JanuS Golec: P o n a r €> Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle In sedanje dobe 26 « v a 1 c I Takšna poizvedovanja niso bila nič kaj dobrega obetajoča za nobenega ponarejevalnih mojstrov. Vsak čas bi se bilo lahko lotilo orožništvo natančnejše preiskave in bi zajelo kar oba z bogatim inventarjem vred. Pri nadaljnih nočnih sestankih sta bila mojstra resnega mnenja, da se je pričelo krog Sv. Kungote nekaj plesti in bo treba misliti na premembo gnezda. Rupnik je bil za to, da bi sploh zapustila za oba preveč razkričano Dravsko polje in bi se izselila vsak v drugo državo. Jurij bi jo naj potegnil v Avetrijo, kjer že ima svoje znance. Rupnik jo bo ubral na Madjarsko, kakor hitro mu bo izročen od njegovih razpečevalcev delež na izkupičku dolarskih potvorb iz Julijske Krajine. Taki in podobni pogovori in načrti za izselitev so tolažili na sestankih ponarejevalca. Kljub zavesti neprestane nevarnosti in sklepu za pobeg sta še dalje ostala pri dobrih ter molčečih ljudeh, dokler ju ni razgnala najresnejša nevarnost nenadne aretaciie. Srečen pobeg mojstrov V nočni pomenek zatopljena je presenetilo trkanje na precej visoko okno na spodnji strani hiše. Mali Rupnik je poškilil skozi zastor na oknu, prebledel in se stresel... Na šipo je kljukal s konico bajoneta orožnik! Bolj hladnokrvni Jurij je prebudil gospodarja in mu pojasnil s par besedami položaj. Ponarejevalca sta tiho odklenila spredaj glavna vrata. Lastnik hiše je klošturil glasno z leščerbo v roki po kuhinji, preden je odcepetal po par stopnicah proti mnogo nižjim vratom spodnjega dela hiše. Duri je odklenil in že sta bila pri njem orožnika in zahtevala vstop. Pregledala sta površno vse izbe. Naletela sta samo na domače in odšla brez plena, kateri je pobegnil radi njune neprevidnosti skozi glavna vrata na cesto in po njej proti bolj zgornjemu Dravskemu polju. Če bi bil eden od orožnikov stražil izhod na cesto in drugi onega na dvorišče, bi bilo došlo do hudo krvavega spopada, ker sta bila begunca oborožena vsak s svojim samokresom. Po slučajno posrečenem pobegu za oblast še vedno prikritemu Juriju pri Sv. Kungoti in še orožnikom na nosu ni bilo več obstanka. Potočnik se je dodobra zavedal, kaj ga čaka prej ali slej pri kuns:oških dobrotnikih. Več nego en teden ga ni bilo na spregled. Po sedmih dneh se je pripeljal pri belem dnevu z vozičkom po svojo prtljago kmečki človek. Povedal je po pravici, da se je preselil mojster k njemu v vas Braunšvajg ob cesti proti Račam, kjer je več hiš, gozd bolj pri rokah, orožnikov p?, tamkaj sploh še ni bilo. Zadnji in mirnejši kotiček je bila za Jurija Potočnika Sv. Kungota. Iz tega prebižališča ga je prav za prav prepodil Rupnik s preveč pogostimi dnevnimi in nočnimi obiski. Upal je, da bo v Braunšvajgu še bolj na varnem, a se je varal. Rupnikovo neprestano pohajkovanje po dravskopoljskih vaseh je vzbudilo splošno pozornost orožnikov. Orožništvo, katero je sumilo, da je zapleten ta tujec v ponarejevalske zadeve, je skrbno nadzorovalo vse njegove obhode. Orožniki so hoteli imeti za njegovo aretacijo vsaj nekaj z dokazi podprte krivde. Neprestano patruljiranje, ki je bilo namenjeno mojstru Rupniku, je vznemirjalo tudi Jurija in ga svarilo, da bo prišel lepega dne še on na vrsto. Vse Dravsko in Ptujsko polje je bilo kljub izredni naklonjenosti in molčečnosti kmečkega prebivalstva ogroženo. Za oba ponarejevalca je bil že skrajni čas, da bi se bila razbežala s svoio prtliago vred t>o dogovoru pri Sv. Kungoti: eden v Avstrijo, drugi na Madžarsko. IX. poglavje Rupnik ob severni meji Rupnikov nekdanji stanodajalec v Starošincah, pri katerem je bival v podstrešni sobi 14 mesecev, je kupil posestvo pri Zgornji Sv. Kungoti ob severni meji. Večkrat je nanesla prilika, da se je razgovarjal s tamošnjimi kmeti in viničarji. Kakor povsod, so tožili tudi Kungovčani o slabih časih. Saj hrane in pijače bi še bilo, le denarja ni mogoče iztisniti od nikoder. Kmet le plačaj, izkupiš pa itak nič ali kako malenkost. Pri takih upravičenih zabavljanjih na pomanjkanje denarja po kmetih je hotel voditi Starošincan glavno besedo. V poljanski zgovornosti mu je ušlo, da ve za človeka, kateri dela denar in pomaga najrajši revnim podeželanom, saj se je tudi naselil med kmeti ter biva med trpini že nekaj let. Križ je s tem dobrim človekom samo ta, da ga zalezuje oblast z orožniki in ga je treba skrivati, dokler ni gotov z delom. Kakor hitro je podprl z denarjem enega slabo stoječega, se odpravi kar sam dalje. Za svoj veliki trud zahteva samo boljšo hrano, stanovanje, mir ter skrb, da ga ne bi iznenadili orožniki. (Dalje prihodnjiC)