Ptštniia plačana v gotovini Ixhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poSti 7 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na7"5O Din, za inozemstvo 20 Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu St 1U.666. Jlova S)oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brerpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po možnostL štev. 14. Celje, ponedeljek 13. februarja 1933. Leto XV. Učiteljsko zborovanje v Celju CELJE, 13. februarja. V soboto 11. t. m. se je vršilo v raestni narodni šoli dobro obiskano zborovanje celjskega učiteljskega društva. Predsednik g. Gosak je po pozdravnih besedah bodril številne zborovalce, da ostancjo ravno v se- danjih časih optimisti. Učitelj naj "vliva narodu vero in upanje v bo- dočnost, kajti nevarnost je, da narod v teh razrvanih časih izgubi za.upa- nje v lastno moč. Zato mu naj učitelj stoji ob strani z besedo in vzgledom. Sledila jo žvahna razprava o mno- gih stanovskih zadevah, tako tudi o učiteljski stalnosti. Učiteljevega dela ne moreino istovetiti zdelöm ostale.ga uradništva, kajti učitelj niora pozna- ti otroka, socialne in krajevne raz- mere, da lahko uspešno deluje. Zato je njegbva stalnost nujno potrebna. Zakon doloCa učiteljstvu stanarino oziroma natural no stanovanje, da bi tako prišel končno tudi uCitelj do primernega stanovanja. Ako nekate- re občine ne vrše svojih obveznosti, še ni podan razlog, da se ta določba ukine, pač pa naj se najde način pla- čevanja, ki ne bo za učitelja poniže- valen. Iz statistike manjšinskega šolstva T dravski banovini je razvidno, da obiskujejo manjšinske razrede tudi siovenski otroci. Naloga Narodnega sveta in obrambnih društev bo, da delujejo med drugim za spremembo določbe, po kateri je za vpis v inanj- Šinski razred merodajen obCevalni in tie materinski jezik. Gosp. Gosak in ga Jankovičeva sta poročala o seji odbora kmetijskih oziroina gospodinjskih nadaljevalnih Sol, na kateri se je izdelal program za bodöce delo, tako o ustanavljanju mladinskih krožkov, knjižnic kmeč- ke mladine itd. V debati je učitelj- stvo povdarjalo, da so redki, ki zna- jo ceniti pomen nadaljevalnega Sol- stva, ki tvori vez med solo in življe- njem ter potrebujo večje, vsestranske podpore. Slcdila je razprava o učnili načrtih za osnovno in višjo narodno solo. Po debati, ki jo je vodil g. Roä» je bil osvo'jen naslednji predlog: Sekcija in izvršni odbor naj delu- jeta na to, da bodo k sestavi stalnih ucnih naCrtov pozvani pred vsem učitelji. Ministrstvo naj izdela okvir- ni načrt, ki še dopolni v posameznih banovinah; po' krajevnih, gospodar- I skih, kulturnih in sličnili prilikah, podrobni učni načrt pa izdela vsaka šola zase. Izhodišče bodi domorod- nost, upošteva naj se tudi koncen- tracija v snovi, ki je v začasnih na- črtih zelo pomanjkljiva. V začasnh učnih načrtih je jezikovni pouk moč- no zapostavljen; tudi se naj sloven- ščina in srbohrvaščina poučujota v vseh banovinah. Snov iz realij je od- ločno preobSirna, (kar bo vodilo k površnemu znanju. Število ur naj ne bo višje od določbe v zakonu, tudi naj število ur pri posameznih stop- njah enakomerno narašča. Selekcija naj izposluje, da se bodo s prihod- njim šolskim letom odpravili mono- polski zvezki. Po rešitvi nekaterih idmštvenih ter šolsko-pravnih vprašanj je bilo nad tri ure trajajoče zborovanje zaključeno. Naše sadjarstvo in gospodarska kriza Kako naglo ginejo krasni sadov- njaki še precl dvajsetim letom, Je znano le onemu, ki se živo zanima y,a umno sadjarstvo. Vzroki hiranja so različni. Eden glavnih vzrokov je krvna us, ki smo jo žo podrobno ob- delali. Tej uničevalki dreves pa se vsako leto pridružujejo še razni ne- po'klicani in nezaželjeni poinagači, kakor n. pr. listna ušica, ki jo bomo proti pomladi »potipali« in njeno de- lo točno opisali. Navedli bomo tudi sredstva, s katerimi sfc hočemo in moramo bojevati, da jo zatremo. Skušnje prejšnjega leta so pokazale, da je te ušice najuspešnejše ugonab- Jjal »Garkon«, ki ga izdelujejo v Ce- lju (Cesta na grad, na oglu preko voglajnskega mosta v Zavodni). Pri- poročam vsem -sadjarjem, da si ga preskrbijo že sedaj. Navodilo za upo- rabo se dobi pri podpisanem in pa v tovarni v Celju. Izdelovatelj vsa- kemu kupcu točno pojasni pripravo in uporabo. «Garkon« ni samo proti krvni in listni ušici, dve do tribarv- ni, vendar enako Skodljivi (Aphis mali in Aphis sorbi), temveö tudi proti vsemu mrčesu, ki napada žlahtno sadno drevje in druge rast- line. Nadalje nam uničujejo drevesna debla zavrtač (Conus ligniperda), ki ga navadno imenujemo »kampuš«, po'tem kostanjev prelec (Zeusera as- culi), glogov belin (Pieris crataegi), zlatoritka (Liparis chrysoschoea), ja^ bolčni molj (Hyponomeuta malinel- la), prstenčar (Gastropacha neu- stria). Na sadju pa nam delajo ob- čutno škodo še ti-le nezaželjeni po- žeruhi: Ko se drevo pripravlja na razvoj cvetja, se ob ugodnem topi em vremenu prikrade iz neosnaženega debla jabolčni cvetoder (Authonomus pomorum), ki uniči v marsikateri pomladi cele sadovnjake, nadalje ja- bolčni tončič (Carpocapsa pomonel- la) ki napada drobna jabolka in pušča v sredini jabolka plod za očr- vitev sadu, jabolčni hrastovec (Fu- sicladium' pyrinum), bela hruškova pegavost (Sphaerella sentina). Ce&> plje napada xcleca pegavost (Poly- stigma rubrum) ter zadnja leta sa- javost (Russtau) in rja. (Puccinia pruni), breskve pa kodravost listja (Exoascus deformans). Razen nave- denih uničevalcev se nam po poroči- lih nomških strokovnjakov približu- je neka zelo nevarna sadna ušica, ki je komaj vidna, kakor trsna uši- ca, in v uničevanju še celo prekaša krvno ušico. Vse navedene sadno bolezni in mrčes se dado, če že ne popolnomä uniCiti, pa vsaj zelo omejiti, ako so drevesa lepo in vestno osnažena pre- obilnih vej in vejic, starega luba ali skorje, lišaja in maha ter se ob pra- vem času škropijo' z garkonovo me- šanico, v jeseni in zgodaj spomladi pa debla prav na debelo namažejo z že opisanim beležem. Največja napaka pa je, ako se na drevesu puščajo vse veje in poganj- ki, ki jih drevo požene. Vsaka stvar potrebuje umne odgoje, vse hoče imoli svoj prostor za razvoj, prav po- sebno pa rastlina, ki rodi sad. Naj navedem primer: Leta 1930. je dal g. R. na moj nasvet temeljito osna^ žiti svoj obširni sadovnjak. Dva člo- voka sta imola vso zimo dovolj dela, da sta rezala in žagala nepotrebno vejevje z drevja. In glejte! Leta 1931. je dobil gospodar s sadonosnika toli- ko lepega, prvovrstnega sadja, ka- kor nikoli prej. Tudi cena je bila sadju primerna. Za 100 kg je dobil več neg'o zanikrnež /a 1.000 kg! (V Zagrebu je dobil za 100 kg 600 Din, doCim so drugi prodajali 100 kg po 30, 50 in največ po 150 Din). Tu si lahko torej izraCunate, kolike vred- nosti je snaženje sadnega drevja in koliko pri tern zaslužite. Pol eg tega pa lepo osnaženo in obrezano drevo ni nikoli gnezdo raznega mrčesa, kako'r je drevo, ki je bolj podobno velikanski metli kakor sadnemu drevesu. Kako so v tern oziru starokopit« neži trdoglavi, razvidite iz mojega doživljaja pred dvema tednoma. Preteklo jesen sem bil v sadonosni- ku, posajenem z mo'sanskimi dreve- si. Že od daleč so me vabila polna drevesa in lepa rumena jabolka, da sem moral nehote na hrib. Ko sem jih od blizu ogledoval, sem na ža- lost našel le droben sad, skoro ne- mogoč za prodajo. K posestnici je prišel kupec, pa se nista mogla po- goditi. Posestnica je trdila, da so mo- šanska jabolka vendar dražja od drugih. Tudi kupec je trdil isto, do kupčije pa ni prišlo — jabolka so bila pač predrobna. Sosed pa je svo- ja jabolka z lahkoto in dobro prodal istemu kupcu. Ker dmenjena po- sestnica sedaj nosi ta drobiž v Celje na trg, sem ji celi dve uri razlagal, kolike vrcdnosti bi bilo, ako bi dala svoja mošanska drevesa osnažiti ne- potrobnega metlinja, in da bi dobila potem lepa, debela jabolka, ki bi jih z lahkotö prodala. In kaj mi je od- govorila! Da noče in ne da ni Cesar obrezovati z drevja — čeprav sem ji prigovarjal, da ji brezplaöno osna- žim vsaj eno drevo za poskušnjo. Tako rešujejo nekateri trdoglaveži gospodarsko krizo! Vatroslav Kosi, strok. ekonom Lopata pri Celju. Absolventi trgovskih šol Današnja doba je prežeta s soci- jalnim bojem. Vsi sloji se organizira- jo in se udeležujejo te borbe. Toda kakšne smernice je treba na tern po- lju ubrati, je zopet drugo vprašanje. Po večini so smernice napačne, ker se ljudje ne zavedajo, da so si danaä- njega socialnega gorja mnogo samt krivi. Organizaaiji je mogoče pn> spevati le, če se njeni člani kot ce- lota zavedajo pravila: »Pometaj najprej pred svojim pragom, in ko je ta čist, imaš pravi(to, da si priza- devaš očistiti sosedov prag, Cigar nesnaga ti škoduje.« Po tern naöelu je začelo, kakor izgleda, delovatl agilno Ndrustvo absolventov trgov- skih šol v Celju. ' Mlad absolvent nastopi službo in kmalu mu teče delo gladko in hitro. Toda iz raznih poslovnih sluCajev razvidi, da je njegovo znanje še pre- cej pomanjkljivo. Treba je, da si ga izpopolni, kajti njegovo stremljenje je, da se v svojem poslu dobro razu- rae in mu je tako mogoče delati za procvit podjetja svojega principala. SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 1. Manifest Da, manifest cesarja Franca Jože- fa v letu 1914. je bil vsega kriv. Cud- ni so bili dnevi, ko so se na vogalih belili lepaki z naslovom: »Mojim na- rddom!« Vroči poletni dnevi so bili polni strašnih obetov in glupih kli- cev proti Srbom, pa tudi solz naših družin, ki so pošiljale svoje ljubljen- ce v klanje za tujo nasilno državo. Bilo mi je že preko 50 let, mobiliza- ^ije so torej zase nisem bal, toda poln skrbi sem bil za svoje sinove in zete, ki so odhajali. Tisto dni po izdanju tnanifesta sem obiskoval in tolažil njihovo zapuščene družine. In takd ba© je 2. avgusta 1914 zanesla pot na Pohorje. Smolo sem imol že v začetku tega potovanja, ko sem doma v jutranjem mraku pograbil napačen dežnik, Prav pisano zakrpan. Dan je bil pre- lep. Solnce je pripekalo, ko' sem ko- r&čil s postaje slovenjebistriške k **estu in nato daljc v klanec. Tako sem dospel do Vornikove go- stilne, kjer se je točila imenitna kap- Ijica k dobri jedači. Gostilničar je bil s svojimi baä pri obedu v senčni lo- pi, ko sem zavil mimo njih. Mudilo se mi je namreč, par ur hoda je še bilo pred .monoj, zato sem se tokrat hotel potajiti. Da pa bi me prijatelj ne spoznal in ne klical v gostilno, sem razpel zakrpani dežnik in skril glav6 podenj. Že sem bil uverjen, da mi je nakana uspela, ko zaslišim za seboj tek hiteCega človeka, a nobene besede. Koga bi tu kdo zasledoval? Pa se ozrem. Bil je gostilničar in župan Vernik. In, o groza! Dvignil je revolver proti meni s krikom: »Stoj! Kdo si?« »Si znorel, Vernik^ prijatelj? Me ne poznaš?« »Kaj, ti si? V tej obleki, s tern dež- nikom ali solnCnikom? Sumljiv si se mi zdel, oprosti! Župani smo prejeli zaupen ukaz, da pazimo na sumljive osebe ali elemente. Iz Francije je na potu v Rusijo zlat zaklad, mnogo mi- lijonov. In ti skrit pod zakrpan dež- nik sredi lepega dne, tvoja nagla ho- ja in tale veliki nahrbtnik, to so sumljive reči. Mislil sem si, morda je vse to v zvezi z milijoni.« Smejala sva se, vtaknil je revolver v žep in ni bilo pomoči, moral sem se vrniti ž njim in posedeti ob diše- čem ritoznojčanu v senčni lopici. Pil in jedel sem v prijotni družbi do ve- Cera in ostal tarn tudi čez noč. V jutru prihodnjega dne sem kre- nil dalje, izpremenil sem svoj načrt in jo ubral proti Pragerskemu. Pot je vodila skozi dobravo mimo vasi in samotnih his. Krepko sem stopal, vedra mi je bila glava. Končno sem s steze dospel na cesto. Na levici ko- šenina do vinorodnih holmcev, na desnici mlado bo'rovje, vso to kakor nalašč v zavetjo preobremenjenemu popotniku . . . Ko tako stopam med gosto, visoko, vlažno reso, začutim nenadoma ne- kaj gibajočega se pod svojo nogo. Pogledam. Stojim na mladem zajč- ku mačje velikosti. Revček je pač trdno spal! Zdaj si je z brcanjem in vekanjem prizadeval, da uide usodi. Samo še dvakrat je globoko vzdihnil in bilo je po njem. Kaj ž njim? Po dolgem premšljevanju sejm od- prl dežnik in zajca zleknjenega po- dolgem privezal k dežnikovi palici, ga spet zaprl in naslonil na ramo. In vesel sem bil bodoče pečenke. Nič hudega sluteč zavijem v cest- ni ovinek, gozd je bil tu, a v bližini že polje in vas. In prav v bližini stoji lovec in opazuje fermača, ki po polju išče divjad. Kaj naj stoiim? Saj mt ne bi verjel, če mu povem bedasto resnico. Da bi dežnik pognal v jarek, je bilo že prepozno. Oba sta me bila ujela: lovec z očmi, pes z nosom. Ta- ko blizu smo si bili. Kaj bo? Pes skokoma prasne name. Dober korak pred menoj se ustavi in za- rcnCi. Naprej nisem smel. Zavohal je v dežniku zajca in bi ga bil rad aportiral. Lepa situacija! Toda ni- sem obupal. Jaz ne! Iztegnil sem roko z dežnikom vi" soko, kolikor sem le mogel, in zakli- cal gospodarju, naj psa pozove k se- bi, ker bi se sicer moral sam braniti! Lovec — bil je debelušen, star go- spod, zakupnik lova sam — je moral psa poklicati nekajkrati, preden j« odnehal. In stoplm dalje proti nji- ma. Lovsko ga pozdravim in mu česti- tam, da ima tako izboVnega psa s tern nosom. Polaskan se mi nasmeh- ne in meni, da si ne ve prav tolmaj Citi pasje nervoznosti. Pa mu rečem: »Neskončno dober nos ima va* Stran I. »Nova Doba« 13. II. 1933. Stey 14. Ve, da fiim trdnejše je podjetje, torn stalnejše je njegovo nameščenje. — In kje je vrzel? V poinanjkljivosti in napredku. Tudi »trgovina« je veda in napreduje kakor ostale. Ta na- predek pa moramo zasledovati. Po- samezniku je to otežkočeno in zato ima društvo nalogo, da prireja čla- nom tečaje, strokovna predavanja, poučne izlete in ekskurzije v trgov- ska in industrijska središča bodisi v tu- ali v inozemstvu. Kot strokovna organizacija je dru- štvo zavzelo nevtralno stališče. Bodi fclan te ali ono vere ali druge narod- nosti, vendar veže absolvente skupni interes, ki ga naj društvo zastopa v javnosti. Mnogo je absolventov, ki jim od dela prcostaja prav malo Časa. Za- kaj? — Ker jim je delo veselje! In vendar bi včasih prav radi prišli v družbo svojih kolegov; tedaj pa za- pazijo, da so od njih pravzaprav od- rezani. Ne vedo, kje so. Zato ima zo- pet društvo nalogo, da vodi eviden- co svojih ljudi in jim nudi v svrho medscbojnega spoznavanja in gojit- ve družabnosti potrebno1 klubovo so- bo, prireja sestanke (informativne in debatne), nedeljske izlete in tudi plesne večere, da absolventi ne ob- čujejo med sabo samo indirektno s suhoparno\ trgovsko kcJrespondenco, temveč včasih tudi skupno prežive nekaj veselih uric. Program društva je poleg tega še velik, zato je treba, da se korpora- tivno vsi poprimemo dela. Kolegice in kolegi, strnimo se v društvu in naše geslo bodi zares: »V slogi je moč«! Trn. DOMACE VESTI d Narodna skupščina jc v petek 10. t. m. nadaljevala razpravo o no- vem völilnem zakonu. Prihodnja se- ja Narodne skupščine bo v torek 14. t. m. ob 9. dopoldne. d Premestitve v banovinski službi. Kr. banska uprava dravske banovi- ne v Ljubljani je izvršila naslednje premestitve: g. Ivan Vuk, upravitelj javne bolnice v Ptuju, je imenovan za upravitelja ženske javne bolnico V Novem mestu; gosp. Franc Zajc, upravitelj ženske javne bolnice v No- vem mestu, za upravnega uradnika V splošni bölnici v Mariboru; g. Jože Šušteršič, upravnik javne bolnice v ! Murski Soboti, za upravnika javne j bolnice v Ptuju; g. Milan Florjančič, j upravni uradnik v splošni bolnici v Mariboru, za upravitelja javne bol- nice v Murski Soboti. d Točenje pijač na debelo. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal naslednje pojasnilo: Po točki 2. öl. 3. pravilnika o tro&arinskem pravu se pod točenjem pijač na de- belo razume prodaja vina nad 50 1, j piva naj man j 25 1, špirita in žganja j nad 100 1, ostalih pijač kakor tudi sadnega žganja, pridobljenega z de- stilacijo, pa najmanj 25 litrov. d Prodaja opojnih drož iz hrast- niške tovarne. Opijski odbor je na svoji zadnji seji odobril, da sme ke- mična tovarna v Hrastniku proda- jati opojne drože direktno interesen- tom, doCim jih je smela dosedaj pro- dajati samo potom Zvtezel drogcrij. Tovarna pa bo morala vsako proda- jo V roku enega meseca prijaviti opijskemu odboru in plačati pred- pisano takso za opijski fond. d »Foto Revija«. Mesečnik za vse panoge foto'grafije. Prejeli smo 2. le- tošnjo številko tega izvrstnega me- sečnika, službenega glasila fotoklu- bov v Zagrebu, Ljubljani, Litiji, fo- tosekcij Hrvatskega planinskega društva v Zagrebu, na Sušaku, v lvancu itd. Oprema je zelo okusna, pes. Moje ime je namreč Blaž Zajec. In sinoči sem večerjal v hotelu zaj- ca in revmatično1 nogo si še vedno masiram z zajčjo mastjo.« Smeje se sva se poslovila, psa pa je moral navezati ria povodec, da mi ni mogel biti veC nadležen. Toda kaj naj bi pravzaprav počel z dežnikom in zajcem v tej vročini ill med neznanimi ljudmi? Kako bi se iznebil nepotrebnega breanena, ki bi mi mogel biti nevaren? Korakal som skozi vas. Nikjer ni^ sem videl človeka. Možje in fantje so bili pač odrinili v vojno, otroci, žen- ske in starčki so bili pri delu. Sredi vasi pa je stala široka lipa, stara, častitljiva. Dvignil sem dežnik z vse- t)ino in ga obesil na vejo. Naj bo ž njim karkoli! Na lipi pa je bil nabit lepak z ma- nifestom: »Mojim narodom!« Da, pravzaprav je bil straäni ma- nifest vsega kriv, niti jaz, niti zajec. Cudno! Švicarske ure, zlalo, srebro, razna da- rlla optika, originalna ZaiSS-OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNIK, CELJE, Glavni trg 4. vsebina zanimiva in slike izredno le- pc. Revijo pripo'rocamo vsern ama- terjem. Stano pollotno 30 Din in se naroCa pri upravi v Zagrebu, Dalma- tinska 6. d Dunajska vremenska napoved za torek 14. t. m.: Severne Alpe: Me- njaje oblačno brez bistvenih pada- viii, lahno južno vreme. Južno Alpe: Jasno, mraz. „Šlagcr" izposojevalnica gramofonov o.1 Din 10- gramofonskih plošč „ „ V Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. C e I j e, Dečkov trg 4 a. Celje in okolica c Veliko obrtniško zborovanje so je vršilo v nedeljo 12. t. in. dopoldne v vcliki dvorani Narodnega doma. Zborovanje, ki ga je priredila celjska podružnica Društva jjugos'l. obrtni- kov, se je udeležilo nad 300 obrtni* kov iz raznih krajev dravske bano- vine. Navzoči so bili tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, predsed- nik centralnega društva g. Pieman iz Ljubljane, mag. dir. g. Šubic in ko- misar g. Pogaönik kot zastopnik me- stne občine celjske, gosp. Dornik kot zastopnik sreskega načelstva, vodja celjske obrtne nadaljevalne sole g. I. Bizjak in šef davčno uprave gosp. Stanič. Z zborovanja so bile poslane udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pdzdravne brzojavke prcdsedniku vlade g. dr. Šrškicu, ministru g. dr. A. Kramerju, ministru za trgovino in industrijo g. dr. I. Šumenkoviču in banu dravske banovine g. Mai-u- šiču. Na zborovanju so bile obrav- navana razna aktualna vpraSanja, ki se tičejo obrtništva. Podrobnejše poro'cilo o zborovanju bomo objavili v prihodnji številki. c Ljndsko vseučilišče. Drevi ob os- mih bo predaval v risalnici meŠčan- ske sole univ. prof. g. dr. Aleksander Bilimovič iz Ljubljane o predmetu: »Donar, vrste denarja in od Cesa je odvisnja njegova kupna moč«. Preda- vanje bo cgotovo zanimivo, ker jo g. predavatelj, ki je bil finanč. minister v carski Rusiji, znan finančni stro- kovnjak. c Krajevni šolski odbor za Celje- mesto bo imel v petek 17. t. m. ob 18. v zbornici mestne narodne sole važ- no obračunsko sejo za obeimestni osnovni ter obe meščanski šoli. c Delovni trg. Pri ekspozituri jav- ne borze dela v Celju se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 134 brez- poselnih (106 moških in 28 žensk), po- sredovanj je bilo izvršenih za 22 oseb (5 moških in 17 žensk), odpadlo« je 45 oseb (43 moških in 2 ženski), 10. t. m. pa je ostalo v evidenci 1318 brezposelnih (1146 moških in 172 žensk) napram 1251 (1088 moäkim in 1G3 ženskam) dne 1. t. m. Delo dobe: 1 usnjarski mojster, 1 Cevljar za fi- na dela, 1 delavec, 1 raznašalec pe- civa, 1 sodar, 1 no'tar, 1 pekovski va- jenec, 1 likarica, 1 perica, 1 servir- ka, 2 kubarici, 3 služkinje In 2 kmeč- ki dekli. c Poskus samomora. V. nedeljo 12. t. mj. okrog pol 11. dopoldne je sko- čila 38-letna, v Novo Štifto pri Gor- njem gradu pristojna Marija Jaško- va z okna hodnika v drugern nad- stropju poslopja Ljudske posojilnice na betonirano dvorišče. Imela je sre- čo, ker jc dobila pri padcu le pretres možganov in lalike zunanje poškod- be. Prepeljali so jo v celjsko bolnico. Vzrok obupnega, dejanja ni znan. c Elitni tehniški pies, ki se jc vršil v, soboto 11. t. m. zvečer v gornjili pi-ostorih Narodnega doma, je bil do- bro obiskan in je vseskozi uspel. Ob številnem obisku Celjanov in okoli- čanov, akademikov iz Ljubljane in drugih zunanjih gostov se je vazvila ¦v okusno aranžiranih prostorih ob zvokih dveh izvrstnib orkestrov, Ro'nny in Sonny-Boy jazza iz Ljub- ljane, prisrčna zabava, ki je trajala do jutranjih ur. c Klub slovenskih kolesarjev v Celjn bo imel svoj redni občni zbor v torek 21. t. m. ob 19. V hotelu »Hu- bertusu«. c Žetev smrti. V soboto 11. t m. zjutraj je umrla na Lavi St. 1 pri Ce- lju v starosti 66 let zasebnica gospa Neža Višnarjeva, mati uslužbenca Zvezne tiskarne g. L. Višnarja. Po- greb se je vršil v ponedeljek 13. t. m. ob 16. iz hiše žalosti na okoliško po- kopališce. V celjski bolnici je umrla v petek 10. t. m. 8-letna delavčeva hčerka Matilda JelenCeva iz Šmar- jete pri Celju, v spboto 11. t. m pa 41-letna posestnikova žena Torezija Ilrapotova z Ločice pri Polzeli. Bodi jim obranjon blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! c Napad in nesreča. V nedeljo 12. t m. je bil 35-letni delavec Franc Le- ban na Sp. Hudinji v prepiru napa- den in je dobil težjo poškodbo na glavi. — 61-letna dninaricai Marija Prepadnikova iz Luč si je v soboto 11. t. m. pri padcu na poledeneli poti zlomila levo podlehtnico. Leban in Prepadnikova se zdravita v celjski bolnici. c Tatvina. Šoferjevi žcni Mariji Bu- čarjevi je nekdo 9. t. m. ulkradel iz zaklenjenega stanovanja na Mari- borski cesti 28 v Gaberju 1.700 Din gotovine. Denar je našelf v omajri. Storilec je izginil, a ga bodo menda kmalu prijeli, ker vedo za njegovo ime. c Razpis dobave živil za javno j bolnico v Celju. Licitacija za dobavo živil za javno bolnico v Celju za }>ro- računsko leto 1933/34 bo v petek 10. marca ob 10. dopoldne v upravni pi- sami javne bolnice v Celju. Isti dan in ob iste.m času bo v pisarni hiral- nice v Vojniku licitacija za dobavo živil za hiralnico v Vojniku. c Trgovske knjige, registratorje, pi- sarniške potrebščine priporoča Karl Goričar vdova, Celje. Za pust: Lam- pijoni, konfeti, serpentine, servijete. c Smucke in vse smnČarske po- trebščine v veliki izbiri nudi tvrdka Kramar & Mislej, Celje. Sport t Odpovedana nogometna tekma. Za nedeljo 12. t. m. popoldne napove- dana prijateljska nogometna tekma med SK Trbovljami in SSK Celjem je bila odpovedana, ker je bilo igri- šče na Glaziji v zelo slabem stanju. t Težka atletika pri SK Olimpa. Obveščamo vse aktivne Clane, da pričnemo v najkrajšem času s tek- movanjem za klubovo prvenstvo. Po tem tekmovanju namerava težkoat- letska sekcija organizirati večji tež- koatletski nastop. Prireditev se bo vršila prve dni aprila. Povabljenih bo več klubov, tako da bo nastop res zanimiv. Pogajanja se vrše tudi z rökoborcem Perom Janešem, ki je Celjanom še dobro v spominu. V «re- do 15. t. m. se bo vršil po treningu sestanek, na katerem se bomo po- mcnili o vseh podrobnostih. Pridite to'cno in vsi. Pripeljite tudi prijatelje in znance, ki se zanimajo za to pa- nogo sporta. — SK Olimp Celje. »Ali se zopet jeziš näme?« — »Da, in Co bi ne bila žena mojega najbolj- äega prijatelja, bi te takoj pustil.« Mimogrede ... zajdimo nekoliko na jugu nage dr« žave pri slavnih Termopilah v grško deželo, ki je nekoč slovela zayoljo liia- brih junakov in možatih mož. Zgodo- vina nam pravi, da je bila to dežela, kjer se je prepletala modrost z lepo- to in kjer sta si podajali roko cast in slava. Res, da ni vse zlato, kar se sveti. Bilo je tudi na solncu te de- žele temnih peg, in narod ni bil brez madeža. Hudo niučno je za narod in zgodo- vino, da je bil celo glavni profesor dr. phil. Sokrates čudna natura. Znal je za hudiča dosti in je tako učeno predaval, da so kandidati ee- pali pri izpitih kakor muhe. Le tisti« ki se je snovi popolnonia po besedi nagulil je zdelal in dobil diplomo. Profesor Sokrates je bil čudak. S svojo ženo, milostljivo gospo sopro- go Ksantipo, se ni razumel. Rad bl ya videl, kdo bi se s svojo lastno že- no vedno in v vsem razumel! Še drn- gi, ki niso profesorji, se ne. Gospod Sokrates je namreö imel zmerom svcje posebno mnenje; in tega, zlasÜ pa še posebnega, oženjen človek ne sme imeü. Tako mi pravijo. Jaz ne vem in si tega tudi ne upam trdUi. Nekoliko čudna je pa tudi bila go- spa Ksantipa. Mi že oprosUte, da to trdim. Ne rečem, da je bila tako zlobna in neznosna, kakor ji danes očitajo; pred ženo, ki ima nervozne- ga in pozabljivega profesor ja čiste iilczofije za moža, klobuk dol! Kar je res, je res. Ampak svoje pogreške je pa le imela. Povabila je na primer, k sebi na kavo vse najodličnejše na- rodne dame celih Aten, pa so regljale in opiavljale vse tiste, ki niso bile navzoče, in niso sploh nikomur pri- zanesle. Za vsake marne in za vsak Skandal si zvedel pri Sokratovih. Hvala samemu Bogn, da danes ni vec tako! . . . Da, res. No, in je po- tem čudno, da je bil Sokrates siten, ko so ga toliko motile v čisti filozo- fiji? Ali Sokrates je bil tisti,! zavoljo katerega pišein to. On je kvaril s svo- jo perverzno moralo mladino. In ker so bili takrat na Grškem v tem ozi- ru zelo strogi, so ga obsodili na smrt. Dali so mu čašo soka iz trobelike. Moral jo je izprazniti. In jo je. Joj, ko bi danes to zahtevali od vsakega moškega na Grškem, ki ima tako nesrečno naturo, kakor jo je imel slavni doktorl Kako bi bile vr- ste prebivalcev zrahljane! Ne born vam pravil več o tem. Pojdite s^ml pogledat. Tudi danes Grška slovi. Slovi zavoljo Sokratove bolezni, ki je tako splošna, da so čaše razbili, tiobeliko populili, in kazen sploh od- prayili. še več; imajo že društva za zaščito svojih interesov. In sedaj so celo ustanovili veliko društvo »Smrt ženskaml«, kateremu je poleg po- speševanja tistih interesov glavna naloga borba proti zakonu. To je strašno. Saj so že tiste mo- derne ženske danes same po sebl ta- ke, da se pametni ljudje bojijo za- kona (— prosim, navzoče in tiste, ki to čitajo, niso moderne —). Kam sill tak narod, kaj bo iz take dežele? Glasovi iz občinstva Kriza in morala Malokdo se zaveda, kako volike koristi nudi družbi inseratna politi- ka. Tega se zavedajo le oni, ki na podlagi inseratne politike pospešuje- jo svoje blagostanje in obstoj. Za majhen znesek in v enom dnevu do- bi človek najširše in vsakovrstne zVeze — uspešne in neuspeäne, vse- kako'r pa vodi to gibanje k cilju. Ce bi ostalo pri tem, bi bilo vse v redu. Obžalovanja vreden način pa je v onem delu inseratne politike, ki ob- ravnava najtežji današnji problem: ! »Nudi in išče so služba!« j Vojna vihra je zrahljala marsikaj, tudi moralo in srčno kulturo. Seda- nji težki Casi pritiskajo z veliko' silo na narod, ki išče v dobrem in sla- Stev, 14. »Nova Doba« 13. II. 1933. Stran 3. EM LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novcm- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovenske vladc od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Kokopis je bil poslan zemaljski vladi v odobrenje. Avtor je čakal tri leta na rešitev, a zaman. Zato je zahteval knjigo nazaj. Kmalu nato je dobil od vlade v oceno: »DR. KARLA ZEHDENA RUKOVOG.T za ZEMLJOPIS TRGOVINE I PROMETA za TRGQVACKE PRODUŽNE ŠKOLE. Sa samostalno i opširno obradenim poglavljem o Bosni i Hercegovini.« Na, svoje začudenje je našel v tern Rukovogju (Handbuch) natiskan svoj rokopis »Zemljopis i šta- tistika Bosne i Hercegovine« razen statistike duševne prosvete. Podal se je nato k civilnemu adlatusu, ba- ronu Kutscheri, in se mu pritožil zaradi tega plagi- jata. Ta niu je odgovoril: »Vi ste poslali svoj elaborat zemaljski vladi in ona je imela pravico, da se ga posluži po svoji volji. Vam gre edino pravica, da zahtevate odškodnino.« Na vprašanje, zakaj se ni natisnil tudi prikaz statistike o duševni prosveti, je dobil odgovor: »Tega učencem ni treba znati.« Tedanja bosanska vlada je hotela namenoma pustiti bosanski narod v duševni tmini, boječ se iz- obražene inteligence. Neki žandarmerijski major je, kadarkoli jc videl sarajevske gimnazijce, zavpil: »To so bodoči revolucijonarci!« In 1. 1890., ko me je ogrski zgodovinar in šolski referent v avstn>ogrskem finančnem ministrstvu na Dunaju ob priliki moje v Glasniku zem. muzeja natiskane razprave »Riznica porodice Hranica« obiskal v Sarajevu, me je v družbi prof. Seunika vprašal, če je res sarajevska gimnazija potrebna. Nota beno je bila ta takrat še e d i n a dr- žavna gimnazija v Bosni-Hercegovini! Da se je bosanska vlada bala bodoče domače in- toligence, je razvidno tudi iz tega, da je v dvajsetih letih, od 1879—1899, osnovala samo dve veliki gim- naziji in eno veliko realko, pač pa devet nižjih trgov- skih šol. V Solskem oddelku pri vladi je imel 1 j u d - skošdlski učitelj dolgo Casa tudi referat za srednjo sole. Leta 1893. je zabranila vlada usta- novitev srbskega gimnastičnega društva v Foči, ki jc imelo poleg telovadbe širiti tudi treznost. Pa ne samo da je odklonila potrditev tega društva, ysl- htevala je celö, da se vse gimnastično orodje v t r e h dneh u n i č i. L. 1907. je Srbom prepovedala prirejanje anafalbetskih tečajev,1) in to v zemlji z 90% analfabetov, upajoč menda, da bo tudi bosansko in hercegovsko ljudstvo ostalo tako zvesto avstro-ogrskem režimu če ne bo znalo Citati, kakor po izjavi sekovskega škofa 1. 17G2. »ostaja slo- vensko in kranjsko ljudstvo katoliški veri zato tako zvesto, ker ne zna čitati.«2) Ob koncu 1. 1899. sem dobil od vlade nalog, da *) Napor B. i H. a) Ivan Hribar, Moji spomini III., str. 176. napišem za »Congres international de V enseignement secondaire a Paris«, ki se je vršil v času svetovne razstave 1. 1900., razpravo o srednješolskem pouku v Bosni in Hercegovini pred avstro-ogrsko okupacijo in po njej. Tudi v tern delu mi ni nihče prednjačil. Na kongresu sem bil med 303 udeleženci tudi jaz izvöljen v sedmorico predsednikov, in na zadnji seji, ki je bila odrejena za razno objave inozemskih Čla- nov, sem podal izvleček svojega izvestja o sekun- darnem pouku v Bosni in Hercegovini.1) Tudi v svojih etnoloških razpravah sem sei svojo pot. Nisem samo objavil več novih narodnih običajev, postavil sem tudi obdelovanje narodnega blaga na znanstven, sistematski temelj.2) i Hercegovini« je ahgleški etnolog Tylor (pisec del »Primitive Culture« in »Early History of Mankind«, ki sta tudi mene doVedli k nabiranju narodnih obi- čajev) ob svojem obisku Sarajeva obiskal tudi mene in me prosil, naj mu pošljem turške amulete. Nemäki prirodoslovci in etnografi so me vabili na svoje kon- grose, zadnjikrat na kongres, ki bi se bil moral vrSiti 14. avgusta 1914 v Hannovru, a se zaradi izbruha vojne 1. avgusta ni mogel sestati. Da sem j a z prvi že 1. 1902. napisal učbenik sred- njeves'ko zgodovine, kakor je potreben za srednje sole v jugoslovenskih krajih, pa ne dr. Šrkulj 1. 1912., kakor je to trdil, mislim, prof. Novak v Nastavnem Vjesniku, ker ni poznal mojih učbenikov za višje in nižje razrede, in da so se poznejši pisci takih učbe- nikov pdslužili mojih knjig — o tern sem tudi že pisal na drugem mestu. x) Šk. Vjesnik za B. i H. -) Zaradi moje razprave »Vjerske starine u Bosni (Dalje prih.) bem izhod za obstoj. Kjer se ne mo- re storiti dobrega, so odprta vrata' k slabemu, kjer pa so lahko stori slabo, so zaprta vrata za dobro. Mo- ral na stran posameznika si v teh primerih sama pomaga. Iznajdljivost pa je glavni povzrofitelj dobrega in zlega. Sedanjo brezposelnost je treba gle- dati z vso resnostjo in skrbjo, sicer se bo demoraliziralo še ono malo dobrote in odkritosrčnosti delovnega ljudstva. Hudo je, Co se človek brez kruha in zaslužka naveliča vlagati prošnje za službo, na katere Cesto ne dobi niti odgovora, Ceravno prilaga fcnamke za odgovor; niti originalnih ßpriceval in drugih dokumentov mu ne vrnejo, ne more pa ugotoviti stranke, ki je inserirala. Še hujše pa je brezposelnim, Ce inserenti od njih — od zadnjega hlapca do najvišjega inteligenta — zalitevajo kavcijo. Co potem položiS kavcijo, je Cesto vpra- šanje, ali ti jo bodo vrnili. Takih slu- ' cajev je mnogo in Skoda je, da se I vsak posebej ne obravnava javno. V današnji krizi zahtevati kavcijo od f'loveka, ki je delal v svoji stroki vse življenje poštcno in marljivo, ni hu- mano niti moralno. Po' večini jščejo nilade^ neizkušene, sams^ke moči s kavcijo in se ne ozirajo na tisoče družinskih očetov. Tu ne prevladuje Vedno solidnost podjetja, ki išče ta- ke uslužbcnce, marveč gre često za zbiranje kapitala na lahek način. Tako zbiranje kapitala bi morala oblast vzeti pod kontrolo. Skratka, brezposelni družinski očetje, samci in ženske hodijo trnje- vo pot po omenjenem kodeksu inse- ratne politike. Ne glede na ostale zapreke, težkoCe in brezuspeSna po- ta brezposelnih za službo in podpo- ro, je treba^ opozoriti inserente, ki izkoriščajo težki položaj brezposel- nih, naj opuste to metodo. — č Dopisi Konjice Iz občinske uprave. Na seji konjiš- kega občinskega sveta 7. t. m. je bil sprejet tudi proračun občine in ubož- nega sklada za leto 1933. ProraČun izkazuje 390.632 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov, primanjkljaj v znesku 267.561 Din se bo kril s 186% doklado na neposredne držav- ne davke. Ta doklada pa se bo pred- vidoma znižala, če bo banska. upra- va priznala terjatevobčine v znesku okroglo 63.000 Din napram bivšemu okrajnemu zastopu. Proraßun ubož- nega sklada izkazuje 25.000 Din do- hodkov in ravno toliko izdatkov. V gradbeni odbor so bili izvoljeni dr. Ante Goričar, Alojzij Križnič in dr. Ervin Mejak. Odborova seja Okrajne hranünice se je vršila po daljšem presledku 9. t. m. Obravnavala so se razna važ- na vprašanja, ki so v zvezi s seda- njim težkim gospodarskim položa- jem. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da Okrajna hranilnica ne prizna službenc pogodbe, ki jo je svojčas sklenil bivši gerent hranilnice gosp. Franc Tovornik s tajniko'm g. Miha- elom Kostanjškom. Ta zadeva bo pri- šla pred civilno sodiSče. Na seji cestnega odbor» za konjiš- ki srez je bil 9. t. in. sprejet prora- čun ža 1. 1933/34. Sreske cestne do- klade bodo ostale iste kakor lani, t. j. okroglo 6%. Razpisalo se bo pet mest banovinskih cestarjev v srezu. V kratkem bodo izvršena nekatera^ nujna popravila na banovinskih oz. občinskih cestali. Zanimiv