ne, bomo mi začeli resnico brez ovinkov razkladati. Dosti je že tistih škandalov , ki so prav voda na mlin nasprotnikom našim* Volitve so kazale vsacemu očitno, v kterem taboru je narod naš.
— (Tabora v Vipavi) ni bilo. Strašno grdo vreme nikakor ni dopustilo shoda pod prostim nebom. Preložen je na 14. dan avgusta. Pa, če bi 29. junija bilo 10.00Q taboritov, bode jih 14. avgusta gotovo 20.00&,— kajti vsi, ki so bili unidan v Vipavi, prišli so začarani od ondotnega častnega in milega sprejema nazaj.