UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR-TELOVADNI DOM • LJUBLJANA Telefon 33-85 — Čekovni rač. uprave 16.416
NIK Z A FIZKULTURO
LETO II ★ IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE ★ ŠT. 16
■
IZHAJA REDNO VSAK PETEK MESEČNA NAROČNINA DIN 12 —
Rokopisi se ne vračajo
Po skupščini FZS moramo še povečati naše delo
Gotovo n ara je naše preteklo fizkulturno delo -prineslo mnogo praktičnih tehničnih izkušenj in znanja. Danes so dokončno zabrisana vsa nasprotja političnega značaja, v kolikor so se pojavila tudi v fizkulturi v času pred osvobodilno borbo. Kot neizbežen pogoj za uspešno delo pa se je pokazalo, da je potrebna tudi likvidacija vseh nasprotij čisto tehničnega strokovnega značaja, ki so izvirala iz preteklega časa med tako zvaniini telovadnimi in športnimi strujami.
Prvič zaradi nujne potrebe, da se likvidirajo ta nasprotja, drugič pa zaradi vedno večjega 'vključevanja ljudstva v lizkul-Inrni pok ret, je vsekakor morala ta fi-zkuilturna skupščina posvetiti največjo pozornost temu problemu.
Poleg lega pa je bila podčrtana važnost, ki jo našemu delu pripisuje ljudska oblast s prisotnostjo ministra prosvete lov. Kozaka, sekretarja SNOS-a tov. Lubeja, ministra za finance tov. Poliča, sekretarja FISA-a tov. Kreačiča in večina članov ti. O. ZMS, Vipotnika, Bojca, Žagarja in Gašperšiča, ki so tudi vsi nakazovali naše naloge ter pomagali pri njihovem reševanju.
Dogodki na množičnem krosu tekli so mnogi delavski in kmečki ljudje, stari in mladi so pokazali, da mora naša organizacij a s čim večjo hitrostjo dajati našemu ljudstvu strokovnih in organizacijskih navodil, ki bodo zmogle zajeti naše delovno ljudstvo, v kakršnih koli prilikah in materialnih pogojih se še nahaja in ga voditi vedno naprej in naprej k telesnemu pa tudi duhovnemu razvoju.
X" kolikor hi bil torej na naši skupščini le en sam trenutek razpravljanja izgubljen zaradi razčiščevanja starih nasprotij in hi izgubili izpred oči reševanje praktičnih problemov s terena, v toliko hi gotovo ,s sramoto morali ugotoviti, da nismo razumeli duha časa in potreb ljudstva.
Če sedaj s takih vidikov ocenjujemo našo skupščino, moramo ugotoviti, da je izvenela pravilno, da je bila v splošnem res uspešna.
Na skupščini so sc zbrali poleg mladih novih sil, ki jih je novi čas pritegnil tudi v vodstveno organizacijsko in strokovno delo našega pokreta, mnogo znanih delavcev iz preteklosti, kot so tovariši dr. Murnik, ing. Bloudek in drugi.
Kljub temu, da so se torej poleg mladine zbrali na tej skupščini delavci iz vseli nekdanjih fizkulturnih društev (Sokoli, -športniki in slovenski fantje), ie bila naša skupščina tako v •Jpčelnem razpravljanju kot tu-
v podrobnem delu komisij za Posamezna vprašanja (organizacijska, strokovna, gospodarska, Propagandna, zdravstvena vpra-S;io.ja in koledar) zelo delovna, Sa) je potekala soglasno brez 'knogih brezplodnih diskusij in *ilro napravila vrsto konkretnih zaključkov, ki jih zahteva dana-snM čas: nova pravila Zveze, ki vsebujejo tudi pravila za aktive, doslej pri nas zanemarjeno organizacijsko obliko, st roko'.ni zaključki z enotnimi, natančno opredeljenimi pojmi o splošni
vadbi, navodili za množično gojitev nekaterih panog in soglasnimi ugotovitvami o neuspehu j drugih (nogometa), konkretni! in podrobni gospodarski zaključki ter nove vzpodbude, ki sta jih dali za propagando in zdravstvo (doislej tudi precej zanemarjena sektorja) za to pristojni komisiji.
Skupščina je s tem v veliki meri izvršila svojo nalogo: o živo tvorila je pojem fizkultiumika na mesto prej ločenih pojmov tclovadec-špor 1 n i k (tov. Polič v svojem govoru). Pokazala pa je seveda tudi še šibke strani fiz-kulturne organizacije kot so ozka nasprotja, ki izvirajo iz lokalne zagledanosti posameznih naših organizacij v same sebe, dalje premalo samokritičen odnos do napak, ki jih dela naša organizacija in iskanje napak izven nas pri množičnih organizacijah. Tudi novih sil, kot je pokazala skupščina, nismo še dovolj pritegnili medse.
Moramo pa ponovno poudariti, da je v celoti skupščina imela delovni značaj in doprinesla koristne zaključke, ki morejo vsakemu poštenemu fizkulturnemu delavcu koristiti pri nadaljnjem delu. Zato stoji pred nami naloga, tako teoretične kot praktične strokovne zaključke skupščine vseh vrst, čim preje proučiti, jih izvajati in jih tako izrabiti za nov polet in pravilno usmerjenost našega dela.
Govor ministra lov. Zorana Poliča o bodočih nalogah
BRZOJAVKE poslane s skupščine
PREDSEDSTVU SKUPŠČINE FLRJ
Prva redna ustanovna skupščina FZS Vam izraža svojo pripravljenost, da bo z vso vnemo delala no fizkulturnem torišču za usposabljanje našega ljudstva ob izgradnji naše skupne domovine in ustvarjanju njene srečnejše bodočnosti.
PREDSEDNIKU VLADE FLRJ ' MARŠALU JOSIPU BROZU-TITU
Prva redna ustanovna skupščina FZS Vam v imenu vseh fizkulturni-kov Slovenije pošilja svoje iskrene pozdrave. Vaše besede o nalogah fiz-kulture so nam pri našem delu vedno v največjo vzpodbudo! Zagotavlja-. mo Vam, da si bomo vedno prizadevali z največjo vnemo, da jih izpolnimo. Trdno smo prepričani, da bomo po poti, kot ste j’o nam nakazali Vi, visoko dvignili delovno in obrambeno sposobnost našega ljudstva!
PREDSEDSTVU VLADE LR SLOVENIJE
Vse Vase zanimanje in vsestrana pomoč, ki ste nam jo do sedaj izkazovali, Vam zagotavljamo povrniti z najvztrajnejšim delom pri telesni in duhovni vzgoji širokih množic našega naroda. Izražamo Vam najtesnejšo povezanost vseh slovenskih fizkulturnikov s stremljenji in borbo Primorskih bratov ter našo pripravljenost, nastopiti vsak trenutek v obrambo pridobitev osvobodilne borbe in delati za nadaljnje poglabljanje.
SEKRETARIJATU IOOF
Predstavnik FZS, zbrani na prvi redni ustanovni skupščini, Vam zagotavljajo, da bodo na osnovi enotnosti, skovani v -osvobodilni borbi, vložili vse svoje sile na fizkulturnem torišču, za vzgojo fizičnih in moralnih vrlin širokih ljudskih množic in tako doprinesli svoj delež pri njih vsestranski vzgoji.
Minister tov. Z. Polič, novi predsednik Fizkulturne zveze Slovenije
V par besedah hočem nakazati smernice in naloge FZS, z željo, da pri njih utrjevanju in izvajanju sodelujete v polnem obsegu tudi vi. Če hočemo govoriti o novih smernicah, je nujno, da najprej pogledamo v bližnjo preteklost, kar nam bo omogočilo postaviti prve zaključke.
Formiranje FZS je delo naše mladine, na drugi strani pa strokovna pomoč nekdanjih delavcev na telesno vzgojnem polju. Iniciativi mladine so se pridružili mnogi telovadci in športniki. In prav to dejstvo, da so vršili ljudje iz dveh različnih polj udejstvovanja, je v prvih začetkih vodilo do medsebojnega nezaupanja, d c nasprotij in zato do nezdravih odnosov. Ugotoviti moramo, da osnovnega nasprotja, ki je vladalo med športnikom in telovadcem v preteklosti, še nismo v celoti premagali. Še se porajajo nezaupanja, še nastajajo domneve, da hočejo eni na račun drugih doseči uspehe. Zato na m bodi osnovna naloga v letošnjem letu, da končno prenehamo z nasprotjem med telovadci in športniki, da spoznamo, da je in mora bitj naša pot same ena in to skupna in da torej v letu 1946 izgradimo en
CENTRALNEMU ODBORU FISAJ-a — BEOGRAD
Predstavniki FZS, zbrani na svoji ustanovni skupščini, Vam pošiljajo tople pozdrave s trdno namero, da bodo vse svoje prizadevanje usmerili v širjenje in krepitev enotne ljudske fizkulturne organizacije, jo z vsemi silami podpirali ter s fizkul-turo poglabljali in utrjevali bratsko enotnost narodov Jugoslavije!
sam pojem in zato enega samega človeka kot nosilca naših prizadevanj, da postavimo pravega fizkul-turnika. To bo pomenilo izpolnjevanje nalog, ki stoje pred nami.
Dejstvo je, da sloni naše tehnično delo na tradicijah preteklosti. Prav zaradi tega, ker sloni to delo na tradicijah, se moramo posluževati strokovnjakov iz preteklosti. Ugotoviti moramo, da je strokovnjakov malo. In prav to malo število strokovnjakov moramo zaktivizirati, moramo najti pot, da jih pripravimo do sodelovanja. Dokazati jim moramo, da je njihovo sodelovanje v korist skupnosti, v interesu ljudstva, v interesu republike. Naša naloga je torej, da se fizkulturniki in strokovnjaki tesno povežejo med seboj.
Fizkullura je enotna
Napačno je danes tudi gledanje na delitev dela po sekcijah oz. panogah. Zato moramo kvaren vpliv napačnega pojmovanja sekcij odstraniti. Sekcije naj bodo samo pomožno sredstvo za povezovanje fizkulturnikov. Vso telesno vzgojno prizadevanje pa predstavlja eno samo mogočne in nedeljivo enoto. Mislim, .da bi bilo vsako drugačno postavljanje stvari zgrešeno. Fizkultura je enotna, ter se je ne da deliti. Prav s tem je tudi povedano, da ne more biti nobena panoga privilegirana niti zapostavljena. Tak občutek pa je pri nekaterih tovariših nastajal v preteklosti v zvezi z že omenjenim nezaupanjem zaradi tega, ker smo nekaterim športnim panogam, n. pr. smučanju, zaradi letnega časa — posvečali posebno pozornost.
j V tej zvezi bi posebno poudaril stvar, ki ustvarja nasprotstva med , športniki in telovadci. Zlonamerno ■ postavljajo, da naša organizacija nasprotuje tekmovanjem. Zato moramo danes odločno pribiti, da si ni mogoče zamisliti uspešnega udejstvovanja z izločevanjem tekmovalnosti. Poudarjam, kar smo že večkrat napisali, da namreč ni športa brez množične telesne vzgoje in ni zdrave telesne vzgoje, v kateri bi zatirali tekmovalnost. Mesto v fizkulturnj organizaciji bo zato imel tako tisti fizkulturnik, ki tekmuje, kakor tudi oni, ki ne tekmuje. Gojili bomo pa vedno in v vsaki panogi zdravo tekmovalnost.
Problemi množičnosti
Posebej moramo govoriti o problemu množičnosti. O tem smo v preteklosti sicer že mnogo govorili in tudi pisali, nismo pa pristopili k praktični izvedbi. Kajti množičnost ne pomeni 20.000 tekmovalcev, množičnost pomeni, da mora biti v Sloveniji na desettisoče fizkulturnikov. Toda zato je potrebno, ne sama beseda, temveč pravi način dela,- ki nas bo približal ljudstvu. Napačno bi bilo pristopiti danes z istim načinom dela k preprostemu človeku, kakor smo bili vajeni v preteklosti. Potrebno je najti pravilen način približanja ljudstvu, pritegniti ga. moramo k sodelovanju s tistim načinom dela, ki je preprostemu človeku blizu, to se pravi, da ga moramo pritegniti s preprostostjo, enostavnostjo in primitivnostjo naše vadbe. To pa bomo zopet dosegli le, če bomo vadili enostavne, praktične vaje, ki ljudstvu niso tuje. Zato ga ne bomo skušali pridobiti z vajami na orodju in s takim orodjem, ki je po Svoji uporabi tuje, ampak bomo skušali zbirati pripadnike s preprostimi vajami, za katere ni potrebno posebno orodje, kakor n. pr. kros, metanje kamena, ljudske igre itd. Predvsem pa moramo gojiti tiste panoge in skušati pridobiti s tistimi panogami, ki smo jih množično gojili že v preteklosti. Vzemimo plavanje, smučanje. Mi smo mnogo premalo zajeli v teh panogah našo delovno mladino.
Pojem vseslranosfi
Svoj smisel mora dobiti tudi pojem vsestranosti. Tudi ta pojem se je izobličil. in mora zato ponovno dobiti svoje pravo mesto. Vsestranost ne pomeni, da moraš gojiti čim več panog telesnih vaj, pač pit. pomeni, da moraš vse panoge gojiti tako smotrno, da prispevaš k skladnemu, t. j. vsestranskemu razvoju fizičnih sil človeka.. Prav preko te vsestranosti, prav preko take "ojitve telesnih vaj se bodo iz vrst naše delavske in kmetske mladine izločili posamezniki, ki bodo sposobni posvetiti se vrhunskim storitvam. Do takih uspehov bomo prišli preko vrste tekem, ki morajo postati sestavni del našega fizkulturnega dela, ki pa ne smejo postati same sebi namen. S pravilnim izvajanjem tekem moramo skrbeti zlasti za to, da pravilno vzgojimo naše tekmovalce, kar velja posebno za nogomet. Ne smejo se več pojavljati primeri, ki v preteklem letu niso delali časti tej panogi športa. Prav to nas sili, da v letu 1946. nogomet postavimo na zdrave osnove in mu s tem pripomoremo do resničnih uspehov. Če hočemo napraviti korak naprej v fizkulturnem delu mora vladati v naši organizaciji načelo discipline, reda in odgovornosti. Dokler ne bomo imeli čuta za disciplino, dokler ne bomo razumeli pomena reda in nas pri delu ne bo vodilo načelo polne odgovornosti, ne bomo mogli računati na nikake uspehe. Vzemimo samo pomladni kros. Če bi imeli pr^-vi čut odgovornosti, če bi bili disciplinirani bi morala biti udeležba se večja, bi morala biti številka udeležbe dvakrat večja kakor pa je bila v resnici. Potrebno je zato, da postavimo delo na drugo osnovo. Če kje, mora prav v fizkulturnem delu ve-(Nadaljevanje na 2. strini)
Govor ministra lov. Zorana Poliča o bodočih nalogah
1 jati načelo dinamike, ne pa načelo šablonskega prenašanja določenega načina dela na vse naše enote. Društvom moramo prepuščati polno iniciativo dela. Vsako društvo naj po svojih močeh, z lastnimi spoznanji in lastno iniciativo prispeva k zgraditvi naše organizacije.
Samo tako postavljeno fizkulturno delo bo rodilo uspeha.
Če hočemo, kakor sem dejal, ljudstvu približati telesno vzgojo, moramo predvsem najti pot med to ljudstvo. Dolžnost društva je zato ponesti misel prave fizkulture med najširše ljudske množice. Vzbuditi mora med njimi zanimanje zanjo in tudi ljubezen do nje. To bomo predvsem dosegli s propagandnimi izleti, nastopi in tekmami. Toda te vrste tekem ne smejo imeti namen, da postavimo kakšne vrhunske uspehe, temveč samo, da s svojo zanimivostjo in vabljivostjo pritegnejo čim širši krog ljudi med naše pripadnike. Praktično izvajanje propagandnih nalog naj bo zato ena prvih dolžnosti naših fizkul-turnih društev v bodočnosti.
Mladina nosilec fizkullurnega dela
Kakor doslej, mora biti mladina tudi v prihodnosti nosilec fizkultur-nega dela. Predvsem mora skrbeti mladinska organizacija, da se bo pomnožilo število fizkulturnikov. čakajo jo zato velike naloge. S svojo junaško borbo je doprinesla ogromni delež k naši osvoboditvi. Z nešteti-mi žrtvami, ki jih je dala iz svojih 'vrst je v polni meri zaslužila mesto, ki ga ima danes v naši skupnosti. Toda prav ta položaj ji nalaga veliko odgovornost. Tudi v bodoče bo morala biti v prvih vrstah borcev za resnično svobodo, za novo življenje in srečo naših narodov. Morala pa bo biti v prvih vrstah tudi takrat, ko bomo odstranjali težke posledice preteklosti, ko bomo odstranjali kvarne pojave, ki slabijo odporno silo našega ljudstva. Zato bo morala biti tudi v fizkultumi organizaciji nosilec stremljenja, da iz organizacije izločimo pojave veseljačenja, pijančevanja in kajenja, ki ne morejo biti v čast našemu delu. Četudi je zahteva z naše strani velika, bo morala mladina upravičiti zaupanje, ki ga gojimo do nje.
V	zvezi z delom naše mladine pa moramo ugotoviti, da danes še vedno pogrešamo v naši sredini tako kmečko kakor delavsko mladino. Zato moramo z vsemi silami skrbeti, da si prav med to mladino utremo pot. Dokler tega nismo storili, naša organizacija ni izpolnila svoje osnovne naloge. Fizkulturna organizacija je tudi obrambna organizacija naših narodov! Če hočemo, da bo res obrambna organizacija naših narodov, mora biti v naših vrstah med prvimi delavska in kmečka mladina.
Povezava z množičnim! organizacijami
V	bodoče moramo spremeniti svoje delo tudi v odnosu do množičnih organizacij. Moramo se tesneje povezati s prav vsemi množičnimi organizacijami ZMS, AFŽ, sindikati, ki nam bodo pomagale ustanavljati društva- in aktive po naših (abrikah, ustanovah, vaseh in obratih toliko časa, dokler ne bo v naših vrstah res večina delavske in kmečke mladine. Posebno moramo ugotoviti, da se naše žene mnogo premalo zanimajo za telesno vzgojo. Zavedati se morajo kako velikega pomena je za državo zdrava žena. Pravilno izvaja-no fiz-kulturno delo ustvarja vse pogoje za zdravje naše žene in s tem za zdrav rod.
če govorimo o sodelovanju z množičnimi organizacijami se moramo vedno predvsem zavedati, da je naša največja dolžnost vključiti svoje delo v splošno politično prizadevanje naše enotne množične organizacije, ki je vključevala vse politično delo že v preteklosti, t. j. v OF. Nobeno dru-
štvo ne more delati v nasprotju z načeli OF, vsa fizkulturna društva in aktivi morajo biti tesno povezana z lokalnimi organi OF. Samo na ta način si lahko zamišljamo pravilno delo in pravilno politično pot. V preteklosti smo se borili proti vplivom političnih strank na telesno vzgojno delo, ker je takratno politično življenje nasprotova-lo zdravim ljudskim stremljenjem. Osvobodilna fronta je po svojem nastanku in delu pravi izraz ljudske volje in zato tudi res ljudski nosilec političnega življenja. Preko OF ureja ljudstvo svojo skupnost. Kar je v interesu ljudstva, kar je v skladu z ljudsko voljo mora zato biti v skladu z načelnimi smernicami OF. Prav radi tega moramo po svojem delu postati sestavni del OF.
V zvezi z odnosom do OF in do njenih nalog, bi hotel opozoriti na dejstvo, da si danes mnogi prizadevajo ločiti politično delo in politične naloge od ostalega dela. To delajo prav zaradi tega, da bi odvrnili našo pozornost od tistih stvari, ki so v našem političnem življenju najbistvenejše. Opozoril bi zato na nekaj momentov, ki kažejo po eni strani potrebo po najtesnejši pov.ezanosti s političnim življenjem, po drugi strani pa kažejo, da so danes v ljudski državi na vseh popriščih istovrstni problemi. Povezovanje političnih problemov z našim delom nam bo zato vedno jasno nakazovalo smer in prispevalo k utrjevanju tiste poti, ki v celoti ustreza ljudski volji.
Tako povezovanje nas bo tudi navajalo k nalogam, ki jih v samem fizkulturnem delu nismo poznali. Kakor n. pr. velja za politično delo, da moramo biti budni pred nasprotniki, ki hočejo opehariti ljudstvo za pravice s krvjo priborjene, prav tako naj velja budnost pred takimi sovražniki tudi v fizkulturi. Tudi preko naše množične organizacije bi sovražnik hotel škodovati našemu ljudstvu, če bi se mu posrečilo, da se vrine v naše vrste. Če se zavedamo svojih nalog, če se zavedamo svojega pomena, če se zavedamo namenov naših sovražnikov, se moramo oborožiti z budnostjo, moramo paziti, da ohranimo svoje vrste čiste in moramo storiti vse, da postane fizkulturna organizacija res obrambna organizacija naše republike.
Obnova naša rešitev
Danes vemo, da pomeni obnova rešitev naše bodočnosti. Ne smemo misliti, da je to stvar, ki bi smela mimo nas, da mora biti fizkulturnik samo v telovadnicah. Nasprotno ne sme biti fizkulturnika, ki se ne bi odzval udarniškemu delu. Obnova je naša najvažnejša naloga, ker predstavlja okrepitev našega gospodarstva. Zato mora pri. tem delu sodelovati vsak fizkulturnik, vsako fizkulturno društvo. Izpolniti moramo dvojno nalogo, t. j. sodelovati moramo pri obnovi lastnih fizkulturnih naprav in pri splošni obnovi.
Naša najbolj boleča točka je naša Primorska, naš Trst. Ne sme biti fizkulturnika, ki ne bi vsaj moralno podprl borbo in prizadevanje naših bratov Primorcev. Ko smo pričeli svojo veliko osvobodilno borbo, smo se zakleli, da je ne bomo končali preje, dokler Se ne vključi poslednji košček slovenske zemlje v svobodno Titovo Jugoslavijo. Svoje prifege še nismo izpolnili.
Velika napaka našega dela je tudi to, da gledamo večkrat predvsem samo svoje lokalne zadeve, da gledamo mnogo preveč na svoje slovenske prilike, ne vidimo pa potreb skupnosti.
Toda ne smemo pozabiti, da je našo svobodo rodila enotnost naših narodov, da nam je prav enotnost in bratstvo naših narodov največje jamstvo srečnejše bodočnosti. Zato bodi ena naših osnovnih nalog, da najtesneje povežemo svoje napore z napori vseh narodov Jugoslavije. To se ne izraža samo z besedo, mnogo globlji morajo biti ti odnosi in raz-
Pogled na zborovalce. Spredaj na levi je glavni sekretar SNOS-a tov. Franc Lubej
vidni predvsem iz medsebojne podpore in medsebojnega razumevanja,. Vez med našimi narodi je s krvjo skovana in je ne more nihče raztrgati. Tudi to nam mora biti napotilo v našem bodočem delu.
Okrepimo delo v društvih
Ce hočemo izpolniti svoje dolžnosti, moramo predvsem okrepiti delo v naših društvih in aktivih. Snovati moramo nova društva, nove aktive Osnovati moramo aktive v fabrikah in na raznih drugih sektorjih, ter med njimi sprožiti voljo do plemenite tekme.
Potrebno je okrepiti naša okrožja, ki morajo postati nosilec tehničnega
Podajamo izvleček iz referata sekretarja FZS tov. Knola. ki nudi vpogled v pereče potrebe in naše osrednje naloge.
Kmalu po osvoboditvi je bil ustanovljen Fizkultumi odbor Slovenije, v katerem je bilo uresničeno načelo enotnosti, niso pa bili še jasni pogledi na enotno delovanje v fizkulturi kot n. pr. v metodi vzgoje, v organizacijskem pogledu pa je bila še ločenost posameznih odsekov, posameznih fizkulturnih panog, kar ne bi moglo voditi k vsestranskemu razvoju v fizkulturi.
V novo fizkulturno organizacijo se je vključilo demokratično krilo Sokolov, ki je na zboru 8. julija 1945, pozvalo k skupnemu sodelovanju v enotni zvezi vse svoje pošteno članstvo. Sprejet je bil sklep o vključitvi jn izvršena prostovoljna izročitev vsega imetja bivšega Sokola Fizkultumi zvezi Slovenije. Naglaše-na je bila združitev strokovnega in upravnega vodstva, kar je bila posledica bridkih izkušenj iz preteklosti. Z vključitvijo strokovnjakov in vaditeljev v FOS, je bila dana realna možnost enotne, načrtne in vsestranske vzgoje. Poleg bivših športnih delavcev j n sokolskih vaditeljev, so se vključili v FOS tudi pošteni člani bivše Zveze fantovskih odsekov, ki so tudi pripomogli k izpopolnitvi kadra za strokovno vodstvo.
Tako se je formirala iz prejšnjih razcepljenih fizkulturnih panog nova enotna organizacijska oblika.
Rasi nove organizacije
Poglejmo še graditev organizacije od spodaj. Fizkultumi odbor Slovenije si je za začetek delovanja postavil nalogo, izdelati začasna društvena pravila. Na njihovi osnovi so se začela ustanavljati in oblikovati fizkulturna društva, ki jih je bilo do danes sprejetih 63. Imena teh društev so bila objavljena v »Poletu«. Delujočih, a formalno še ne sprejetih pa je 21 društev. Dejansko delujočih društev je po dosedanjih podatkih 103. Razen teh so še druga društva, ki zaradi malomarnosti niso prijavljena in seveda tudi še niso sprejeta v FŽS.
Pri delu so se pokazale pri ustanavljanju društev razne težkoče. Ustanovni odbori niso znali poiskati in sprejeti v svoje odbore strokovnjake. Pravila niso predvidevala propagandiste funkcionarje, kar je precej oviralo propagando, k| bi ji bilo treba, zlasti v začetku, posvetiti več pozornosti.
Fizkulturna društva se. morajo zavedati, da je njihova prva naloga delo v fizkulturi. Poleg tega pa morajo društva navajati svoje članstvo, da deluje tudi v drugih množičnih organizacijah OF. V zvezi s tem so se pokazale potrebe po spremembi društvenih pravil, kot n. pr. poimenovanje društev z imeni, ki so v tesni zvezi z narodno osvobodilno borbo -in drugimi enotnimi nazivi kot fizkultura in podobno.
Z rastjo fizkulturnih društev se je pokazala potreba po ustanovitvi vmesnega organa, t. j. okrožnega fiz-kultumega odbora, ki bi orevzel na-
dela na fizkulturnem polju. FZS bo samo centralni organ, ki pripravlja osnovni material za delo. Vse podrobno tehnično delo pa bo slonelo na naših okrožjih. Zato je potrebno, da so v okrožjih sposobni in delovni ljudje.
Prirejati moramo tečaje in usposobiti veliko število vodnikov in vaditeljev, da bomo lahko zajeli deset-tisoče fizkulturnikov.
Borba za fizkulturno značko naj bo ena izmed poti, po kateri bomo pritegnili ljudstvo k fizkulturi. Parola »Za republiko naprej« naj ne bo samo parola, ampak naj dobi polno vsebino, naj bo vsakdo prepričan, da se mora za tekmovanje usposobiti s praktičnim sodelovanjem, toda ne zaradi samega tekmovanja, temveč zato, ker se hočemo usposobiti za obrambo republike, ki za nas ni prazen pojem, temveč edina oblika za skupno življenje našega ljudstva.
Naj omenim še en sektor dela, ki bo imel v bodoče še velike naloge, to je naša propaganda. Danes je lahko ogromna razlika, med načinom propagande. Prva naloga na tem polju naj bo zato ustvarjanje enotnosti v delu. Osnovni nameni fizkulturi.ega dela morajo postati jasni vsern^ piscem člankov o fizkulturi. Poročanje v dnevnikih mora biti objektivno, ter mora temeljiti na novih načelih, ker le tako bo prispevalo k pravilni vzgoji v fizkulturi. Če bomo v tem smislu uživali podporo naših , časopisov, bomo mnogo lažje dosegli naš osnovni cilj, t. j. množičnost naše organizacije,
Samo po tej poti in po teh osnovnih vidikih bo uspevalo naše delo, sat-mo tako bomo izpolnili svojo nalogo in vzgojili ljudi, sposobne fizičnih naporov, zdrave in pripravljene vsak čas na obrambo ljudskih pravic, na obrambo demokracije in na obrambo novega reda. ki ga z žulji, znojem in s krvjo ustvarja naše ljudstvo.
se velik del dela FOS-e. Pred okrožnimi skupščinami so iniciativni okrožni odbori več ali manj samo životarili, po skupščinah pa so zaživeli in postali v večji meri središča delovanja fizkulturnih društev in aktivov.
Kot nujna potreba se je postavilo, da okrožni odbori dobe svoje sedeže in profesionalni upravni aparat.
Prj izgrajevanju organizacije, je napravil F C/S to napako, da ni že od vsega začetka posvetil dovolj pažnje neposredno terenu. S tem je mišljeno to. da bi člani FOS-e morali obiskovati vasi, industrijske kraje, šole in ustanove, v njih buditi v življenje aktive, kot osnovo organizacije in jim dajati pobudo za medsebojno tekmovanje. To delo ni bilo predvideno, pa tudi zn propagando se ni storilo mnogo.
Premalo povezave
Opazili smo. da društva niso dajala poročil okrožjem in ta ne FOS-e. Zaradi tega ni bil možen dovolj natančen pregled števila članov, pregled tekem, vadb. prireditev, materialnih sredstev in potreb, tako da je FOS-e mogel opravljati le najvažnejše naloge. Tako stanje je vodilo k nenačrtnosti in nesistematičnosti.
V nekaterih društvih je obstojala razdvojenost med posameznimi panogami, ker je vsaka sekcija delala ločeno, imela svoje blagajne, vodila gospodarsko politiko itd.
Bili pa so tudi pozitivni primeri sodelovanja, medsebojne pomoči, pri skupni vadbi ljubljanskih društev, pri lahkoatletih in plavalcih, smučarjih in igralcih nogometa na Jesenicah, dalje posebno v Trbovljah, Celju in drugod.
Druga, decembrska skupščina v Beogradu, je že dala jasne, opredeljene osnove za delo, izdala organizacijska in finančna pravila ter iznesla podrobnejše strokovne sklepe o vadbi, o terminologiji itd.
Na osnovi teh pravil smo pripravljali okrožne skupščine, pripravili pravila, omogočeno pa nam je bilo tudi redno finančno poslovanje ter določena pravila o prestopanju in izstopanju iz društva v društvo. Naša delegacija je prispevala na skupščini zlasti k enotnost; organizacije.
Podčrtati moramo, da nam je naša oblast v mnogočem pomagala in se zanimala za naše delovanje v fizkulturi, nam nudila tudi materialno pomoč, ki je bila nujno potrebna za izvedbo tečajev. Zanimanje oblasti se je pokazalo predvsem v govoru tovariša predsednika Kidriča na prvem fizkulturnem zletu v Ljubljani.
Zveza mladine Slovenije, je bila tista organizacija, ki je dala pobudo za ustanovitev Fiz kulturne zveze. Člani glavnega odbora Z MK so aktiv-
no sodelovali od vsega začetka ' Zvezi. Konkretni primeri v izvedbah mnogih fizkulturnih prireditev. k<>’ štafete, fizkultumi zlet, letošnji P°' mladanski kros, fizkultumi teden 111 mnoge druge lokalne prireditve s° pokazale, da bi bila njih izvedb® marsikje nemogoča, če jih ne bi izvedla organizirana mladina. Sodelovala je pri organiziranju tečajev, izbrala v mnogih krajih kader za tečaje, pomagala pri politični vzgoji-tako da pripada tudi mladini odločilen delež pri udarniškem orosto-voljnem delu za popravitev in izgradnjo naprav v gospodarstvu in fizkulturi.
Nevidno a koristno delo
Fizkultumi odbor Slovenije je smatral za svojo glavno nalogo vzgojo vaditeljskega kadra, ki je nujno potreben za izvedbo številnih nalog, k' jih mora opraviti Zveza. V ta namen je FOS-e organiziral več tečajev za vaditelje. Prvi je bil lansko leto za tovariše in tovarišice iz Primorske, ki jih je bilo 44 iz 40 različnih krajev. Drugi je bil v februarju, na katerem je bilo 37 tovari- I šev iz 30 krajev, tretji za ženske v marcu s 55 tečajnicami iz 41 krajev, j Tudi za vaditeljski 6 tedenski tečaj IV. armije je strokovni odsek dal večino učiteljev. Ugotoviti pa moramo, da raven naših 14 dnevnih te- -čajev ni bila raven pravih zveznih | tečajev, ker je bilo potrebno v najkrajšem času osnovno izobraziti čim j večje število bodočih vaditeljev. Ko bodo prevzela izvedbo osnovnih tečajev društva in okrožja, se bo dvignila raven zveznih tečajev. V teh tečajih je bila podana tudi ideološko politična izobrazba. Namen teh te- j čajev je bilo vsestransko izvežbanje kadra, kar pomeni za razliko od sta- j rih tečajev predaprilske Jugoslavije, uveljavljanje nove, pravilne smeri v fizkultumi vzgoji.
Nadalje je bil lani v poletju izveden tečaj v plavanju, potem tečaji za smučarje na Jesenicah, v Mariboru in Planici. Zveza je tudi pomagala pri tritedenskem smučarskem tečaju na Primorskem, dočim za druge panoge še ni moglo biti vaditeljskih tečajev.
Na terenu zelo potrebujejo proste vaje za manjše nastope, akademije in slične prireditve ter strokovna navodila za vadbe. Dolžnost strokovnega odbora bo, da sestavi potrebne vaje in jih razpošlje po terenu.
V redno delo nas je v veliki meri usmeril naš prvi zlet v Ljubljani' sredi avgusta lanskega leta, ki je po udeležbi in izurjenosti prekosil vsa pričakovanja. V velikem javnem nastopu je v glavnih dveh prostih vajah nastopilo nad 700 izvrstno izurjenih mladincev, mladink pa celo nad 1.900. Posebno vidno je bilo na zletu uspešno sodelovanje blizu 800 mladincev in mladink iz našega Primorja. V 7 dnevnem tečaju za zlet-ne proste vaje v Ljubljani se je naučilo vaj okoli 50 tečajnikov iz dežele, nekateri pa so šli učit celo na deželo, ker sicer zleta ne bi mogli izvesti.
Lani v decembru je ljubljansko društvo Udarnik priredilo dve telovadni akademiji v Trstu ter želo veliko pohvalo mnogoštevilnega slovenskega in italijanskega občinstva ter lepe ocene v vseh tržaških lis-tih. Akademija je pokazala našo višino v fizkulturi in imela posebno velik političen pomen.
Zlasti velik propagandni učinek je imela dobro izvedena štafeta ob priliki II. kongresa ZMS.
FZS je izvedla državno smučarsko prvenstvo v Guštanju in Kranjski gori, kjer ju sodelovalo okrog 400 tekmovalcev. To število pri nas še ni bilo nikdar tolikšno. Zlasti velika je bila udeležba tovarišev iz drugih federalnih enot.
Planinsko društvo Slovenije je do delilo upravo koč podružnicam, izdelalo načrt za enotno blagajniško poslovanje in dalo smernice za upravo in oskrbovanje planinskih posto-
jank. V načrtu ima izvedbo množičnih izletov, pripravljen je mesečnik »Triglav« in različne strokovne planinske publikacije. Posebno težko vprašanje v planinstvu je vprašanje gospodarstva. Pred vojno smo imeli pozimi odprtih 119 koč in domov, ki pa jih je okupator večinoma porušil in je dejansko stanje naših naprav padlo za več kot 90 odstotkov.
Za načrtno gospodarstvo in za potrebe je bila ustanovljena proizvajalna in prodajna zadruga »Elan«, ki je osnova gospodarstva, namenjen® za pomoč širokim ljudskim plasten1 v fizkulturi. Poslužuje se in se bo posluževala vedno bolj novih, donečih fizkulturnih izdelkov. Razdeljevanje orodja, gradnja naprav in podpora društvom, bo omogočeno še>e s točno evidenco vsega imetja.
Glavni sekretar FZS tov. Knol v razgovoru s sekretarjem FISAJ-a
tov. Kreačičem
Poročilo glavnega sekretarja FZS tov. Knola
Namen fizkulture ni samo ta, d a izoblikuje telo, marveč je predvsem ta, da izkleše človekovo osebnost!
PRAVILA FIZKULTURNE ZVEZE SLOVENIJE
1.	POGLAVJE
Občne določbe
Člen 1.
'izkultuma zveza Slovenije (FZS) je množična organizacija, ki obsega vse fizkulturnike in fizkulturne enote v federativni ljudski republiki Slo venijj ter je vključena v Fizkutlurno zvezo Jugoslavije.
Člen 2.
Barve Fizkulturne zveze Slovenije so: belo-modro-rdeča.
Zastava je slovenska trobojka.
Sedež Zveze jc v Ljubljani.
Člen 3.
Namen FZS je razvijati in krepiti telesno, nravstveno in duhovno moč Posameznikov in celote z vsestransko, smotrno telesno vzgojo ter tako povečati njih zmožnost in pripravljenost za obrambo domovine, obrambo socialnih, gospodarskih in kulturnih pridobitev, izbojevanih z težkimi žrtvami v narodno osvobodilni borbi.
Člen 4.
Zato hoče FZtS:
L Združiti v društvih in aktivih najširše sloje, posebno mladino, da načrtno in sistematično goji fiz kultur o v mestu in na vasi ter jih navajati k tekmovanju za fizkulturni znak.
2.	Pomagati posameznikom v razvoju k vrhunski storitvi v vseh panogah fizkulture.
3.	Omogočiti vsem svojim članom sodelovanje pri vodstvu in usmerjanju fizkulturc.
4.	Delati na kulturnem in političnem torišču za napredek fizkulturc in navajati svoje članstvo k sodelovanju s političnimi, strokovnimi in kulturnimi in množičnimi organizacijami, opirati svoje delo na njihovo pomoč, kakor tudi jih podpirati v njihovem delu.
5.	Proučevati in spdpolnjcvati metode fizkulturnega in organizacijskega dela in v ta namen prirejati tečaje vseh vrst, predavanja in razprave a fizkulturi.
6.	Razširjati z vsemi sredstvi (časopisi, predavanji, filmom itd.) poznanje fizkulturc ter izdajati ali pomagati pri izdajanju strokovne literature.
7.	Prirejati javne nastope, tekme, zlete, slavnosti, in druge prireditve.
8.	Urediti zdravniško službo za nadzor nad izvajanjem fizkulture, zavarovanje fizkulturnikov in raziskovanje učinkov fizkulturc na človeka.
9.	Načrtno na zadružni osnovi voditi izdelovanje vadbenega orodja ter drugih potrebščin za fizkulturc, načrtno graditi fizkulturne naprave in urediti društvom nabavljanje vseh potrebščin. Vse to delo opravlja FZS v soglasju s pristojnimi ljudskimi oblastmi.
10.	Zastopati fizkulturni pokret Pred ljudskimi oblastmi, množičnimi organizacijami, ustanovami ali posamezniki in biti z njimi v stikih.
11.	Poglabljati s svojim delom bratstvo in enotnost naših narodov ter delati za zbližan j e slovanskih in drugih svobodoljubnih narodov.
12.	Kar najtesneje sodelovati z Jugoslovansko armado na torišču fiz-kulture.
13.	Storiti vse, da se bo gojila fiz-kultura v duhu teh pravil.
Obveznost za vadbo določa strokovni pravilnik, ki je v skladu z ustreznim pravilnikom Fizkulturne zveze Jugoslavije ter sprejet na skupščini.
Vsa določila, razen točke d), veljaj« v smislu čl. 6. teh pravil tudi za vse podrejene organe Fizkulturne Zveze Slovenije.
Člen 8.
Sekretarijat FZS lahko kaznuje pripadnike in organe Zveze, ki se pregreše zoper določilom teh pravil in odredbam s tcmi-le kaznimi:
a)	ustni ali pismeni opomin,
b)	ustni ali pismeni ukor,
c)	prepoved uporabe fizkulturnih naprav, prepoved nastopanja in ostalega dela v organizaciji za določen čas,
d)	izključitev za določen čas .ati za vedno.
Kazen izreče sekretarijat FZS po opravljeni kazenski obravnavi na predlog disciplinskega odseka.
Zoper vsako kazen je dopustna pritožba na glavni odbor oziroma na skupščino FZS, ki to pritožbo zavrne ali pa ji ustreže. Vsak primer mora sekretarijat predložiti v potrditev glavnemu odboru in velja razsodba od dneva te potrditve.
III. POGLAVJE
Zvezinl organi
Člen 9.
Organi Fizkulturne Zveze Slovenije so:
a) skupščina FZS.
h) glavni odbor FZS,
c)	okrožne skupščine in okrožni odbori FZS,
d)	skupščine in odbori fizkultur-nih društev in aktivov.
Člen 10.
Osnovne enote FZS so fizkultuma društva in fizkulturni aktivi.
.‘Člen 11.
Glavni odbor FZS volijo poslanci okrožij, ki jih izvolijo na okrožnih skupščinah.
Okrožne odbore F'ZS volijo poslanci fizkulturnih društev in aktivov, ki so jih izvolili na skupščinah ali sestankih fizkulturnih društev ali aktivov.
Člen 12.
Skupščina FZS je ali redna ali izredna.
Člen 13.
Skupščino skliče sekretarijat z dnevnim redom vred, ki ga mora razglasiti najmanj 14 dni popre j e. Skupščina je sklepčna, če je. navzoča polovica vseh poslancev. Sklep je veljaven, če glasuje zanj nad polovico vseh navzočih.
Če sc ob določenem času ne zbere zadostno število poslancev, se prične skupščina pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom ter je sklepčna, če je navzočih vsaj X poslancev. O načinu glasovanja odloča skupščina. Glasovalno pravico imajo samo poslanci s pravilnimi poverilnicami.
Člen 14.
Vsaka skupščina mora imeti na dnevnem redu:
L izvolitev verifikacijskega odbora in potrditev poverilnic,
2. izvolitev dveh zapisnikarjev in dveh potrditeljev zapisnika.
Člen 5.
Gmotna sredstva so:
a)	vpisnina in letnina fizkulturnih društev in članov,
b)	dohodki od Zvezinih prireditev,
c)	določeni odstotek od dohodkov drugih fizkulturnih prireditev,
d)	darila, podpore in .razni drugi
dohodki-
II. POGLAVJE
Članstvo
Člen 6.
Člani Zvezinih enot lahko postanejo vsi državljani, ki imajo državljanske pravice in se zavežejo, da
Člen 15.
Redna skupščina se praviloma snide vsako leto v prvi polovici decembra. Njena opravila so:
a)	ocenjevati in potrjevati delo sekretarijata in glavnega odbora za minulo poslovno dobo po njunih poročilih in po poročilu nadzornega odbora.
b)	- izvoliti glavni odbor, nadzorni odbor in disciplinski odsek ter zastopnike za skupščino Fizkulturne Zveze Jugoslavije.
c)	spreminjati pravila FZS,
d)	sklepati o vseh predlogih, prošnjah in pritožbah. Reči načelnega značaja morajo predložiti okrožni
r —v. ,,,,,«.... odbori sekretarijatu FZS 30 dni ,l>do izpolnjevali ta pravila. Izrecno I pred skupščino FZS. Sekretarijat
določene članske obveznosti in pra-'!ce veljajo tudi za okrožja, društva V) aktive. Članstvo preneha z izklju-ulN’ij<, aij izstopom.
Člen 7.
I ravice in dolžnosti pripadnikov /-veze so:
v gojiti in pospeševati fizkulturo ^ duhu teh pravil, izvrševati odred-uol nat'rc.ienih organov in varovati \*rd fizkulturne organizacije,
, o) udeleževati se fizkulturnega de-'n prireditev,
. S) uporabljati vsa sredstva in , »Hi nos ti ki jih imajo ali izposlu-ozkulturne enote,
„ I v°liti in biti voljen v vse or-2 ne. fizkulturne organizacije. Ta n,.' !ca velja za pripadnike od iz-^Jenega 16. leta dalje, cii« 1 rodn o plačevati vse organiza-Prispevke ter čuvati Zvezino kovino.
jih -mora razglasiti s celotnim dnevnim redom skupščine okrožnim f'z-kulturnim odborom 15 dni pred skupščino.
e)	sklepati o proračunu za prihodnje leto,
f)	sklepati o članarini, vpisnini, o številu poslancev okrožij i. dr.
Člen 16.
Izredna skupščina se snide:
a)	kadar to sklene Centralni odbor FISAJ-a.
b)	kadar to sklene glavni odbor FZS,
c)	kadar to zahteva ena tretjina fizkulturnih društev in aktivov,
d)	kadar to zahteva nadzorni odbor FZS.
Izredna skupščina sc mora sniti najkasneje 30 dni po sklepu ali zahtevi. Izredna skupščina razpravlja in sklepa samo o rečeh, ki je bila zaradi njih sklicana.
Člen 17.
Glavni odbor šteje do 60 članov in je takole sestavljen:
a)	predsednik,
b)	trije podpredsedniki.
c)	glavni sekretar,
č) strokovni sekretar,
d)	člani strokovne komisije (do 15),
e)	načelnik in 4 člani propagandnega odseka.
f)	načelnik in 5 članov gospodarskega odseka,
g)	načelnik in 3 člani zdravniškega odseka,
h)	po dva člana vsakega okrožnega odbora.
i)	do 5 članov.
Članu odbora sc lahko poveri več referatov.
Člen 18.
Seje glavnega odbora morajo bili najmanj vsak drugi mesec in jih sklicuje sekretarijat. Seje glavnega odbora so sklepčne, če je navzoča najmanj polovica članov. Sklep velja, če glasuje zanj večina navzočih.
Člen 19.
V pristojnost glavnega odbora spada:
a)	razlaga Zvezinih pravil in pravilnikov in načelno odločevanje v splošnih rečeh;
b)	pravica sprejema novih članov v strokovno komisijo, odseke, odbore in svete na njihov predlog ter potrjevanje sodelavcev strokovne komisije, odsekov odborov in svetov, ki jih postavi sekretarijat.
Člen 20
Sekretarijat šteje:
a)	predsednika in tri podpredsednike,
b)	glavnega sekretarja.
c)	strokovnega sekretarja.
d)	načelnika gospodarskega odseka,
e)	načelnika zdravniškega odseka,
f)	načelnika propagandnega odseka,
g)	tajnika sodniškega zbora,
h)	2 do 4 člane, ki jih po potrebi iz svoje srede izvoli glavni odbor.
Člen 21.
Naloga sekretarijata je, da:
a)	vodi strokovno, politično in vzgojno delo FZS,
b)	vzporeja delo in potrjuje načrte, odločbe strokovne komisije in strokovnih svetov ter odsekov,
c)	opravlja tekoče delo,
č) dodeljuje posamezne naloge Zvezinim organom,
d)	vzdržuje stike z osrednjim odborom Fizkulturne Zveze Jugoslavije in glavnimi' odbori fizkulturnih zvez drugih Ljudskih republik Jugoslavije ter opravlja vse delo. ki se nanaša nanje,
c)	rešuje prošnje, pritožbe in spore med okrožnimi odbori, ki niso načelnega značaja.
f) namešča in odpušča uslužbence FZS in določa njihove prejemke.
Člen 22.
Dolžnosti in pravice članov .sekretarijata so te-le:
a)	predsednik, podpredsednik ali glavni sekretar predseduje sejam glavnega odbora, sekretarijata in skupščine. Ti organi zastopajo Zvezo pred oblastmi, drugimi organizacijami in posamezniki, So naredbo-davci za denarne in materialne posle FZS. Predsednik in glavni sekretar podpisujeta . pisma načelne v.ažnosti;
b)	glavni sekretar razen tega vodi celotno upravno delo Zveze, potrjuje zapisnike sej glavnega odbora, sekretarijata in skupščine, sestavlja letna poročila Zveze, podpisuje sam vsa pisma, ki niso načelnega značaja, in je načelnik upravnega osebja v Zvezinl pisarni.
e)	Strokovni sekretar vodi vse delo strokovnega značaja, zastopa glavnega sekretarja v upravnem poslovanju kadar je odsoten in predseduje sejam strokovne komisije;
č) predsedništvo lahkih prisostvuje vsem sestankom, sejam in razgovorom ali jih po potrebi samo sklicuje.
Člen 23.
Strokovna komisija skrbi za pravilno izvedbo fizkulturnega programa, načel in metode v okviru splošnih smernic FISAJ-a, vodi splošno vadbo vseh panog' telesne vzgoje, skrbi tudi za njih razvoj v športni smeri in vrši splošno razporedbo tekem in fizkulturnih prireditev v območju FZS.
(Strokovno komisijo vodi strokovni sekretar. Tvorijo jo poverjeniki za posamezne panoge fizkulture: (poverjenik za splošno vadbo, vodne panoge, lahko atletiko, zimske panoge, orodno telovadbo na orodju, težko atletiko, nogomet, odbojko in košarko, tenis in namizni tenis, motoristiko, planinstvo, sabljanje in streljanje in drugo).
Strokovna komisija more poveriti podrobno izvedbo določenih nalog le posameznim svojim elanom,
Za vse načelne sklepe strokovne komisije je potrebna potrditev sekretarijata.
Strokovna komisija dela po poslovniku, ki ga potrdi skupščina FZS.
Člen 24.
Strokovne odbore.
Za posamezne panoge fizkulture, ki zahtevajo po svojem obsegu in svojem pomenu poseben način dela. so postavljeni strokovni sveti.
Strokovne odbore za posamezne panoge tvori do 6 članov.
Strokovnemu odboru predseduje poverjenik za ustrezno panogo v strokovni komisiji.
Člen 25.
Strokovni odbori morajo:
1.	izdelati načrte, pravila in pravilnike za tehnično poslovanje;
2.	najti sredstva in načine za razvoj dotične panoge;
3.	sestavljati predloge za čas, tekem in prireditev za svojo panogo itd. Za izvršitev večjih nalog sklicujejo strokovni odbori strokovne svete iz strokovnjakov pri okrožjih in društvih.
Delo strokovnih svetov FZS mora biti v skladu z načelnimi smernicami ustreznih strokovnih svetov Fizkulturne Zveze Jugoslavije.
Člen 26.
Disciplinski odsek.
Disciplinski odsek obravnava vse prestopke pripadnikov po členu 8.
Disciplinski odsek ima 5 članov in 3 namestnike, ki jih izvoli skupščina FZS.
IV. POGLAVJE
Okrožni flzkuliurni odbori
Člen 27.
Okrožni fizkulturni odbor vodi fizkulturn a društva in aktive svojega območja — okrožju.
Imenuje se z imenom upravno-po-litičnega okrožja, če glavni odbor FZS ne odredi drugače.
Meje okrožja se skladajo z mejami upravno političnega okrožja, če to skupščina FZS ne odredi drugače.
Člen 28.
Naloge okrožnega fizkulturnega odbora so smiselno iste kakor jih našteva člen 4. teh pravil. Okrožni odbor skrbi, da se izpolnjujejo ta pravila in ostale odredbe FZS v njegovem območju, dopolnjuje te odredbe v skladu s posebnimi razmerami v okrožju in daje pobudo glavnemu odboru za dopolnitve, izboljšanja in spremembe v fizk ul turnem delu.
Gmotna sredstva okrožnega, fiz-kultumega odbora določa člen 5. in jih potrjuje redna skupščina FZS.
Člen 29.
Okrožje vodita okrožna skupščina in okrožni odbor.
Člen 30.
Skupščino okrožja tvorijo poslanci fizkulturnih društev in aktivov. Vsako društvo in aktiv pošlje za vsakih 50 članov po enega; nepopolna petdesetica šteje za celo. Poslanci morajo biti voljeni po društvenih zborih in morajo imeti pravilno izdana potrdila o izvolitvi.
O sklicanju, vodstvu, glasovanju in veljavnosti sklepov veljajo v celoti ista določila, kot za Zvezino ‘skupščino (čl. 12—14.).
Člen 31.
Skupščina okrožnega fizkulturnega odbora jc redna ali izredna. Redna skupščina se praviloma snide vsako leto v prvj polovici meseca novembra. V njeno delovno območje spada:
a)	presoditi in potrditi delo okrožnega fizkulturnega odbora po poročilu in po predlogu nadzornega odbora ;
b)	razpravljat) in sklepati o vseh predlogih, prošnjah in pritožbah, ki spadajo v pristojnost okrožja: vse načelne predloge društev, aktivov in posameznikov je treba poslati najkasneje 30 dni pred skupščino okrožnemu . fizkulturnemu odboru, ta pa jih mora razglasiti najmanj 15 dnj pred skupščino vsem društvom;
e) izvoliti okrožni fizkulturni odbor, nadzorni odbor, disciplinski odsek in poslance za skupščino FZS;
d)	razpravljati 0 proračunu, ki ga je treba predložiti FZ(S v potrditev.
Člen 32.
Izredna skupščina se snide:
a)	kadar to zahteva sekretarijat ali glavni odbor FZS;
b)	kadar to sklene okrožni fizkulturni odbor:
e)	kadar to zahteva l/a včlanjenih
društev in aktivov;
č) kadar to zahteva nadzorni odbor.
Izredna skupščina se mora sniti najkasneje 30 dni po sklepu ali po zahtevi. Razpravlja ter sklepa o stvareh, ki, je bila zaradi njih sklicana.
Člen 33.
Okrožni fizkulturni odbor šteje do 30 članov. V njem so:
a)	predsednik,
b)	2 podpredsednika.
c)	sekretar,
d)	strokovni sekretar,
e)	strokovna komisija (do 10),
f)	propagandni odsek (do 3 člani),
g)	gospodarski odsek (do 3 člani),
h)	zdravniški odsek (do 2 člana),
i)	7 članov.
Prvi imenovani v odsekih f)—h) so načelniki svojih odsekov.
Za delo okrožnega odbora veljajo smiselno določila za glavni odbor FZS.
Člen 34.
Sekretarijat je sestavljen in posluje tako, kakor sekretarijat FZS.
Člen 35.
Strokovna komisija in strokovni odbori okrožja imajo smiselno iste naloge ter veljajo zanje smiselno ista določila kakor za strokovno komisijo in strokovne odbore FZS.
Člen 36.
Disciplinski' odsek ima 3 člane in dva namestnika. Obravnava vse prestopke, naštete v členu 8. in pred laga kazni. O predlogu disciplinskega odseka odloča okrožni odbor.
Kazni pod c) in d) člena 8. teh pravil veljajo samo, če jih potrdi FZS.
V. POGLAVJE
Fizkullurna društva
Člen 37.
Pripadnike društva sprejema društveni odbor. Društveni odbor lahko zavrne sprejem, če ima o prijavljenem podatke, ki ga v fizkulturne m, moralnem ali političnem pogledu ne priporočajo. Vsako zavrnitev sprejema je treba utemeljiti in jo sporočiti prijavljencu. Vstop v društvo in prestop iz enega društva v drugo ureja pravilnik o vpisu in registraciji članstva.
Člen 38.
Za vsako društvo je splošna vadba obvezna. Vsako društvo pa mora imeti vsaj še dva odseka, ki v njih športno goji določene panoge fizkulture.
Člen 39.
Društvo vodi:
a)	društveni zbor;
b)	društveni odbor.
Člen 40.
Društveni zbor se snide vsako leto meseca oktobra na odborov oklic, ki mora biti razglašen z dnevnim redom najmanj 8 dni popreje.
Društveni zbor je sklepčen, če je navzoča najmanj polovica članov. Zbor sklepa z večino glasov' in sam odloča o načinu glasovanja.
Če sc ob določenem času in na določenem kraju ne zbere zadostno število članov, se začne pol ure kasneje občni zbor na istem kraju z istim sporedom in je sklepčen ob vsakem številu zborovalcev.
Redni društveni zbor odloča o vseh društvenih stvareh. Vedno pa mora:
a)	izvoliti društveni odbor;
b)	izvoliti nadzorni odbor, in disciplinski odsek;
c)	presoditi in potrditi delo odbo ra za preteklo poslovno dobo:
d)	razpravljati o vseh nalogah društva, o predlogih, prošnjah in pritožbah;
e)	razpravljati o proračunu; proračun mora potrditi okrožni odbor;
Izredni občni zbor se snide:
a)	kadar ga skliče odbor;
b)	kadar to zahteva vsaj članstva;
c)	kadar to zahteva nadzorni odbor.
Člen 41.
Društveni odbor sestoji iz:
•a) predsednika,
b)	podpredsednika,
c)	sekretarja,
d)	blagajnika,
e)	gospodarja,
f)	poverjenika za propagando,
g)	poverjenika za zdravstvo,
h)	poverjenike ža splošno vadbo (4—6),
i)	poverjenike za panoge, ki jih društvo goji množično kot šport.
Člen 42.
Društveni odbor mora:
a)	voditi splošno in podrobno vzgojno delo v društvu v duhu teh pravil,
b)	sprejemati društvene ■ pripadnike,
c)	gospodariti s premoženjem in napravami Zveze,
d)	skrbeti za redno upravno delo.
Člen 43.
Društveni odbor se sestane najmanj enkrat na mesec. Njegov sklep velja, če je navzočih polovico odbornikov in če glasuje zanj nad polovico navzočih.
Predsednik in sekretar zastopata društveni odbor pred ljudskimi
oblastmi, množičnimi organizacijami in ustanovami in posamezniki. Vse delo opravljata sporazumno s pristojnimi odborniki in sopodpisujeta vsa pisma, ki jih pripravijo odborniki.
Člen 44.
Za strokovno vodstvo ima društvo strokovni odbor, ki so v njem poverjeniki za splošno vadbo in poverjeniki za panoge, ki jih goji društvo množično kot šport.
Člen 45.
Poverjeniki pod e)—i) v el. 41 si lahko zberejo stalne sodelavce in strokovnjake, ki jih mora popreje potrditi društveni odbor. Ti tvorijo »tokovne odseke, ki zanje smiselno veljajo določila za ustrezne odbore okrožja in Zveze.
Člen 46.
Disciplinski odsek ima 3 člane in dva namestnika. Obravnava vse prestopke in predlaga kazni, ki so naštete v čl. 8 teh pravil.
Kazen izreče na predlog disciplinskega odseka društveni odbor.
Kazni pod c) in d) čl. 8 teh pravil veljajo samo, če jih potrdi FZS.
VI. POGLAVJE
Fizkullurni aktivi
Člen 47.
L Aktivi so takisto osnovne enote fizkulturne organizacije.
2.	Aktivi se lahko ustanove v vaseh. industrijskih in drugih podjetjih, tovarnah, srednjih in strokovnih šolah.
3.	Aktivi se ustanove zaradi množičnega vključevanja širokih ljudskih slojev v fizkulturo.
4.	Kjer ni fizkulturnih društev ali kjer zanje ni potrebnih pogojev, opravljajo aktivi vse delo za gojitev fizkulture v duhu teh pravil.
5.	Kjer- so fizkulturna društva, posredujejo aktivi vključevanje v ta društva z intenzivnim propagandnim delom, s kolektivnim vključevanjem obrata ali ustanove v društva in store vse, kar lahko.poveča zanimanje za fizkulturo, prirejajo tekme med obrati, ustanovami, razredi šolami. sestanke v obfatih ih ustanovah, samostojne nastope in prireditve obratov, ustanov, šol itd.
6.	Fizkulturna društva morajo podpirati fizkulturne aktive vsestransko (strokovno in gmotno).
Člen 48.
1.	Člani aktivov so lahko:
a)	na vasi, v industrijskem podjetju ali na ustanovi, vsi vaščani, delavci in nameščenci;
b)	v srednjih, strokovnih in vajeniških šolah vsi učenci tiste šole
2.	Aktiv se ustanovi, če se zbere najmanj 15 članov starejših nad 14 let.
3.	Če se zbere manj kot 15 članov, -sc ustanovi fizkulturna skupina.
4.	Aktiv sprejema nove člane na skupnem sestanku svojih članov.
5.	Vsi člani aktivov prejmejo enotne članske izkaznice FZJ.
Člen 49.
Vsi člani fizkulturnega aktiva imajo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo ostali člani FZS (alej čl. 7.). Razen tega ima vsak član aktiva pravico sodelovati (tudi pri aktivih društev) pri vseh prireditvah, tekmah itd. aktivov svoje industrije, gospodarske panoge, šol itd. Vsi člani fizkulturnega aktiva vezanega na društvo. imajo vse pravice in dolžnosti kot ostali člani društva (k. čl. .45. točka 4.).
Vsak fizkulturnik v aktivu se mora pripravljati za tekmo za fizkul-turni znak.
Člen 50.
Tudi fizkulturni aktivi imajo pravice in dolžnosti, ki so naštete v čl. 7, razen tega pa še te-le:
1.	V svojem delovnem področju organizirati vadbo, praktično delo in množično tekmovanje za fizkultvmi znak,
2.	Redno gojiti splošno telovadbo kot osnovo fizkulture.
3.	Urediti odseke in tekmovalne vrste, kolikor je to potrebno za posamezne množične kot šport gojene panoge fizkulture.
4.	Sodelovati pri tekmovanju in prireditvah vaških aktivov, pri prireditvah in tekmah po ustanovah, obratih, šolah itd. in nastopati ob takih prilikah z imenom in znaki svojega delovnega področja. Gmotna sredstva in obveznosti so iste, kakor jih določata čl. 5. in 7. e) teh pravil in podrobneje so urejena s finančnim pravilnikom.
Člen 51.
Aktiv vodita:
1.	sestanek članov aktiva.
2.	odbor aktiva.
TISKOVNI SKLAD
za Primorsko, Koroško in izseljence
Izvršni odbor Osvobodilne fronte je razpisal poseben »Tiskovni sklad za Primorsko, Koroško in izseljence«. S sredstvi tega sklada bo poslan naš tisk vsem Slovencem izven sedanjih mej FLRJ. Glavni odbori množičnih organizacij so prejeli bloke za zbiranje tega sklada. Na vsakem listku so natisnjene Titove besede: »Tujega nočemo — svojega ne damo!« — Dolžnost vsakega fizkulturnika je, da sodeluje pri zbiranju sredstev in tudi sam prispeva!
Člen 52.
Sestanek vseh članov aktiva mora:
1.	izvoliti odbor.
2.	razpravljati in potrjevati delo odbora,
3.	voliti poslance, za skupščine in zbore.
4.	sodelovati pri organizaciji vadbe za fizkult. značko in pri njegovi izročitvi,
5.	razpravljati o vseh predlogih, prošnjah in pritožbah,.
6.	sprejemati nove člane.
Skupni sestanek je reden ali izreden- Redni mora hiti vsaj vsake 4 mesece, izredni pa če ga zahteva najmanj tretjina članov 'ali nadrejeni organ FZS.
Sestanki sklepajo z navadno večino glasov in so sklepčni, če je navzočih najmanj polovica članov.
Člen 53.
Odbor fizkulturnega aktiva šteje: predsednika, tajnika in po potrebi še 2—3 člane.
lin odbornik lahko opravlja več opravil.
Odbor sklepa z večino glasov.
Odbor aktiva mora delati tako, kakor je določeno za odbor društva v čl. 42., če je aktiv samostojen; če pa je zavezan z društvom, se ravna po sklepih društvenega zbora in odbora, in razvija ostalo delavnost po čl. 50., tč. 4.
Člen 54.
Posamezne fizkulturne skupine volijo svoje vodnike, ki so odborom aktiva odgovorni za delo v vaškem naselju, oddelku v obratu ali ustanovi oziroma šolskem " razredu. Skupina dela po sklepih in odredbah svojega aktiva.
Člen 55.
Vsi samostojni aktivi se morajo prijaviti okrožnemu fizkulturnemu odboru in postanejo član okrožja. Samostojni fizkulturni aktiv se lahko tudi naslanja na bližnja fizkulturna društva, ki mu morajo pomagati.
Člen 56.
Aktivi v mestih, vaški aktivi istih krajev in okrožij ter aktivi iste gospodarske panoge v okraju in okrožju se lahko povežejo s krajevnimi, okrajnimi ali okrožnimi sveti aktivov, ki smejo v okviru teh pravil ter odredb, sklepov in načrtov Zveze, okrožij in društev, razpravljati o vseh vprašanjih iz čl. 27.. tč. 4. in čl. 50.. tč. 4.
Člen 57.
Fizkulturni aktivi se. v vsem svojem delu še posebej naslanjajo na pomoč množičnih (zlasti mladinskih ter sindikalnih) organizacij, a jim tudi sami pomagajo, ter sc tako vklju-
čujejo v splošne državne, gospodarske in vzgojne naloge.
Zato se naslanjajo aktivi na vasi, v ustanovah, tvornieah, v srednjih, strokovnih in vajeniških šolah na organizacije ljudske mladine Slovenije in sindikatov.
Vil. POGLAVJE
Člen 58.
Sodniški zbori delajo po posebnem pravilniku in za svoje delo odgovarjajo pristojnim odborom Zveze.
Člen 59.
Nadzorni odbori za gmotno poslovanje se volijo pri vseh odborih pri Glavnem odboru FZ’3 in imajo 5 članov in 3 namestnike, pri vseh ostalih odborih pa 3 člane in 2 namestnika. Prvi imenovani je predsednik.
Člen 60.
Nadzorni odbor mora vsake tri me sece pregledati denarno in gmotno stanje in poslovanje in o tem poročati skupščini glavnega oobora, okrožnega odbora, društvenemu zboru, oziroma sestanku aktiva. Nadzorni odbor lahko dela tudi izredne preglede.
člen 61.
Če nadzorni odbor dožene. da gmotno (denarno) poslovanje ni v redu, skliče izredno skupščino.
Člen 62.
Člani nadzornega odbora smejo prisostvovati sejam s posvetovalnim glasom.
SKLEPNE ODREDBE.
Člen 63.
Če preneha FZS iz kakršnih koli razlogov delovati, preide vsa imovi-na v roke pristojnih ljudskih oblasti.
Člen 64.
Ta pravila začno veljati, ko jih potrdita skupščina TZ& in nvnistrstvo za notranje zadeve Ljudske republike. Slovenije.
★
Naši fizkulturniki na paradi v Moskvi
Letos bo nastopila na Vsezvezni fizkulturni paradi, ki bo 23. julija v Moskvi, tudi skupina fizkulturnikov iz Jugoslavije.
Že v maju bi morali odpotovati v Sovjetsko zvezo tudi plavalci, kar pa je za nas, ker nimamo zimskih pla-vališč prezgodaj in bi to gostovanje prišlo v poštev za pozneje. V Sovjetski zvezi pa bodo nastopili še igralci nogometa in šahisti.
Novi glavni odbor Fizkulturne zveze Slovenije
Predsednik: minister Polič Zoran.
Podpredsedniki: Boje Pavle, inž. Bloudek Stanko in Furlan Silvo.
Glavni sekretar: Knol Vinko.
Strokovni sekretar: Srpan Edi.
Člani: dr. Murnik Viktor, podpolkovnik Vipotnik Janez, polkovnik Vrhove Lojze, Gorjup Ivan.
Strokovna komisija:
Načelnik: Srpan Edi.
Člani: Trček Stanko, Vazzaz Jelica, Savnik Tomaž, (splošna vadba), Jež Alojzij (nogomet), Helter Ivan (težka atletika). Gregorka Boris (orod. telovadba). Goreč Joso (smučanje), Prešern Mitja (plavanje), Mevlja Franc (lahka atletika). Cestnik Pero (sabljanje — streljanje), Erbežnik Dane (odbojka — košarka), Weissbacher Oton (namizni tenis), Beuuig Vital (moto — kolesarstvo), dr. Avčin France (planinstvo), Prein-falk Anton (šah). Pizzulin Rudi (letalstvo), Sturm Jože, Cvetko Rudolf. Papež Nuša.
Propagandna komisija:
Načelnik: Rus Vojan.
Člani: Žagar Iztok. Vahtar Zdeno, Kališnik Janez.
Gospodarska komisija:
Načelnik: Hojkar Viktor - Člani: Simončič Slave, Fajdiga Milan, Kogovšek Maks, Malnarje Janez, Novak Martin, Finžgar Rudi. Stado-har Tone.
- Zdravniška komisija:
Načelnik: Dr. Perušek Milan.
Člani: Dr. Breceli Bogdan, dr. Nataša Ravnikar.
Načelnik sodnikov: Macoratti Lado.
Nadalje je bito določenih še 12 mest za člane, ki jih imenuje: 2 JA in po 2 vsako izmed petih okrožij FZS.
Disciplinska komisija:
Načelnik: Gašperšič Stanc.
Člani:	Gašperšič Jelko, Jančigaj
Mirko, Knap Matija, Vrhovec Lojze, Žagar Iztok.
Nadzorna komisija.
Načelnik: Lubej Franc.
Člani:	Kavčič Stane, Rus Jože,
Nedog Janez. Primc Vekoslav. Urbančič Danilo.
V sekretarijat so bili izbrani:
Predsednik: min. Polič Zoran.
Podpredsednik:	Bojc Pavle, inž.
Bloudek Stanko in Furlan Silvo
Glavni sekretar: Knol Vinko.
Strokovni sekretar: Srpan Edi.
Načelnik propagandne komisije: Rus Vojan.
Načelnik gospodarske komisije: Hojkar Viktor.
Načelnik zdravstvene komisije:
Dr. Perušek Milan.
Načelnik sodnikov: Macoratti Lado ter dr. Avčin France, Premfalk Anton, Pizzulin Rudi.
i-----------------------------------------k
Tov. Miloš Skrbinšek izvaja z droga salto nazaj
Igralci košarke FD Svobode na Reki
Kot smo že poročali, so gostovali igralci košarke TD Svobode na Reki. Igrali so proti moštvu Torpeda. Kakor jc bilo pričakovati, so bili naši igralci . poraženi. Končni rezultat 91:12 za Torpedo, kaže pravo sliko med sistematičnim vadenjein košarke pod vodstvom izvedenca in na drugi strani primitivno igro igralcev Svobode, ki so brez rutine, sistema igre in potrebne sigurnosti pri metih na koš.
Koristno za vse slovenske igralce košarke bo. če jih seznanimo z načinom vadbe Torpeda, ki je z znatno razliko golov premagalo reprezentanco Zagreba in Zadra. Vadijo dvakrat tedensko ob 6. uri zjutraj. Najprej 30 minut telovadbe, ki je slična telovadbi lahkoatletov. Vmes izvedejo tudi nekoliko krajših tekov, predvsem za hitrost. Sledi vadba z žogo. Obrati, meti, lovljenje, vse iz raizličniih pozicij. Zanimivo je, da zelo mnogo vadijo metanje žoge v steno in lovljenje. — Sledijo meti v koš iz razdalje najmanj 5 metrov, pri čemer je met vedno z eno roko. Žoga leti v velikem loku naravnost na koš (me v ploščo!). To vadijo iz obeh strani in iz sredine. Sledi metanje žoge v koš iz bližine, skušajo skočiti čim bolj visoko in se z žogo v rokah približati obroču koša. Pri vsakem vadenju igrajo igro na dva koša. največ 15 do 20 minut, toda takrat izpopolnjujejo | taktiko in postavljanje posameznih igralcev v določenih položajih.
V	pogovoru z njihovim trenerjem i smo izvedeli za nekaj načinov taktike napada in obrambe ter za sisteme igre, prav posebno pa smo sc zanimali za sistem, ki so ga igrali proti nam. Igrajo sistem 5 igralcev v napadu in zopet vseh 5 v obrambi, pri čemer so si podajali žogo z mesta. Takoj ko igralec ujame žogo, jo takoj odda najbližjemu igralcu, pri čemer se postavljajo s križanjem. Podajanje žoge je nizko in ostro, brez zastojev ali iskanja odkritih igralcev. Vodenje žoge z metanjem na tla pri tej igri odpade in se ne uporablja.
V	igri sami sm) spoznali novosti, posebno pri sojenju, igra je bila precej ostra, za ljubljanske igralce preostra, kljub temu pa je bilo prisojenih le neznatno število osebnih napak. Spoznali smo, da je sodnik sodil osebno napako le takrat, kadar je bila napaka res groba in je izzvenela kot zlonamerna. Igrali smo dvakrat po 25 minut brez odbitkov, ki so vračunani v tistih 5 minut podaljška vsakega polčasa.
To so v krakem stvari, ki smo jih opazili na Reki. O velikem znanju Rečanov pa se bo vsakdo, ki se zanima za to igro, lahko prepričal sam. V kratkem nam bodo namreč vrnili gostovanje. Takrat naj pohiti na to tekmo vsak, ki hoče videti igro preizkušenih mojstrov. V bran se jim bodo postavili zopet igralci Svobo-
de, ki bodo skušali zmanjšati svoj prvi poraz. Z moško reprezentanco Torpeda, bo prišlo tudi žensko moštvo ROMSA-e, ki za moškim moštvom ne zaostaja, pač pa ga celo prekaša po vigranosti in točnosti metov v koš.
Poleg košarke gojijo na Reki še boks in nogomet in na njihov račun zanemarjajo ostale fizkulturne panoge.
Igrišča za košarko so na Reki v precej slabem stanju. Košarko igrajo namreč v nogometnih čevljih, ker se copate po nekaj urjenjih na takem igrišču uničijo.
Igralci 'Svobode so prebili led in pridno vežbajo po novo pridobljenih smernicah, z najtrdnejšo voljo, izpopolniti svoje znanje, se učiti od boljših, čeprav plačajo ta pouk z visokim porazom. Njih želja je, da se košarka v Sloveniji čimbolj udomači in pritegne v fizkulturo vse, ki ljubijo lepo igro.	Miloš
*
Partizanka - prvakinja Hrvalske v kros koniriju
Na prvenstvu federalne Hrvatske v kros. kontri teku, ki je bilo v nedeljo v Zagrebu, je na veliko presenečenje vseh zmagala popolnoma neznana tekmovalka. Njena zmaga jc bila tako prepričevalna in je tako presenetila vse prisotne, da so se začeli takoj zanimati-za novo -prvakinjo.
Izkazalo Se jc, da jc nadarjena novinka partizanka borka, doma z otoka Raba. Borila se je v X. Zagrebškem korpusu, ki je operiral posebno okrog Grdevca, Sainarice Miklau-ške in Čazme ter sodeloval tudi v zaključnih borbah za osvobojenje. Piše se Seka Martinovič in je zapo; slena na zagrebški pošti v telefonski centrali. Poleg službe pa obiskuje v dopoldanskih urah tudi gimnazijo.
FD Poštar je zmagovalko nagradil z lepim darilom. Ker jc tekla na prvenstvu bosa, so ji podarili sprinte-rice in trenirko. Prepričani smo, da bo mlada partizanka usnešno tekmovala tudi na državnem prvenstvu, kjer bo imela priliko, pokazati se med najboljšimi tekačicami iz Jugoslavije.
★
Davis-cup JUGOSLAVIJA: EGIPT bo v Zagrebu
V maju se bodo začela prva te*' tnovanja v tenisu za Davisov pok**’ Po razporedu bo igrala Jugoslavija prvo tekmo proti reprezentanci EgiP' ta v dneh 11., 12. in 13. maja v Z* grebu.
* Mladina - pripravljaj se sta Titovo štafeto! *

KRONIKA
VII. kolo nogometnega prvenstva ljubljanskega okrožja
Radi gostovanju Svobode na Reki jc biki odigrana v Ljubljani samo Prvenstvena tekma
Železničar : Borec 3:0 (1:0)
Kljub izredno lepemu, toplemu dnevu, so se na stadionu Železnikarja zbrali le največji ljubitelji nogometa. Nabralo se jih je nekaj sto, kar je Pa mnogo, mnogo premalo za naše prilike.
Moštvi sta nastopili v sledečih postavah :
borec: Pavlica. Ban, Piskar I, Kramar, Zavrl, Humar, Piskar II, Strgar, Žigon, Rot in Trček.
Železničar: Razbornik H, 'Sočan 1, Aljančič, Sočan II, Pilej, Košenina, Stadler, Brodnik, Razbornik 1, Eržen in Šebenik.
Obe moštvi sta se zavedali resnosti te tekme, kar velja za Borca, ker bi v primeru zmage bil skorajda kot tretji ljubljanski kandidat za sodelovanje v ožjem tekmovanju za naslov federalnega prvaka. Železničarju pa ne more praktično nihče več odvzeti prvega mesta. Teoretična možnost je edino še ta, če bi Krim alj Svoboda zmagala trikrat, kar pa najbrže ne bo izvedljivo, saj bo v zadnjih treh kolih težka borba med Borcem. Krimom in Svobodo za 2. in 3. mesto.
Tekma sama ni nudila za oko prijetne igre, bila je v glavnem le borba za točke, kjer se prečesto pozablja na lepoto in je glavni cilj le zmaga. Vendar igra vsaj ni bila ostra uiti surova, kar je velika zasluga sodnika, ki je imel igro popolnoma
v svojih rokah. Igra je bila v prvi polovici skoraj popolnoma enaka in ni niti že v prvih minutah prejeta enajstmetrovka uplivala na razpoloženje igralcev Borca, katerega igralci so bili borbeni, tako da v začetku ni izgledalo. da bodo igro izgubili, še manj pa hi Se dalo soditi, da bodo tekmo izgubili s tako visokim rezultatom.
Takoj po izmenjavi prostorov je bilo opaziti, da igra Borec zelo nervozno, ker se igralci ne drže svojih mest, igrajo raztrgano in brez pravega sistema. Nasprotno so igralci Železničarja dosledno izvajali koristni XV sistem in s pametno igro onemogočili nasprotniku vsak uspeh. Največ zasluge na zmagi ima srednja vrsta in obramba. Pri Borcu sta zadovoljila do neke mere Zavrl in Humer. Tudi višjemu rezultatu ne bi bilo oporekati, saj je imel Železničar še precej zrelih prilik, kj jih pa zaradi počasnega vodje napada ni znal izkoristiti.
Tekmo je sodil objektivno in dobro tov. Macoratti.
Tudi naši najmlajši so otvorili svojo prvenstveno sezono in odigrali 2 tekmi:
Svoboda:Borec 6:0.
Krim:Železničar 1:1.
Vrstni red v tabeli se ni mnogo izpremenil:
Osnovna, vaja v lahki atletiki je tek. Ne samo tekači, tudi skakalci in metalci morajo znati — dobro teči
Železničar	6	5	1	0	36:10	11
Krim	5	3	0	2	20:9	6
Borec	6	2	1	3	14:13	5
Svoboda	4	1	2	1	7:7	4
Edinost	5	0	0	5	3:42	0
Pomladanski kros v Slovenjgradcu
Tudi fizkulturno društvo Slovenj-gradec je izvedlo množični kros kontri, na katerem so sodelovala vsa društva iz mesta, še posebno pa se je izkazal sindikat »DES« (državne elektrarne Slovenije), ki je sodeloval 99 odstotno, kakor tudi sindikat tovarne Kos, ki je sodeloval z 78 odstotki- Pomembno je omeniti starejše letnike nad 50 let, kjer smo videli na startu celo take, ki so stari nad 60 in 70 let. Med temi moramo predvsem omeniti Tirška Er., ki je star 72 let, Puncerja -Alberta, Rejnika Ivana, Kuharja Franca, dr. Piceja Jožeta. Justina Draga. Mavriča Antona, sivolasega zmagovalca Ferberja Miroslava, Kavsa Ivana, Zavca Štefana, Incigerja Rudolfa, Grila Jožeta in Marzela Franca.
Med starejšimi članicami je omeniti tov. Cajnko Elizabeto (AFŽ), ki je stara 58 let in je bila na 9. mestu.
Ob 9. uri dopoldne je bil zbor vseh društev, sindikatov, ZMS, AFŽ, pred Sokolskim domom, kjer se je formirala povorka, ki je krenila na »Športni prostor«, kjer se je pričelo takoj tekmovanje. V povorki je bilo zbranih preko 1300 ljudi, na čelu z Velenjsko rudniško godbo. Odme-
vala je pesem in vzklikalo se je našemu maršalu Titu, Primorski in Koroški. Takega navdušenja že dolgo ni bilo v Slovenjgradcu, kajti tokrat so sodelovala vsa društva iz našega mesta.
Po končanih tekmah so krenili tekmovalci z godbo na čelu pred Sokolski dom, kjer je bila izvedena štafeta in tekma v odbojki med domačim društvom in vojaško cdinico v Slovenjgradcu.
TU Dl UDARNIK
Znani športni sodnik Jaka Gorjanc iz Ljubljane, ki je lani dopolnil že 70 let, je v teku dveh nedelj na tekmovanjih v kros kontriju izmeril čas preko 1000 tekmovalcem. V izredno dolgi dobi svojega delovanja si je pridobil toliko prakse, kot je gotovo nima nihče drug. Toda poleg tega je tudi skrajno požrtvovalen in z veseljem prihiti na vsako tekmovanje, kjer bi mogel kaj pomagati. Tovariša Gorjanca stavljamo za zgled vsem sodnikom in funkcionarjem.
Pismo ix Z.agreba
Pregled športnih dogodkov v Zagrebu
Zagrebški nogometni prvak FDK Dinamo je nastopil v enaki postavi Dinamo se je odzval pozivu najbolj-j kot v prvi tekmi, samo da je desnega -:c	to, ...ii branilca igral mladi Etlinger. Moštvo
Partizana je že v prvem polčasu prišlo v vodstvo 2:0, nakar so Zagrebčani znižali po Strugarju na 1:2. V drugem polčasu je igra znatno popustila, čemur je vzrok prehiter tempo igre v prvem polčasu. Igra je ostala do konca 2:1 za Partizana, čeravno so imeli še dosti priložnosti izid zvišati.
Bogat nogometni spored v mesecu marcu je skoraj popolnoma zasenčil
^‘ke s krosa v Slovenjgradcu. Zgoraj: mladina pred startom, v sredini: skupina najstarejših tekačev na startu, spodaj: na cilju
ših čeških nogometašev ter odigral 2. in 3. marca v Pragi dve tekmi s slovitimi moštvi Slavijo in Špartc. Prvi dan je Dinamo s svojo nad vse koristno igro navdušil preko 20.000 gledalcev. Zmaga 2:1 nad Slavijo je sad novega sistema, ki ga zadnje čase uporablja Dinamo. Drugi dan se je interes za igro proti Šparti še bolj zvečal, saj je na igrišče prišlo še
10.000	ljudi več kot dan poprej. Igralci Dinama so tudi to pot dokazali visoko vrednost zagrebškega nogometa ter so do polovice drugega polčasa držali igro popolnoma odprto. Proti koncu so radi utrujenosti od prve tekme omagali ter častno podlegli z izidom 0:2.
Ob istem času so v Zagrebu drugorazredna društva končala s svojim tekmovanjem za zimski cup. Zmagovalec je postalo odlično moštvo zagrebške Slobode, ki je v dveh finalnih borbah obakrat s 6:0 premagalo moštvo Grafičarja. Ostala zagrebška nogometna moštva so izkoristila proste termine ter se podala na turneje po Hrvatski republiki.
Zagreb: Beograd
Največji nogometni dogodek v spomladanski sezoni je bil brez dvoma po petih letih težko prčakovani dvoboj Zagreb:Beograd. Obe reprezentanci sta postavili res najboljše igralce, kar jih premoreta. Pred 15 tisoč gledalci je moštvo Zagreba zmagalo z visokim rezultatom 5:0. Beograjčani so navzlic visokemu porazu naredili dober vtis na zagreb ške gledalce, toda streiovite poteze zagrebškega napada so odločile tek mo že v prvih petih minutah, ko se je izid glasil 2:0. Napad Zagreba sestavi Cimermančič, Kacijan, Golob, Gruškovnjak in Čajkovski (Kokoto-vič), je predvedel v prvem polčasu (4:0) igro, ki je Zagreb že dolgo ne pomni.
Dne 17. marca se je začelo nogometno prvenstvo drugorazrednih moštev, ki se redno nadaljuje vsako nedeljo. Sodeluje 8 moštev, od katerih je po tretjem kolu na čelu moštvo Slobode. Prvak zagrebškega okrožja je postalo moštvo FD Du-brave, ki je v dveh finalnih borbah premagalo z 1:0 in 8:1 moštvo Borcu iz Jaruna.
Dinamo : Partizan 1: 0
Dne 25. marca je bil Zagreb zopet prizorišče velikega nogometnega dogodka. Gostovalo je moštvo Osrednjega dbma J. A. »Partizan«, proti domačemu prvaku Dinamu. Že pred svojim prihodom v Zagreb je moštvo Partizana na turneji na Su-šaku. Reki, Ljubljani, Mariboru in Varaždinu doseglo za vidne uspehe. V petih tekmah je petkrat zmagalo, razlika v golih pa je znašala 49:2 (!).
16.000	gledalcev je tokrat imelo priložnost gledati borbo, ki je imela od začetka pa vse do zadnje sekunde dramatski potek. Izid se je glasil 1:0 v korist Dinama, čeravno bi bilo lahko tudi obratno. Dinamo je v prvem, Partizan pa v drugem polčasu imel igro v svojih rokah. Dinamo je v tem neslužbenem jugoslovanskem derbvju nekoliko izpremenil postavo svojega moštva, tako da je Cimer-mamčič nastopil na mestu desnega branilca a njegovo mesto je zavzel Beda. Ravno tako je Reberški igral levo zvezo namesto bolanega Čajkovskega II. Moštvo Partizana se je pokazalo v najboljši luči, predvsem v vztrajnosti in sistemu, kar je sad sistematičnega urjenja. Že naslednjo nedeljo, to je 31. marca, sta isti moštvi odigrali povratno tekmo v Beogradu. Tekmi je prisostvovalo
20.000	gledalcev, ki so popolnoma napolnili igrišče »20. oktobra« in z velikim zanimanjem sledili tekmi-
ca so nastopili boksarji Lokomotive, Metalca in J. A. Na tej prireditvi je bilo videti število mladih še ne dovolj izurjenih, toda za boks nadarjenih mladeničev. V nabito polni dvorani delavskega doma, v kateri je bilo čez 3.000 gledalcev (1), je bil 14. marca povratni boksarski dvoboj med zagrebško Lokomotivo in beograjskim Radničkim. Iz prvega snidenja meseca februarja v Beogradu, so Zagrebčani odšli težko poraženi z izidom 5:13. Tokrat so se z izredno dopadljivim boksom revanžirali beo-grajčanom s 14:4. Najlepša borba večera je bila proti pričakovanju ravno v najtežji skupini nied Krležo (L) in Bogdanovičem (R), ki j-o je Zagreb-ostale športne prireditve. Proti kon-' čan rešil v svojo korist. Dober boks
eu zimske sezone so Zagrebčani med ostalimi videli tudi dva izredno uspela boksarska večera. Dne 3. mar-
sta pokazala tudi Tičič in Jurjee (oba Lokomotiva). Od Beograjčanov je najbolj ugajal Nikolič.
Prvenstvo ZSSR v teku na smučeh
Za prvenstvo v teku na 20 km, ki je bilo v Sverdlovsku na Uralu, je tekmovalo 209 smučarjev.
Eden od pretendentov za prvaka, Matjušenkov, je tekel prvi in prišel na cilj v času 1:25,35 min. S številko 107 je tekel Sverdlovčan Anato-lij Borin, katerega izvrstni uspehi pred prvenstvom in najboljši rezultat v teku štafet 4X10 km: so dali
Anatolij Borin (Sverdlovsk)
prvak ZSSR v teku na 20 km
slutiti, da bo gotovo med prvimi. Že na polovici teka je bil Borin najhitrejši od vseh, ki so že tekmovali. Prvih 10 km je pretekel v času 42:37 minut. V nadaljevanju pa je pri pet-] najstem kilometru imel najboljši čas Moskovčan Volodin 1:02,22, dočim je potreboval Borim 1:04,02.
Sledil je finiš, v katerem je Borinu, ki je pametneje razdelil svoje moči, uspelo nadoknaditi zamudo in zmagati v času 1:21,07. dočim je bil Volodin drugi v času 1:21,38.
Mladinsko prvenstvo
Četrti dan tekmovanja je bilo prvenstvo naraščajnikov in naraščajmo na 5 in 10 km, na katerem so tekmovali za državno prvenstvo smučarji 22 kolektivov. Med mladino se je razvila ostra borba, ki je pokazala, da je med tekmovalci veliko talentov. Prvakinja naraščajnic je postala mlada fizkultumica Sin-gatullina iz molotovske oblasti, ki je pretekla 5 km v času 24:48 minut. Druga je bila Jurjeva (Delovne rezerve), ki je tekla samo 4 sekunde slabše od zmagovalke.
Med naraščajniki, k: so tekli na 10 km, je veljal za favorita Muhina, ki je nekoliko pred državnim prvenstvom zmagal na tekmah Delovnih rezerv. Muhina je bil v resnici bolj-
minut pred Šolohovom (Kemerov-ska oblast), ki je tekel 42:16 minut. Naslednja mesta so zasedli Pahot-nov 42:56, Šperov 43:06, Kuzneeov 43:48, ki so vsi člani komsomolske brigade enega od zavodov moskovske oblasti.
Tek na 20 km je ponovno potrdil veliko sposobnost Sverdlovčama Muhina, ker je pretekel to progo v času 1:34,48. Ta mladinec je pokazal izvrstno pripravljenost, tehniko in pravilno razdeljen temno teka,
Za dve sekundi
Tekmovanje za ženske je bilo od vseh najbolj zanimivo. Za prvo mesto se je z enakimi izgledi borilo zelo veliko tekmovalk. Posebno vestno se je za tekmovanje pripravljala fSverdlovčanka Zoja Boletova. Daljina 5 km na smučeh pomeni tudi za ženske skoraj sprint. Zato je dobro vedela, da ne sme dosti razmišljati o taktiki teka. Izgubiti tempo, pomeni izgubiti tekmo. To pa tudi ni bila tajnost za njene nasprotnice Moskov-čanki Sednevo in Markovo ter za Sverdlovčanke Lezginovo, Romaševo in Meljnikovo. Vse omenjene so poskušale z vsem znanjem in vso sposobnostjo povečati tempo teka. Na polovici proge so bile skoraj popolnoma enake. Zmagala je Zoja Boletova v času 22:20, druga pa je bila samo za dve sekundi slabša Zinaida Sedneva v času 22:22 minut. Tudi ostale so bile samo malenkost za zmagovalko. Tretja. Aleksandra Bau-sova (Ivanova) je tekla 22:41, nato Lezgina 22:50, Romašova 22:53. Vsega skupaj je teklo 32 tekmovalk pod 24 minutami.
Zadnji dan tekmovanja
Dne 17. marca so bila pri temperaturi 5° C tekmovanja za prvenstvo ZSSR zaključena. Zadnji dan je bilo na tekmovanju preko 30.000 gledalcev. Največje zanimanje je vladalo za tek na 50 km. Prvih deset kilometrov so pretekli Ivanov (Moskva) v času 45:40, Borin 45:28, Ro-gožin (Moskovska oblast) 45:10. Ta trojka vodečih je bila po 20 km teka 3—5 minut pred ostalimi. Pri 30. km je bil prvi Ivanov v času 2.19:02, drugi Rogožin 2.19:30, tretji Borin 2.20:09. Pri 45. km so začeli vsi trije s takim tempom, kot da ne bi pravkar pretekli ogromne daljave. Dva in pol km pred ciljem je vodil Rogožin, toda samo 6 sekund pred Ivanovom in 46 sekund pred Borinom. Zmagal je Ivan Rogožin v zelo dobrem času 3 ure 55 minut 49 sekund. Zadnjih 5 km je prevozil v izvrstnem času 20:27. Zmagovalec je star 28 let in je prvič tekmoval L 1937. Odlikoval se je v Domovinski vojni tako, da je prejel šest odlikovanj. Leta 1943. je začel smotrno vaditi pod vodstvom večkratnega državnega pr-
ši od vseh in je zmagal v času 41:28 veka Vasilija Smirnova.
PlZKULTURA UTRJUJE ZDRAVJE IN SILE MLADINE!
Stran 6.
POLET
št. lf-
*
★
»TRIGLAVSKI DAN«
Za Triglavski smuk se Je prijavilo 115 tekmovalcev
Tako kot državno prvenstvo, je tudi smuk s Triglava postal prava množična prireditev. Za prejšnje čase nepojmljivo število 115 tekmovalcev, je pri naši fizkulturni organizaciji postalo dejstvo. Pri tem pa moramo upoštevati, da se morajo ti tekmovalci, ki so se prijavili za letošnji smuk s Triglava, odreči vsaki udobnosti ali ugodnosti. Razen skoraj praznih koč ni ničesar, kar bi jim vsaj malo olajšalo napor vzpona, bivanja in smuka. Nositi morajo s seboj odeje, hrano, jedilno posodo, računati morajo na dolgo pot iz Mojstrane do vrha, na možnost slabega vremena. V kočah ni postelj, le gola ležišča. Kljub temu pa se tekmovalci niso pomišljali in se prijavili v tako ogromnem številu z namenom, da manifestirajo s tem naše novo fiz-
kulturno gibanje in prikažejo vzor novega fizkulturnika, ki vidi pred seboj le svojo dolžnost, svoj namen, a za vse drugo ne vpraša.
Prijave za Triglavski dan so oddala naslednja društva: Gregorčič, Jesenice 20 tekmovalcev in 7 tekmovalk, Udarnik, Ljubljana 20 tekmovalcev in 4 tekmovalke, Mojstrana 4, Kranj 5, Tržič 6, Št. Vid 3, Krim, Ljubljana 2, Kranjska gora 1, Škofja Loka 1 tekmovalca in 1 tekmovalko, Bled 1, Begunje 2 tekmovalca in 1 tekmovalko, Lesce 3 tekmovalce, Železničar, Ljubljana 2, Olimp, Celje 2, skupno 13 društev iz Slovenije 64 tekmovalcev in 13 tekmovalk, iz Zagreba so prijavili Slavija 5, Sloboda 3 tekmovalce in 1 tekmovalko, Gra-fičar 1, Mladost 12 tekmovalcev in 2 tekmovalki. JA je prijavila 9 tekmovalcev
Da ne bi bilo treba črtati prijave, je FZS odločila, da pripravi za bivanje še Kredarico, v kateri bo oskrbnik skrbel le za red in kurjavo, četudi bo tesno, vendar se bodo vsi udeleženci morali stisniti, da bodo prenočili v obeh domovih kakor bo pač šlo.
Skupno z vodstvom tekme moramo računati na okrog 140 udeležencev, kar bo močno predstavništvo vseh fizkulturnikov na proslavi obletnice ustanovitve OF in ki bodo s svojo navzočnostjo doprinesli, da bo ta proslava naše mladine na najvišjem vrhu Jugoslavije dokazala voljo, odločnost in sposobnost naše mladine, da je sposobna premagati vse ovire, kadar je treba izvršiti dolžnost in da je pripravljena, odreči se vsemu za dosego skupnega cilja.
VClIMt 83*5
»tUJtii ve«.
. .. K4L.-VEL.
žl»t j j
bomttjm vmes ta?9
Tttiqt.*v ea«4
STA tl ta 8S6.0 raicg^v/iii dom
Mj-T* V 29.UIMI	11*315	UCC* E IM.
mmic& i v£i>5wec
u. «4^1	•
HUVIHA
12557
3	' V
ttS4L: STOJAH fcOI>t
muync*
Pogled na progi za Triglavski smuk. Letos bo start pri Staničevi koči.
PO TRIGLAVSKIH STRMINAH
O, Triglav, veličastni vrh nad Julijskimi velikani, kako si danes prazničen! Višji se mi zdiš kot kdaj koli, tvoje stene so resne kakor vedno, nebo nad teboj' tako svetlo, tako vedro. Svoje orjaško pobočje si si Ogrnil s srebrnim slojem pršiča, vetrovi so ti zgladili robatosti, tako praznična, tako vedra je tvoja podoba prav danes, ko slavimo naš Triglavski dan. Pozdravljen bodi, ker so te naši predniki oboževali, pozdravljen tudi od nas, kj gledamo v tebi umetnino narave!
Niti oblačka na nebu. Temperatura precej pod ničlo. Snega, in to zmrznjenega, dva do do tri metre, ponekod tudi po pet do šest. Na stari podlagi leži tanka plast pršiča. Vse je belo, vse zalito. Še stene Škrlatice. Razorja, Jalovca in Mangarta v ozadju za nami ter Rjavine. Draških vrhov, Debele peči in Okrogleža pred nami. so tako zasnežene, da se mi zdi, kakor da se zlivajo v eno samo nepregledno, bajno smučišče. V dolinah je sneg skopnel že kmalu po Svečnici. Tam se svetlikajo na novo ozeleneli travniki, v dalji je videti temne, zorane njive.
Zbrani smo na startu nad Staničevo kočo tik pod Ržjo, pripravljeni I za borbo v tradicionalnem »Triglav-| skem smuku«.	• i
»Številka osem na start!« Sodnikov poziv me nenadoma zdrami iz zatopljenosti.
Številki sedem že šteje starter sekunde. »Smuk« in že zdrsne s starta, v strmino.
Oprt ob palice, zapičene ob krivinah smuči,, si predstavljam V mislih še enkrat vso pr<5go. Prehod pod Rjavino — snežna nad Apne-nco —-prehod pod k finskimi strminami —■ del proge pod Včrnerjem in Bohinjskimi vratci — cilj! Posebno živo si predstavljam in skušam obdržati v spominu težja in nevarnejša mesta.
Še pol minute je do starta ... še deset sekund.
»Pozor, pripravljen«, se oglasi starter, napeto sledeč kazalcu sodniške ure, ki jo drži v desni roki: njegova levica počiva na moji rami.
»Pet in petdeset... šest in petdeset« Prsti se nehote trdneje oklepajo ročajev palic, telo se napenja. Hladen drget me spreletava po hrbtu. Vse v meni je osredotočeno na strmino, po kateri se vzporedno zlivajo smučine med seboj: na koncu strmine- se stekajo v en sam širok žleb, izginjajoč v globini za nizkim grebe-I nom.
»Devet in petdeset... smuk«! Odriv : in že zdrknem z ravnega starta v str-i mino. Takoj se ne znajdem. Z moč-
FiszKultura — nujna potreba delavca. Kmeta in inteligenta!
Na' prsi so mi pripeli številko osem. Takoj za menoj bo nastopil Ciril, moj najnevarnejši tekmec. Okoliščina, da mi bo smučal za petami. me zelo vznemirja. Veliko prijetneje bi mi bilo, če bi imel startno številko rajši pred menoj, kajti odkritosrčno moram povedati, da upam na zmago. Številka devet je oni. ki se ga najbolj bojim, da mi bo prekrižal račune, o katerih nihče niti ne sluti.
Čim dalje opazujem na robu Rži tovariše, ki so že startali, kako drve že komaj vidni, majhni kakor muhe, globoko pod menoj preko Apnenca ter izginjajo v krmskih strminah, tem bolj se me polašča tekmovalska vznemirjenost! Bojim se kljub zavesti. da sem v odlični formi in da progo dobro poznam že od olimpijskega urjenja, ki smo ga imeli na njej v mesecu januarju. In če tudi sem že tako izkušen, in je že dolgo od tega, ko sem še občutil pred tekmo tremo.: se me polašča čuden nemir. Nehote mislim na številko devet.
n im nagibom telesa naprej se skušam prilagoditi drvečim smučem. Ko srečno izvozim ovinek, se oddahnem. V nizkem p režanju, da zmanjšam zračni upor. smuknem čez kratek dr-mcc na dolgo strmino. Smuči drsijo bliskovito. Trdno priklenjen nanje, jim sledim v izdatnem nagibu. Drvim v dolgi tekoči kristianiji z občutkom, da sem vzletel, da letim nekam v prazno. Preseneti me močan pritisk v dnu pohoda med Ržjo in Rjavino, ki me sili k tlom, kakor da bi bil obremenjen s težkim bremenom. Komaj zdržim, da mi ne klecnejo kolena. V naslednjem trenutku pritisk spet preneha in že me vrže kakor izstreljenega čez majhno vzboklino. Le ugodno ležečemu smučišču se imam zahvaliti, da sem srečno doskočil. Šele zdaj, po prestani težki preizkušnji, me navdaja občutek gotovosti. Varno krmarim, smuči se mi zdijo voljne in ubogljive.
! Uživam v divji hitrosti. Zbrano premagujem težja mesta, že sem nad Apnenco, na lagodni strmini in ob-
sežni ploskvi, raztezajoči se v levo in desno pod Rjavino in Ržjo, ki sta že visoko za menoj.
Poševen prehod, ravnina in nato snežna streha. Premalo je hitrosti, da bi me zaneslo čez streho. Treba je teči nekaj korakov. Smuči mi drsijo nazaj. Tudi močno pritegnjene vezi me ovirajo. Z vso močjo si pomagam s palicama. Kar nosim se r.a njih. Vse to me navdaja z neprijetno mislijo, ali nisem kje le preveč zaviral in s tem izgubil,na brzini? Naprej! Le hitro! Čez! '
Tako tečem le nekaj sekund, toda zdi se mi, da so pretekle že dolge minute. Kje neki je Ciril? Pa mi vendar že ni za petami? Venomer mislim na Cirila. Toda tukaj še nikdo ni dosegel take hitrosti, da bi ga v smuku zaneslo čez streho!
Dalje prih.
PO SVETU
FRANCOSKI PRVAK V KROS KONTRIJU
je postal Pujazon, ki je> pretekel 12 km v času 43:41 minut. Drugo mesto je dosegel Mesner v času 44:08, tretje pa Capelle v času 44:25. Prvak moštev pa je postni A. C. Monferaut s 142 točkami.
HOLANDSKE PLAVALKE
so dosegle nekaj izvrstnih uspehov. Hani Termelen je preplavala 100 vardov (91.4 m) v točno eni minuti. Isto daljino je v prsnem slogu preplavala Haverlagova v času 1:17,2, Van Fegclen pa hrbtno 1:10,4.
OXFORD JE ZMAGAL
Na tradicionalni tekmi v veslanju na reki Temzi v Londonu, ki je bila letos 30. marca, so zmagali veslači o.vfordske univerze. Bili so na cilju za tri dolžine čolna pred veslači Cambridgea. Progo, dolgo 4.5 milje (7242 m) so preveslali v času 19:50 minut.
TENIS MED PROFESIONALI
Američana Riggs in rdečelasi Bu-dge, bosta odigrala 25 tekem v tenisu da razšestita vprašanje najboljšega profesionalnega igralca tenisa na svetu. Pred kratkim je Riggs trikrat premagal bivšega svetovnega prvaka Perrvja, v zadnji igri s 6:4, 6:3. 3:6 in 6:3.
NA STADIONU »DINAMA« v Leningradu pravkar končujejo z delom pri dograditvi novih tribun za 20.000 gledalcev. Poleg tega bodo na stadionu sezidali še železobeton-ski paviljon, kiosk in buffet. Vsa dela bodo končana v maju.
Žena v fizkulluri
Orodne vaje
V okvir splošne fizkulture za žene, spadajo tudi vije na orodju. Časi, ko so samo vaje na orodju izpolnjevale fizkulturno uro, so že daleč za nami. Iz enega ekstrema se je prešlo v drug, tako da se je vajam na orodju za žene odrekala vsaka vrednost in korist. Danes, ko se toliko poudarja vsestranost, ne more biti več govora o urjenju samo v eni panogi telesnega udejstvovanja, ampak mora biti vse povezano v harmonično celoto. Vaje na orodju tako ponovno dobivajo na svojem pomenu v zvezi z ostalimi panogami telesnih vaj in so tudi za žene koristne. potrebno je samo izbrati ustrezajoča orodja, primerne vaje, strokovno vodstvo in umerjenost v urjenju. Ne vadimo več toliko na enakovišinski bradlji, opuščamo preskoke s prožno desko, skoke v globino in ne vnašamo v svoje vaje tako imenovane »špage«, mostove, izogibamo se teznini vajam, napornim držam, ki so moške prvine, ker so za žene škodljive in' prenaporne in vedno bolj uporabljamo nizko in visoko gred, dvovišinsko bradljo, kroge, posebno v gugu, razne preskoke in skoke preko orodja, ki so, če so pravilno uporabljene, lahko idealno sredstvo za fizkulturo žene. S tem nočem reči, da je treba ostala orodja zanemarjati, nasprotno, na vsakem orodju lahko vadimo vaje, ki nam bodo v korist, poudariti pa hočem, da nudijo imenovana orodja najpestrejšo izbiro primernih vaj. Kadar z užitkom gledamo telovadko, ki z lahkoto izvaja svojo vajo, sestavljeno iz najrazličnejših prvin, lepo in ritmično, ne bo nikomur padlo na um. da žena ni za vaje na orodju.
Gred
Gred, posebno visoka gred, je orodje, na katerem lahko vsaka žena pokaže vso svojo sposobnost, moč, gibčnost, obvladanje ravnotežja, eleganco in ljubkost, ritmičnost in ženskost, to je, tipične ženske lastnosti. Žena, ki teh lastnosti nima. ne bo uspela, a isto tako pomanjkanje istih odvzame temu orodju vso vrednost, gledalca pa prikrajša posebno za estetski užitek. Za visoko gred je potrebno mnogo vaje, samoobvladovanja, vztrajnosti, odločnosti (strah pred globino) in marljivosti, zato je najboljše vzgojno sredstvo. Prvine,
ki jih lahko uporabljamo, so slične prostim vajam, ki jih izvajamo na tleh s to razliko, da smo na gredi vezani na ozko površino širine 8 cm in dolžine 5 m v ustrezajoči višini. Zato moramo vse prvine najprej obvladati na zemlji ali nizki gredi in se šele potem odločimo za visoko gred. Neupoštevanje tega nasveta nas lahko dovede do nesreče ali izgube volje do nadaljnjega urjenja.
Pri vadbi sami opozarjam, da morajo biti vaje take. da izkoristimo vso dolžino gredi, drži naj ne sledi takoj drža, zato so velike važnosti dobre in prirodne vezave. Lepo in dobro sestavljeno vajo. ki ne vsebuje raznih korakov, tekov, obratov, poskokov, gibov rok in telesa, si sploh ne moremo zamisliti. Pri urjenju skokov bodimo previdni, da nam na ozki gredi ne spodrsne in sc nam ne dogodi nesreča, zato si moramo pridobiti potrebno gotovost že na tleh, potem na nizki gredi, ki jo postopoma zvišujemo. Estetičnost. ritmičnost, spojenost in sigurnost so glavne odlike lepo izvedene vaje.
Bradlja
Dvovišinska bradlja je orodje, ki daje možnost bogate izbire različnih vaj, kater-ih prvine lahko idealno povežemo v lepo sestavo, ustrezajo vsaki starostni dobi in sposobnosti telovadke. Da to orodje zelo vzgojno vpliva na izvajalko, mi ni treba posebej naglasa ti, ker brez samoobvladovanja, hitre odzivnosti in popolnega obvladovanja telesa v vsakem položaju, srčnosti in vztrajnosti, si sploh ne moremo zamisliti uspešne vadbe. Vrline, ki si jih pri tem telovadka razvije in utrdi Judi
v ostalih fizkulturnih panogah, ostanejo tudi njene življenjske odlike-Da nam vaje uspejo na tem orodju-ne odloča samo groba sila in moč-ampak predvsem pravilno in ob pravem času izkoriščen trenutek. 'Svoje znanje izkoristiti in razumno uporabiti pa pomeni že polovico uspeha.
Krogi so orodje, ki pridejo za ženo v poštev predvsem kot Vesno orodje in imajo to prednost, da se orodje pomika z nami vred. smo toiej vedno v gibanju. Zahtevajo pa dobro obvladanje telesa, hitro odzivnost in in nam nudijo bogato izbiro raznih vaj.
Skoki in preskoki
Pri skokih in preskokih preko orodja, naj bo poudarek v točnem obvladanju telesa, gibčnosti, prožnosti, lahkoti izvajanja, v lepoti in ljubkosti 'izvedbe.
Pri obvladanju in izvajanju \ a j na orodju, obračajmo pažnjo na sledeče:
1.	V vaje ne vnašajmo pretežke in tako imenovane »moške« prvine, ker imamo bogato izbiro sebi ustrezajočih. Kdor nas bo videl, kako se mučimo pri izvajanju, nas bo obžaloval. namesto, da bi nas občudoval. Bolje je, da izvedemo lažjo in krajšo vajo lepo, skladno in brez napake, kar bo tudi na gledalce ugodno vplivalo, kot pa da se mučimo z dolgo vajo, polno težkih prvin.
2.	Vse prvine naj bodo spojene, vezave tekoče in prirodne, ne umetno izzvane in izmišljene. Namerno prekinjanje s kakimi držami v povsem nepotrebnih položajih, gotovi nemogoče in neestetske kombinacije, naj odpadejo.
3.	Ne uporabljajmo nekoč tako priljubljenih prvin kot so »špage-. mostovi, drže v stoji na rokah itd., ker so za ženske škodljive in neestetske.
4.	Vadimo sistematsko, vztrajnTi. metodično pravilno in ne klonimo, če nam takoj ne uspe. Ne vadimo takoj celo sestavo, dokler popolnoma ne obvladamo poedinih prvin, ker ne bomo imeli ni kakega uspeha, poleg tega pa bi tudi izgubili voljo /a nadaljnje urjenje. "
5.	Izvedimo vsako vajo estetsko irr ritmično! Ne moremo dovolj naglasiti važnosti tega nasveta pri izvajanju vsake vaje. Lepo in ritmično izvedena vaja nam daje notranje zadovoljstvu, skladnost našemu gibanju, gledalcu pa nepozaben užitek Dobremu telovadcu je lastno telo sredstvo, s katerim lahko izrazi vso svojo notranjost. Glejmo samo razne telovadec pri izvajanju iste vaje.
h. V času izvajanja dihajmo pravilno! Iz zdravstvenega vidika je dihanje posebno pri napornejšem izvajanju velike važnosti, zato ne zanemarjajmo ta na prvi pogled nevažen činitelj.	J. V.
Podobnik Sandi in Ahačič II., sta na drž. prvenstvu v namiznem tenisu v skupini parov dosegla častno drugo mesto
ZVEZINI RAZCLAII
Poverjeništvo za nogomet Fizkulturno okrožje Ljubljana
1.	Program za nedeljo, dne 21. t. m. Ljubljana: igrišče Železničarja: ob 15. uri: Krim:Borec mlad.:
ob 16,45: Edinost :Krim: službujoči tov. Slamič.
Mengeš ob 14,30: Mengeš:Domžale; službujoči tov. Mrhar.
2.	Program za ponedeljek, dne 22. t. m.:
Ljubljana: igrišče Svobode: ob 16,15: Edinost:Svoboda; službujoči tov. G j ud.
3.	Program za prihodnjo nedeljo: Železničar:Krim, . Borec:Svoboda, Borec :Železničar mlad., Krim Svoboda mlad.. Kamnik:Mcngeš.
4.	Verificirajo se prv. tekme: Edi-
nost :Žclczničar 3:6 Borec: K rim 4:2. Borec :Železničar 0:3. Mengeš:Kamnik 2:1, Kamnik :Domžale 2:3, Borec Svoboda mlad. 6:0, Železničar:Krim ml-1:1.
5.	Ker se mora prvenstveno tekmovanje zaključiti dne L milja t. 1« se bodo še n »odigrana kola morala igrati tudi med tednom.
6.	Prvenstvena tekma Železničar : Svoboda se preloži na poznejši termin, ki bo določen na prihodnji seji, v kolikor ne pride prej do sporazuma med imenovanima društvoma.
7.	Disciplinskem odboru se prediv ta Zavrl in Povhe (B.) na podlag’ sodniških prijav.
Poverjenik za nogomet