30 LET „NAŠEGA TEDNIKA" Ob jubilejni obletnici tednika koroških Slovencev je izšlo glasilo z zajetno vsebino na 100 straneh, ki obsega intervju s predsednikom RK SZDL SR Slovenije tovarišem Mitjo Ribičičem, pogovor z bivšim predsednikom NSKS dr. Joškom Tischlerjem, potem sledi članek naprednega avstrijskega (nemško govorečega) strokovnjaka za manjšinska vprašanja dr. Roberta Saxerja. Objavljenih je prav tako več zapisov o Slovencih v zamejstvu, ki predstavljajo klenost našega naroda v borbi za obstoj med nemško govorečo večino. Nadalje so prikazane vse dvojezične občine na Koroškem ter beležke o bojih jugoslovanskih narodov za samostojno opredelitev v okviru samoupravne socialistične Jugoslavije, prikaz slovenskega zamejstva v Italiji in še in še. Na koncu pa so predstavljene tudi občine v SR Sloveniji. Vsem, ki so pripravljali posebno številko „Našega tednika", veljajo iskrene čestitke. Še posebej pa želimo izraziti najlepše želje tistim, ki so v 30 letih dela in boja za slovensko besedo na Koroškem odločno premagovali vse postavljene ovire. Vaš pogum je obenem tudi spodbuda! Uredniški odbor Katedre Pred nedavnim so prejeli novo številko glasila ELKOM, ki je pričelo izhajati v novi obliki in z učinkovitejšo vsebino. Glasilo bo odslej izhajalo 14—dnevno in ne več mesečno kot doslej. Če prelistamo časopis, vidimo, da je notranja ureditev skrbno izdelana, z zanimivimi sestavki, odlikuje pa ga izredna preglednost. Uredniškemu odboru glasila čestitamo ob tem pomembnem dogodku in mu želimo nadaljnje uspešno delo. Uredniški odbor Katedre RAZSTAVA V ČRNOBELI TEHNIKI Nič kaj razveseljivo ni, da na gimnaziji Miloša Zidanška doslej ni bilo razstav, na katerih bi se lahko uveljavili tega željni dijaki. Manjkal je pogum, ki pa ga je v novem šolskem letu očitno več. To dokazuje že zelo zgodnja razstava fotografij črno-bele tehnike, ki so jo pripravili člani foto krožka. Če strnem vtise z razstave, potem bi lahko bile slike vsebinsko enotnejše, saj se motivi iz narave vse preveč križajo in s tem ne usklajujejo z mestnim vrvežem. Morda bi bilo dobro z besedo, dvema približati številnim obiskovalcem skriti namen fotografij, saj ta velikokrat dosti pomeni. Da pa ne bi bili preostri, veseli smo te razstave, pa še vaja dela mojstra, pravijol B. Š. ČASOPIS UNIVERZITETNE SODOBNOSTI SLOVENIJE 62000 Maribor tel. (062) 22-004 Ob parku 5 žiro račun: 51000—678—81846 Izdaja Univerzitetna konferenca ZSMS na mariborski univerzi Glavni urednik: Odgovorni urednik: Ivan Soče Brane Srčnik Uredniški odbor: Zvone Teržan, Janez Premože, Goran Devide, Nataša Samastur, Jasna Kunstek, Bibijana Amon, Marko Šoštar Sekretarka uredništva: Dragica Lorbek Tehnični urednik: Marjan Hani Lektor: Alenka Filipančič Distribucija: Jure Tretjak Izdajateljski svet: Marija Debelak, Marjan Fekonja, Miroslava Geč-Korošec, Miran Krajšek, Fanika Kranjc, Franc Kržan, Mojca Majerle, Lujo Polanec, Marjan Pungartnik (predsednik), Zmago Rafolt, Franci Rogelšek, Boris Sovič, Sebastijan Strašek, Črtomir Stropnik, Ivan Soče, Brane Srčnik, Zvone Teržan, Janez Premože in Goran Devidč. Sofinancerji: Katedra izhaja ob podpori šol univerze v Mariboru, Univerzitetne konference ZSMS Maribor, Izobraževalne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije. Tisk: ČGP Mariborski tisk, Maribor, Tržaška 14 Katedra izhaja tritedensko. Cena izvoda je 3 din. Letna naročnina znaša 40 din, za združeno delo in institucije 60 din. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. 2 SOCIALISTIČNA ZAVEST V SAMOUPRAVLJANJU Marksistični center univerzi v Mariboru je prvi ponedeljek v oktobru (2. 10. ob 18. uri) organiziral obravnavo Kardeljeve študije „SMERI RAZVOJA POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA" na temo „VLOGA SOCIALISTIČNE ZAVESTI V SAMOUPRAVLJANJU", za katero je podal uvodni referat profesor Slavko SORŠAK. V smislu nadaljevanja izobraževalnega programa za delavce in študente bodo podobne razprave tudi v prihodnje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 18. uri v prostorih univerze, Krekova ulica 2/I. Vljudno vabljeni! Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta pripravila sredi septembra v času zasedanja kongresa UNESCA o izobraževanju o človekovih pravicah in obletnici sedmojulijske zakonodaje v „Presseklubu CONCORDIA" na Dunaju tiskovno konferenco o razmerah na Koroškem dvojezičnem področju po uveljavitvi sedmojulijskih dokumentov. Zveza slovenske mladine na Koroškem in kulturno društvo SPD „Danica" iz Podjune sta organizirala enomesečno mladinsko delovno akcijo ob podpori jugoslovanske mladine in demokratične mladine republike Avstrije. Namen delovne akcije je bila gradnja kulturnega doma v Šentprimožu v Podjuni, katerega je bilo mogoče postaviti le po takšni poti zaradi nenaklonjenosti avstrijskih oblasti. Nujno je potrebno pozdraviti samoiniciativo slovenske mladine na avstrijskem Koroškem, ki je ponoven dokaz, da slovenska narodnost v Avstriji ne le živi, ampak še več, išče mesto, ki ji gre kot enakopravnemu partnerju v avstrijski družbi. Koroški Slovenci poudarjajo, da je to sicer prva takšna akcija v njihovi zgodovini, vendar nikakor ne zadnja. Čestitamo I de ti se V teh vrsticah bom spregovoril o nekaterih bolj in seveda tudi manj pomembnih nalogah, ki jih v preteklih Štirih letih nismo uspeli reSiti. Veliko teh nalog je posebno aktualnih prav v zadnjem obdobju, seveda pa s tem ne bi hotel biti nekritičen, kajti veliko nalog, ki se praktično ponavljajo iz leta v leto smo morda poskušali rešiti, a pri tem nismo uspeli. Vendar pa zopet ne smemo biti povsem črnogledi, saj smo napravili precej, a gotovo premalo za samozadovoljevanje. Na nekaj stvari, o katerih nameravam pisati, so opozarjali tudi delegati in gostje na sejah republiške konference ZSM Slovenije. Delo med dvema kongresoma je torej pomembno, a ga ne gre poveličevati. Gotovo so aktivnosti po IX. kongresu ZSMS pomembno vplivale na spremembo družbeno-ekonomskega položaja mladega človeka, čeprav ne povsod v ieljenih okvirih. To je najbrž področje, na katerem smo izbojevali nekatere premike, katerih mejnika zaenkrat še ne smemo postaviti. Pri temeljih smo pričeli graditi nov sistem vzgoje in izobraževanja. Čeprav trenutno ni bistvenih premikov v smeri visokega šolstva je potrebno poudariti, da se je v boju za sodobnejšo šolo že veliko spremenilo. Izhajati moramo iz jedra reforme vzgoje in izobraževanja, ki naj zajema delovno osnovo mladega človeka. V zvezi s tem ni neumestno konkretizirati delo mladih. Tako bi na primer po predlogu vzgoja in izobraževanje morala resnično zajemati delo, samoupravljanje in prosti čas. In če izhajamo iz tega, potem je povsem sprejemljivo in tudi potrebno, da se zajame izobraževanje skupaj z vzgojno komponento v koristni delež minulega dela, ki naj bo tako destimulativni element za slabo in nekoristno početje mladih. DO CILJEV PRAKSE Na kongresu bomo sprejemali pomembne, ne le mladinske, temveč družbene dokumente, zato naj tudi tukaj izrazim našo zavest, da bomo te dokumente jasno in konkretno realizirali v praksi. Kaj nam pomaga sprejetje teh dokumentov, če bomo v praksi ostali pri starih načelih brez odločne prepojitve vseh oblik akcije s temi družbeno zelo pomembnimi določili? Ne le v daljni preteklosti, temveč tudi v vseh zadnjih ' Jv 4 (Idi letih smo se v tem pogledu veliko preveč lovili in namesto da bi konkretizirali svoje obveze smo nemalokrat le frazarili. Če rečemo, da naj bo ustvarjalna aktivnost temelj nadaljnjega razvoja družbene skupnosti, potem mislimo, da je potrebno to pričeti takoj na kongresu, ki ne sme biti neka imaginarna parada slučajnih potnikov, temveč delovna manifestacija tovarištva, kateremu delegatske pravice in dolžnosti so zaupali stotisoči mladih. Pogosto se je dogajalo na različnih in zelo številnih seminaijih, simpozijih, posvetovanjih, pa tudi v mladinskih političnih šolah, da je bilo veliko povedanega, sprejetega, a potem zelo, zelo malo realiziranega. Takšna leporečna in sestankarska praksa je v nekaterih ozirih lahko družbeno škodljiva, posebno če gre za tehtanje dolžnosti in odgovornosti mladih ljudi, ki nase gotovo ne morejo prevzeti le besed in obljube za spomin na prijetne trenutke. V zvezi s tem je stalno obremenjena odgovornost mladega človeka, predvsem komunista, ki mora zrasti iz čvrste mladinske organizacije. To pa so trenutno pogoste sanje če vemo, da številne mlade prekmalu sprejemamo v ZK. Samo spomnimo se, kako je bil težak vstop v takratno komunistično partijo Jugoslavije nekaterim kasnejšim odličnim skojevcem in voditeljem in to v času, ko so se komunisti preštevali takorekoč na prste. Dandanes pa vse množično poteka, ponekod naravnost mrgoli in to vse le v boju za čim višj številke, na pa tudi za čimboljšo množično aktivnost takšne mase. Pogosto danes govorimo o krizi delovanja mladih ljudi, kot logični podobi obdobja, v katerem živimo. Res je, da je beseda kriza verjetno prevelik izraz za stanje, vendar je hkrati tudi dokaz vsem skupaj, torej vsem nam mladim, kako se hočemo odtujiti, namesto da bi se spopadli s podobo stanja. Verjetno ras pri tem dovoljujemo prevelike tolerance brez samokritičnosti, brez iskanja specifične vsebine, metod in oblik dela v našem sistemu. Če vemo, da je ZSMS suverena fronta mladih, ki mora delovati znotraj sistema v tvornem sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, potem nam ni nova naloga mladih v takšni sredini revolucionarnost, ki naj bo hkrati impulz za še bolj čvrsto sodelovanje mladine v vseh tokovih življenja in dela. DOKAZI SO Lahko pogledamo sedaj nekaj konkretnih stvari, ki jasno prikazujejo našo odsotnost na številnih področjih:’ — stanovanjska problematika mladega človeka (nemalokrat ostajamo le pri obljubah); — študij ob delu (ilegalen način študija zaradi nepripravljenosti OZD); — zaposlovanje mladih (mlad človek ostane večen vajenec brez jasne perspektive); — počitniška praksa mladih (v yečini primerov merjena le na čas, brez vsebine in kvalitete dela, brez pravih rezultatov, takšnega dela); — usmerjeno izobraževanje (mladi o reformi, ki poteka zelo malo vedo); — kadrovska in štipendijska politika sta za številne mlade le nepomembna stvar itd. Premalo poglobljeno in ustvarjalno kritično izhajamo od samoupravnega subjekta, torej iz osebnih celic družbe (ZSMS, ZK, SZDL), medtem ko hočemo sicer spregovoriti ob tem še vedno vse o vsem. Ker smo si zadali nalogo za tvorno povezavo šolskega sistema z združenim delom in je v tem torej skupna perspektiva, ni mogoča prezreti naloge vseh mladih, ne le tistih, ki so trenutno udeleženci vzgojno-izobraževalnega sistema. VISOKO ŠOLSTVO ZAOSTAJA Že nekako tradicionalno opozorilo: mladina se kot populacija premalo vključuje v skupne družbene interesne aktivnosti. Torej je množična dejavnost še vedno redkejši primer v mladinski praksi. Mladina v visokem šolstvu se često zateka k starim metodam dela z opozicijskim obnašanjem, ilegalnim delovanjem indiferentnostjo itd., kar je posledica enostranskega izobraževalnega dela z mladimi in slabe vzgojne komponente v takšnem delu. Prav to je poglavitni, ne pa tudi edini razlog, da se mlad človek zapira sam vase, v sobe oziroma v forume. Če govorimo o dejstvu, da so danes številni mladi komformisti in oportunisti že na univerzi, ali celo v srednji šoli, potem se lahko le zamislimo ob takšni „revolucionarnosti". Seveda so v tem pogledu sokrivci za številna nerešena vprašanja tudi ostali družbeni dejavniki. Tako bi sem lahko uvrstili poleg stanovanjskega vprašanja mladega človeka še enostransko usmerjanje mladih v poklice (tehniško področje je npr. družbeno zanemarjeno), nerešeno vsebino dela počitniške prakse, kadrovsko politiko združenega dela... Na teh področjih pa so poleg ZSMS občutno premalo napravile tudi druge družbenopolitične organizacije (izostal je množičen kreativni prispevek za hitrejšo iskanje rešitev). Če smo ugotovili, da je vzgojno izobraževalni sistem skrb nas vseh, torej tudi tistih, ki trenutno niso v neposredni zvezi z izobraževanjem, potem je torej naša skupna naloga, da se borimo za boljši samoupravni koncept vzgoje in izobraževanja, čeprav že jutri odidemo iz šolstva v združeno delo. Rezultati našega dela in nadaljnje delo pa ostanejo na novih močeh. Štipendiranje je prav tako področje, s katerim mora biti vsaj v grobem seznanjen vsak mlad človek, pa še ni tako (glej anketol). To je naloga vseh mladih, ker bo le v primeru močnega sistema štipendiranja jasna naša skupna perspektiva. Torej začnimo z akcijami takoj po kongresu ter ne dovolimo, da ponujamo rešitve na vrat na nos, brez skupne udeležbe, torej necelovite poskuse pristopa in brez motivacije za mladega človeka. Brane Srčnik e r ^ ponedeljek, 18, septembre. Je univerza v Mariboru praznovala tretjo obletnico ustanovitve. Ob tej priliki so pričeli slovesno praznoverje dneva univerze is nekaj dni prej z otvoritvijo rekonstruirane stavbe vlije pravne šole. Na slovesnosti sta ocenila pomen novih prostorov za razvoj pravnega študija v Mariboru dekan mgr. Miro Mastnak, ki se je posebej zavzel za prehod na visokošolski način izobraževanja v Mariboru na osnovi sodelovanja s pravno fakulteto v Ljubljani In potrebami ter interesom združenega dela na drugi strani, In rektor dr. Bračič, ki je poudaril, da je bila prav sedanja zgradba VPŠ zametek višjega in visokega šolstva pred skoraj 20 leti v Mariboru. Na sam dan univerze 18. septembra je bila slavnostna seja sveta univerze, ki jo Je vodil njen predsednik tov. Marjan Dajčman. Po seji sveta se je pričela osrednja proslava v amfiteatru nove pedagoške akademije. Na slovesnosti je govoril najprej rektor univerze v Mariboru dr. Vladimir Bračič, ki je opozoril na prehojeno pot ter pri tem naglasil пцјпо povezovanje med združenim delom In univerzo, ne princip stopenjskega študija, študija ob delu, ob koncu pa številčno prikazal rast univerze v njenem 19-letnem organiziranem delu. Naslednji je povzel besedo dekan pedagoške akademije dr. Viljem Brumec, ki je v svojem govoru predvsem opozoril na pridobitev za razvoj pedagoškega izobraževanja v Sloveniji z otvoritvijo nove pedagoške akademije In na njeno povezavo z osnovnim šolstvom. Slavnostni govornik pa Je bil tov. Dušan Šinigoj, podpredsednik Izvršnega sveta SR Slovenije, ki je prikazal predvsem napake, katere so posledica številnih nepravilnosti in nepovezave med ustreznimi vzgojno-izobraževalnlml institucijami v naši republiki, opozoril na počasnost pri uveljavljanju usmerjenega izobraževanja ter kritično opredelil sedanji način množičnega vpisovanja na nekatere šole, katere v večini primerov masovno izobražujejo kadre, katerih imamo že danes dovolj. Ob tej priložnosti je rektor mariborske univerze dr. Vladimir Bračič podelil zlato plaketo univerze rektorjem univerz v Banjaluki, Svetozar Markovič v Kragujevcu In v Ljubljani. Univerza v Osijeku pe je prejela to visoko priznanje naknedno zaradi rektorjeve obolelosti. Rektor univerze v Ljubljani dr. Slavko Hodžar pa Je podelil dr. Bračiču zlato plaketo ljubljanske univerze kot zaslužnemu tovarišu za rast univerze v Mariboru in visokega šolstva v vsej Sloveniji. Zlati znak univerze za Izjemne študijske uspehe, dosežene na visokošolskih delovnih organizacijah, združenih v univerzo v Mariboru, in za njihovo družbenopolitično ter samoupravno aktivnost je prejelo 27 študentov: VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA: Zmago Turk, Igor Gojič, Vlado Venuti, Janez Firbes, Miro Mlla-novič, Drago Dolinar, Bojan Gregorič, Janez Pušnik, Emil Žerjal, Aijana Pavlič, Zvonko Erjavec, Maksimiljan Gerkeš in Davorin Zorič. PEDAGOŠKA AKADEMIJA: Rpjko Čeh, Marjan Kosi, Breda Lorenci, Janez Langerholc, Darinka Meško, Jelka Muzlovlč, Jožica Oblak, in Venčeslav Ogrinc. VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA: Jože Florjančič, Alenka Pokrivač in Alenka Brvar. VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ: Božidar Vidmar In Franc Bizjak. VIŠJA PRAVNA ŠOLA: Marjan Kocbek. Slovesnost je ob zaključku popestril še nastop mladinskega pevskega zbora Maribor pod vodstvom tov. Rajšterja. Po otvoritvi pedagoške akademije je sledila še otvoritev novega študentskega stolpiča ob novi akademiji s 312 ležišči, na kateri je opredelil pomen nove pridobitve tov. Boris Sovič, prorektor študent univerze v Mariboru (njegov govor objavljemo v celoti). Sledil je ogled doma. Želeli bi, da vsako leto ob dnevu univerze beležimo tako pomembne in ustvarjalne pridobitve kot letos. Brane Srčnlk V predkongresnem razgovoru smo se pogovarjali s tov. Srečkom KOLARJEM, predsednikom univerzitetne konference ZSMS v Ljubljani, o tem, k«j mora prispevati kongres. Nekqj njegovih misli: — Mislim, da Je bistvena v tem pogledu opredelitev visokega šolstva v sklopu usmerjenega Izobraževanja. Prav tako Je ena od naših poglavitnih nalog v ureditvi socialno-ekonomskega položaja študenta. Ta položaj mora Izhajati Iz vsebinske spremembe študijskega procesa. Tukaj mislim predvsem na odnose znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema, torej na metode in oblike dela kot tudi na samo vlogo študentov v takšnem neposrednem študijskem procesu. — če sedaj pogledamo zakon o visokem šolstvu, potem z uresničevanjem le-tega v praksi ne moremo biti zadovoljni. To pa Potrebna §°treh a R_ bna P°tr h o4 e« r Gu "a je vsebina dela najbolj prav zaradi tega, ker smisla socialistične preobrazbe šolstva praktično ne poznamo. Tripartitnoat v visokem šolstvu je sicer uveljavljena, vendar je ostalo bistvo. Iz katerega izhajajo samoupravni odnosi na šoli, torej študijski proces, na enaki ravni kot doslej. Prav zaradi tega pogosto govorimo o odtujenosti študentov v tem študijskem procesu, ker študij še vedno ni njihova kreativna dejavnost, vzporejana z dejanskimi sposobnostmi študentov. Zato Je nujna močna organizacija ZSMS na univerzi, ki mora takšno akcijo voditi. Lahko bi dejali, da študent samoupravlja v samoupravni proces nekje od zunaj, tako da so možnosti za samoupravljanje pogosto zgolj formalne. Ko bomo spremenili samoupravne temelje na univerzi (nov učno-vzgojnl proces), potem bo osnovni nosilec nadaljnjih akcij ZSMS. — Zelo važna stvar, ki Je prav tako ne smemo zanemariti, Je povezovanje mladine. V preteklosti je bilo veliko kritik na račun vključevanja študentske mladine v širšo mladinsko fronto, vendar vsebinske spremembe v skupnem delu oz. načrtih tega dela ni bilo. — Posebno pomembne naloge morajo zajemati v bodoče delo klubov študentov (pokrajinski klubi) in klubov štipendistov. — če skušam razimlratl, potem velja poudariti, da moramo imeti mladi pred sabo stalno predstavo o usmerjenem izobraževanju, in ne tako kot danes takšen študijski proces, ki študenta sili, da je ločen od ostale mladine. Verjetno ne gre zanemarjati odnosa študij-praksa, ker je takšna povezava med teorijo in prakso za naš razvoj nekaj samoumevnega In пцјпо prisotnega. Tu gre za dolgoročnejši razvoj, za povezavo med delavci. — Če izrazim še osebno mnenje, potem menim, da Je mladina doslej premalo napravila pri reševanju soclalno-ekonomsklh temeljev mladih, kar je poglavitna naloga, v katero morajo biti zajeti vsi mladi v krajevni skupnosti, združenem delu, v kmetijstvu, na šoli Itd. — Mladina je lahko močna ie tedaj, če zastopa interese mladih. V teh vrsticah smo na poglobljen nečln hoteli prikazati bralcem predvsem še nerešeno problematiko mladih na univerzi in upamo, da nam je to v pogovoru s tovarišem Kolarjem uspelo. BRANE SRČNIK АкА AU Ш Eh, ie pa bom s a eno Leto »'ilfO Z ! / 42. <2/ * ve r ~г_ч r> Razočaral bom tista, ki pričakujejo v tam tekstu statistične podatke o strukturi študirajoče mladine. Nedvomno bi bilo zanimivo priti do takšne informacije in ji zato ne odrekam pomembnosti. Ta kratki in ne preveč študiozni tekst ima namen odgovoriti predvsem na dve vprašanji: — kdo od študentov študira in — kdo od študentov se uči. Na prvi pogled je razlika milo rečeno zanemarljiva, vendar računam na vašo potrpežljivost in čitanje do konca, na koncu pa bi moralo slediti razmišljanje in skupno ugotavljanje razlik in podobnosti. Latinsko ,,studere" smo v malo svobodnejšem prevodu označili z dvema glagoloma: domačim „učiti se" in izvedenko „študirati". Analogno smo si izmislili imeni „učenec" in „študent". Pojma „učiti se — učenec" se brez izjeme uporabljata za mlade v osnovni in srednji šoli, druga dva pa za tiste na višji in visoki šoli (ali fakulteti). Je to brez razloga? Nedvomno je bilo treba najti ustreznejši izraz, da bi se tudi v frazeologiji občutila razlika; v malih šolah se je bilo potrebno le naučiti dano knjigo, bolj ali manj na pamet, to odrecitirati učitelju, in obvladovanje gradiva je bilo končano. Od točnosti reproduciranja je bila odvisna ocena. Na velikih šolah, so mislili ljudje, je potrebno malo več truda, samostojnosti, in to populacijo so imenovali študenti, kar bi se moglo prevesti na „tisti, ki se trudijo." V vsakodnevnem žargonu smo dali tej besedi novo dimenzijo ■n ko izgovorimo besedo „študirati", razumemo s tem ne le učenje (iz ene knjige s ciljem kar najverodostojnejše reprodukcije), temveč tudi določeno dozo samostojnega, ktitičnega in iz več virov črpanega in osvojenega znanja. Kdo študira na univerzi? Ali študirajo študentje? Pravilo je, da na vseh višjih in visokih šolah in pri vseh predmetih (pravilo je pravilo, ker so tudi izjeme) obstaja obvezna in neobvezna literatura. Obvezna je tista, ki je potrebna, neobvezna pa je tista, za katero te nihče ne vpraša na izpitu in zelo malo ali nič ne vpliva na oceno v indeksu. Zakaj je tako? Vsak profesor po neki čudni inerciji hoče, mora ali „bi moral" napisati skripta za svoje predmet. Znati jih na pamet, pomeni dobro poznati problematiko tega predmeta (?), pomeni dobiti deset. Če imate „pomnilni trak" slabše kapacitete ali premalo izkoriščenega in reproducirate taka skripta ca. 60 % — jasno, dobite samo šest. Neobvezna literatura se na izpitu ne omenja. Prav vam pride le v primeru, če je v njej citiran dotični profesor ali pa je v skriptih dotičnega profesorja citirana ta literatura. Mar ni to čisto srednješolsko učenje (presneto spominja na osnovno šolsko), dogmatsko „piflanje" serviranih resnic, mar ni to vse drugo razen študiranja v tistem pravem pomenu besede? Se ne bi mogla neobvezna literatura spremeniti v obvezno — dodatno, da čitanje le-te ne bi ostalo v domeni čitanja „za svojo dušo", temveč bi se pravilno in pošteno ovrednotilo in priznalo študiranje tega predmeta? Ce reforma visokega šolstva ne bo prinesla neke spremembe v načinu obvladovanja gradiva, v metodologiji ocenjevanja, kljub verjetni rešitvi statusa študenta, bi mogli z vso pravico predlagati, da se iz besednjaka odvržejo pojmi „študirati in študent" in bi dejali takole: Na višjih in visokih šolah združenih v univerzo se uči toliko in toliko učencev in učenk. Ivan Soče IZ GOVORA PROREKTORJA ŠTUDENTA TOV. BORISA SOVIČA OB OTVORITVI 4. ŠTUDENTSKEGA DOMA IN OB POLOŽITVI TEMELJNEGA KAMNA ZA 5. ŠTUDENTSKI DOM V MARIBORU OB DNEVU UNIVERZE V MARIBORU, 18. SEP. 1978 Danes odpiramo nov študentski dom in hkrati polagamo temeljni kamen za naslednjega. To je velik dosežek. Pokazal je, da je samoupravno dogovarjanje prava pot za dosego skupnih ciljev. Po nekajletnih zastojih v izgradnji študentskih domov v Mariboru so se stvari začele premikati na bolje. Smo na dobri poti, da nadoknadimo zamujeno in pridemo v korak s potrebami, časom in vlogo sodobne univerze v razviti družbi. Naj ilustriram pomen izgradnje novih študentskih domov v Mariboru. Zadnja ležišča so bila dograjena leta 1974. Skupna kapaciteta je znašala nekaj manj kot 700 ležišč. Takrat so bili zgrajeni tudi nekateri prostori za obštudijske dejavnosti, dvorana in študentska ambulanta. Dvorana za kulturne dejavnosti študentov je bila kmalu za tem preurejena v jedilnico s kuhinjo. Kasnejša stagnacija v izgradnji objektov študentskega standarda v Mariboru je povzročila dvoje: — iz leta v leto se je manjšal delež študentov v domovih v primerjavi s celotnim številom študentov na univerzi, — kulturne, športne in druge dejavnosti stanovalcev domov in ostalih študentov so delale, in tako je še danes, v izredno slabih prostorskih razmerah. Družbeni dogovor o gradnji dijaških in študentskih domov iz leta 1974 je pomenil izhod iz zastojev v gradnji študentskih domov. Sredstva so se začela zbirati iz 0,3 % stanovanjskega prispevka od osebnih dohodkov delavcev v SRS. Na tej osnovi je bila planirana naslednja dinamika izgradnje študentskih domov v Mariboru: — 4. dom s 312 ležišči do leta 1977 — tega odpiramo letos (1978), — v letih 1978/79 5. dom s 283 ležišči — to je dom, ki mu danes polagamo temeljni kamen, — v letih 1979/80 6. dom s 160 ležišči — zanj bomo, če bo šlo po sreči, mislim pa, da bo, položili temeljni kamen naslednje leto. ц p /SL АГ PREDAVANJE bl a 'A B L<* iA 5>L Predavanja naj bi bila interesantna vsaj za večino študentov v predavalnici. To je želja vsakega predavatelja. Kako pa je neko predavanje v tem letu potekalo v eni izmed mariborskih visokošolskih ustanov, na katerem so bili slušatelji brueje, bi želela povedati v tem sestavku. V polni predavalnici je predavatelj pričel predavati s željo, da bi študentje čimveč izvedeli. Že po petnajstih minutah pa je bilo vsem jasno, da je predavanje vse prej kot interesantno. S tistim vsem mislim nas študente. Predavatelju to sploh ni bilo jasno, ampak je razlagal in razlagal. Če bi takrat kdo poslušal pred predavalnico, bi lahko gladko mislil, da je mariborska univerza pričela čebelariti. Prve vrste so seveda morale biti nekoliko bolj tiho; ampak od četrte vrste nazaj ... bolje, da ne govorimo. Na mojo veliko žalost sem sedela v tretji vrsti in tako sem morala biti tiho. Ne mislite pa, da sem poslušala. No tu pa tam sem ujela kakšen stavek, kot je bil tale:.......to je isto, kot če se imata dva rada, oz. kot če imate nekoga radi . . ." Zanimivo, kaj! Kdo pa ugane, s katerega predavanja bi lahko bilo to? Nakar se zopet zatopim v svoj svet. Čez nekaj časa pa zopet slišim: „ .. .Kaj mislite, da je tisti, ki je napisal knjigo o spolnih fazah napisal kaj novega? Kje pa! Ničesar! ..." Obrnem se k svoji kolegici ter jo vprašam: „Na kakšnem predavanju pa smo? " Ta mi je dala popolnoma razumljiv odgovor, če ste uganili, na kateri šoli je to bilo: , Oprosti, ampak res ne vem!" Predavatelj pa je tudi pozabil, da bi morali imeti po petinštiridesetih minutah odmor. Nanj se je spominil šele po eni uri. Naslednja ura je bila podobna prejšnji. Predavatelj pa je kljub neposluhu govoril in govoril. Tudi tokrat nisem poslušala. Ujela pa sem naslednje: , .. .Iz izkušenj vem, da so določena predavanja dolgočasna, ničesar ne pridobiš, nič novega ne slišiš, človek bi zaspal ..." Moja leva soseda se je tokrat oglasila: „Škoda, da tega ne ugotovite za to predavanje!" Jaz sem pa si mislila, kakšna velika škoda je, ker ni tega rekla glasneje. Pa nikar ne mislite, da so imele predavateljeve besede kaj opraviti z nami! Kje pa! Predavanje je vseeno minilo, kljub dolgčasju. Nekaterim seveda prijetnejše, nam v prvih vrstah pa seveda manj. Ostane pa še vseeno vprašanje, o čem je bil na predavanju govor. Morda ste ugotovili iz tistih nekaj navedenih stavkov. Nič hudega pa ni, če niste! Kajti moj namen je bil le, da opozorim na nezanimivost nekaterih predavanj. M.V. O Po tej dinamiki je do leta 1980 predvideno v Mariboru skupno 1447 ležišč v študentskih domov. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se plan izpopolnjuje. To pomeni resnično dobre osnove za izboljšanje socialnega standarda študentov naše univerze. Opozoriti pa je potrebno na nevarnost, da na koroškem platoju zgradimo spalno naselje z 800 ležišči. Stanovalci bodo tako rekoč brez možnosti za kulturne in druge aktivnosti. Da je to res, kaže tudi normativni paradoks. Družbeno priznan normativ na stanovalca v dijaškem domu je 16 kv. m. Podoben normativ pa priznava stanovalcu študentskega doma samo 14 kv. m površine. Trenutno ni nikakršnega projetka, torej niti najmanjše možnosti, da bi stanje popravili in zgradili poleg golih stanovanjsko spalnih površin še kaj več. ŠOLA TUDI ZA PROSTI ČAS Pravkar usmerjamo družbena prizadevanja na glavni tir reforme šolstva. Osnovno izhodišče reforme je znano in jasno: približati izobraževalni sistem ostalemu združenemu delu in obratno. Študenti podpiramo reformna prizadevanja. Pripravljeni smo se zanjo boriti z vsemi sredstvi. Ni pa dovolj celovita reforma, ki bi reformirala zgolj dohodkovne odnose med uporabniki in izvajalci. Niti ne bi bila dovolj celovita reforma, tista, ki bi bila usmerjena zgolj v organizacijsko transformacijo. Zahtevamo reformo, ki bo šolski sistem, ki ima še elemente tradicionalnega šolskega sistema, spremenila v izobraževanje za delo, samoupravljanje in prosti čas. Zgodovina visokega šolstva se je začela pred natanko 890 leti, ko so študenti ustanovili prvo univerzo na svetu. Ta zgodovina kaže, da ne doseže svojega smisla in cilja nobena reforma, ki ne reformira v temelju družbenega in ekonomskega položaja študentov. Zavzemamo se za tak položaj študentov, ki bo presekal s postulati tradicionalnega šolstva, ki pravi: poslušaj, uči se in pripravljaj na spraševanje. Podpiramo vsa prizadevanja, ki smo jih priča tudi na naših univerzi od samega začetka, ki imajo namen študente postaviti v drugačen, ustvarjalni položaj. Zavzemamo se za povezovanje študija z ustvarjalnim praktičnim in raziskovalnim delom, za tak položaj študenta, ki bo izhajal iz združenega dela, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih imajo delavci v združenem delu. Zavzemamo se, da se slabo delo preganja tako, da se dobro vrednoti dobro delo. Tudi v tem vidimo smisel povezovanja z združenim delom. Nekateri trdijo, da naša družba ni dovolj bogata, da bi si lahko privoščila nov položaj študentov. To je samo deloma res. Mi nismo dovolj bogati, da bi si lahko privoščili razkošje, da nekaj tisoč ljudi v najbolj ustvarjalnem življenjskem obdobju živi zgolj zato, da se uči in da bodo naučeni. Nekateri trdijo, da zamisel o drugačnem statusu študentov ni uresničljiva. Tudi to ne drži. Naša slovenska univerza je že pred leti začela spodbujati in izvajati to, kar danes imenujemo študij ob delu. NAŠA ZAHVALA Dovolite mi še, preden uradno odpremo 4. študentski stolpič, da se zahvalim družbeni skupnosti, ki je omogočila izgradnjo tega objekta. Potrebno se je zahvaliti tudi izredno prizadevnem gradbenem odboru. Ob tem čutim dolžnost, da se zahvalim tovarišu, ki je s svojim prizadevnim delom vložil ogromno truda v akcije v zvezi z izgradnjo domov. Tovariš Janko Kuster danes žel zaradi bolezni ne prisostvuje otvoritvi. Mislim, da izražam želje vseh, ko mu želim čimprejšnje okrevanje. Rad bi se zahvalil tudi graditelju gradbenemu podjetju Konstruktor, ki je resnično dobro opravilo svoje delo. Zahvala gre tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali k izgradnji tega doma. S tem proglašam, da je 4. stolpič odprt. Navada je, da slavljencu zaželim vse dobro. Naši mladi univerzi, ki pa je po izkušnjah in dosežkih že zdavnaj dosegla polnoletnost želimo, da bi imela še mnogo takih praznikov, ob katerih bo odprtih še veliko novih objektov. REVOLUCIONARJI IZ HUDIČEVIH OČI Štiri leta so za nami. Štiri leta kovanja novih odnosov v nastali organizaciji, ki je sprva zaživela kot povsem politično nasilno integriranje skupnosti Študentov z ostalo mladino v enotno fronto socialistične mladine, da bi kasneje prerasla valove nemirne študentske generacije in jo stopila v maso mladih, usmerjenih k bolj „poštenim" ciljem. Najprej se je zelo veliko spremenilo v organizacijskem smislu, medtem ko je vsebinsko stvar veliko bolj šepala, razen morda tam, kjer se je stara študentska generacija povsem zamenjala z novo mladinsko. V teh primerih se je socialistična mladina kreativno vključila v družbeni proces kvalitativne reforme v splošno koristno smer. Ali je to res in ali beležimo konkretne premike v takšnem „revolucionarnem" procesu? Kaj smo torej mladi v tem obdobju potisnili naprej? Kaj smo zavrnili? Kaj ovrgli? S kom ali s čim smo se spopadli? Kaj postavili na novo? Komu smo se uprli? Veliko smo napravili, veliko spremenili, še več le preobrnili, toda vse to nikdar sami. Vedno smo potrebovali nekoga, da nam je kazal naše napake, možnosti za akcijo, namesto da bi gradili na lastnih idejah in mišljenjih v smislu samoupravnega pluralizma interesov ter dosledno poskrbeli za samoupravno sporazumevanje in usklajevanja takšnih interesov. Bili smo (in to smo še vedno) hlapci, ki smo takoj tekli, samo da so nam pokazali prst. Fronta mladih v socialističnih razmerah ne more biti organizacija nižje kategorije, ki bo poslušala „ta poklicane" v katerikoli drugi množični asociaciji (ZKJ, SZDL...) ter jim povsem slepo sledila brez lastne sodbe ob odločitvah in strukturnih vprašanjih samoupravne družbe. Da to smo, se je pokazalo pri sprejemanju zakona o združenem delu, pri štipendijski politiki, pri javnih razpravah o usmerjenem izobraževanju in povsod tam, kjer smo komaj pričakovali, da nam namignejo že pripravljeno varianto, mi pa stopimo „enakopravno" po zrežiratni poti. Če bomo takšni ostali, potem ne bomo nikoli spodbili kritike na račun lastnega udobja in nekritične soustvarjalnosti. Mogoče malo ostra, a potrebna samokritičnost?! IZGUBLJENA KRITIČNOST Ko danes ugotavljamo, zakaj smo mladi premalo kritični, se vsaj mi, malo starejši, vračamo v leta študentske skupnosti. Takrat je bilo prav obratno, študentarija je kritizirala vse vprek, upravičeno in tudi neupravičeno, tako da je stvar pogosto resnično mejila na stihijo, kriticizem, nekonstruktivizem, anarhizem itd. Druga, bolj resna (?) stran je takšno početje gledala le s težavo, zato se je nirvanistični duh vedno bolj krepil in pripravil tihi pogreb stari študentski organiziranosti. Po nekaj letih pa poslušamo: zakaj mladi niste kritični, zakaj zanemarjate svoje dolžnosti in obveznosti, zakaj ne poveste na glas, kar mislite, zakaj, zakaj, zakaj...? Odgovor: Zato) Možje previdnosti so imeli verjetno pred leti drugačne načrte kot danes, zato problema niso rešili. Glasovi vpijočega so pojenjali, mladina se obnaša zelo resignirano, navidezno navdušenje pa ruši temelje, ki so ji bili z radostjo položeni. Verjetno bi bilo bolje in koristneje uporabiti študentove intelektualne vrline kot pa jih prepustiti njegovi samovolji. Zato ne bi bilo napak, da razmislijo o tem tudi tovariši, ki so to zanemarili in zapečatili usodo s prehodom v drugo — tragično skrajnost. SAMOUPRAVNA KRIZA Dejstvo, da je kriza nekaterih Industrijskih panog (npr. tekstilne Industrije) v naši samoupravni družbi vedno bolj pereča, zahteva odkrite In celovite druibene rešitve, je trenutno Izredno aktualno, ker utegne priti v nasprotnem primeru do drastičnih posledic na vsem ekonomskem področju v drla vi. Skrajni čas torej je, da po dolgih letih neplodnega dogovarjanja In obljub napravimo takšni gospodarski anarhiji konec. Za krinko natolcevanj o odpravi manj razvitih področij v SFRJ smo pogosto (ne vedno) le zaradi „ustreznih" političnih rešitev ali pobud Iz „nebes" skušali nagonsko reševati po možnosti vse na vrat na nos, pri tem pa predimenzionirali ekonomske pogoje v družbeni delitvi dela tar tako načrtno zahajali k enostavnim, toda neučinkovitim rešitvam. Veljalo bi razmisliti tudi o področjih, kjer obstala velik deficit delovne sile, pa vodilni družbeni dejavniki tega zaenkrat še niso uspeli odgovorno sprevideti. Mladi stojimo pred kongresi, zato bi veUal trezen In resen pristop k situaciji, v dokazilo ponosnim „strokovnjakom" In v prid naših vriln In vrednosti. VRZITE -1 OBČUTILI BOSTE NEKA7. • ■ 7 TITULIRANJE ALI PROBLEM DOMIŠLJAVIH BUTIC Gotovo ste že imeli probleme z naslavljanjem bolj ali manj uglednih oseb in osebic. Takšno naslavljanje se praviloma začenja z: „Oprostite gospod tovariš". Potem pa malo počakaš in modro poizkušaš ugotoviti kateri od obeh naslovov mu je bolj pri srcu. Praviloma se ljudje, ki dajo več na svoj ..družbeni ugled" raje pustijo ogovoriti s „gospodom". Ko sem pred časom enega izmed „družbeno uglednih gospodov" povprašal kaj mu vendarle pomeni tisti gospod več od „tovariša", me je le-ta osorno zavrnil: „Veš kaj, malo kulture pa že moraš imeti, saj ne more biti vse tako politično kot si to ti predstavljaš". Odkrito priznam da njegovega pojmovnega razmerja med kulturo, gospodom in politiko še do danes nisem uspel razumeti. Če želimo ugotavljati katera sredina ljudi se želi poveličevalno zatekati k „gospodu" nam misel nekako takoj uide na malo starejše, misleč predvsem na tiste, ki so že malo betežni. V kolikor pa stvar pogledamo malo natančneje lahko hitro ugotovimo, da ta sloj ljudi v tem pogledu sploh ni tako zaskrbljujoč. Nasprotno, „gospodi, gospe in gospodične" se kar nekam prepogosto pojavljajo prav med mladimi. Verjetno ste že imeli priložnost na lastni koži občutiti hladen pogled kakšnega mlajšega zdravnika, potem ko ste ga naslovili s „tovariš doktor". Ta pogled je ponavadi takšen, da na njem resnično ni opaziti nič tovariškega. Nič boljše v tem pogledu niso kakšne nadebudne tajnice, ki kot prva udarna moč birokracije, lahko pokažejo hudo nejevoljo napram revežu, ki jim ni izkazal vseh potrebnih časti. Seveda je seznam ljudi, ki opravljajo različne poklice, pa jih druži enotna želja po „gospodovanju" še dolg. Pred dnevi sem imel opravka v neki organizaciji združenega dela. Tako sem po dobri stari, žal pa nič kaj prijetni navadi moral odpreti prenekatera vrata, da sem lahko opravil svojo zadevico. Moram priznati da je bilo romanje po dolgih hodnikih po svoje tudi poučno. Zelo sem se namreč izpopolnil v branju vratnih napisov. Na kraju bi lahko že izdelal celotno hierarhično shemo za vrati sedečih pomembnikov, če seveda ne bi čisto na koncu svojega potovanja srečal prav zanimiva vrata. Na njih je namreč pisalo da se za njimi skriva Konstrukcijski oddelek. Pod tem napisom pa, da v tem oddelku dela dipl. ing. ta in ta, pa dipl. strojni tehnik ta in ta, čisto pri kraju je še pisalo gos. Pavla Skrbinšek. Ko sem takole čisto iz radovednosti pogledal v ta oddelek sem med vsemi dipl. predstavniki moškega spola opazil tudi simpatično dekle, ki se je takole čisto prostovoljno proglasila za gos. Seveda si nisem mogel kaj, da ne bi že na začetku razgovora omenil malo čudnega napisa na vratih. Prisotni pa so kot, da je to nekaj vsakdanjega, kar nekam preslišali moje vprašanje. V tako mučni situaciji mi ni preostalo nič drugega, kot da sem predlagal, da bi verjetno bilo pametno, če bi se gos. Pavla še malo izobraževala, morda ob delu, iz dela ali pa kar bi verjetno bilo malo težko, glede rezultatov namreč, za delo. Kajti tako bi po vsej verjetnosti ta brhka gos. Pavla napredovala še v naziv dipl. gos. Pavla. To pa bi bila brž-kone tudi najboljša rešitev, kako v tem oddelku odpraviti diferenciacije, ki se nanašajo na titulo dipl. Pred časom sem prejel vabilo za sejo občinske samoupravne interesne skupnosti vzgoje in izobraževanja. Sklicatelj se je podpisal s dipl. ing. rudarstva ta in ta. Nemalo sem bi začuden, saj nisem našel zveze z njegovo strokovno izobrazbo in njenim pomenom za SIS vzgoje in izobraževanja. Saj nenazadnje ta SIS ni menda kakšen rudarski inštitut. Morda mi bo kdo oporekal, češ saj je mož, ki je slučajno predsednik te SIS, pač po poklicu ing. rudarstva. To brez dvoma drži. Toda predsednica te SIS bi lahko nenazadnje bila tudi kakšna čistilka. Če pa bi se ta podpisala z nazivom „Čistilka, ta in ta" bi prav gotovo, vsi, ki bi prebirali takšno vabilo na široko odpirali usta. V POPLAVI ZVENEČIH TITUL Ni tako dolgo, ko smo lahko prebirali, da so naši diplomanti VŠOD v Kranju demonstrativno odklonili sprejem diplom, ker pač na njih ni pisalo: „inženir organizacije dela", temveč samo „organizator dela". Je morda zaradi tega njihova strokovna sposobnost manjša. Na tako zastavljeno vprašanje lahko z vso verjetnostjo odgovorimo negativno, rekel pa bi, da je vprašljivo njihovo pojmovanje današnje družbene stvarnosti. Po prvostopenjskem študiju bi bil vendarle čas, da bi ti ljudje lahko prišli do spoznanja, da ne študirajo za naslov temveč, da pridobijo za nadaljnje delo ustrezno izobrazbo. Takšna demonstrativna gesta kvečjemu lahko osmeši njih same, ne glede na njihove argumente, ki govorijo za ali pa proti njihovemu početju. Hkrati pa ta in podobne geste dokazujejo miselnost, ki je še vedno očitna med nami. Ta pa kaže, da se še vedno velik del mlade generacije izobražuje le zato, da si pridobi boljši status v dražbi, koristi, ki pa naj bi jih družba imela od njega pa so zanj neki obrobni problem. Ni dvoma, da pri nas veliko ljudi prav boleha za raznimi naslovi. Verjamem in človeško je, da se vsak človek želi na določen način uveljaviti, da želi biti boljši od drugih. To je do določene meje celo koristno za družbo. Seveda pa je tu pomembno vprašanje, kje je takšna meja. V našem družbenopolitičnem sistemu tu v praksi ne bi smelo biti dilem. Z ustavo smo točno in jasno začrtali to mejo. Saj smo vendar vanjo soglasno zapisali, daje protizakonito vsako podrejanje človeka in izkoriščanje tujega dela. Sleherni napredek tako posameznika, kot tudi družbe kot celote, pa mora biti zasnovan na rezultatih lastnega dela. In v kakšni zvezi so nazivi: gospod, domišljavo poudarjanje svoje strokovne izobrazbe, užaljenost, če nam strokovni naziv ni bolj bleščeč od naše lastne sposobnosti in pa torej omenjeno določilo ustave. Prav gotovo je zveza zelo tesna. Kajti želja po takšnem ali drugačnem pretiravanju s svojim družbenim statusom v resnici ni tako smešna kot izgleda na prvi pogled. Njene korenine so dosti globlje in kot take izvirajo iz časov, ko je naslov dajal tudi pravico do najgrobjega podrejanja soljudi. Samo besedico „gospod" je v naši še ne tako odmaknjeni zgodovini pomenila — ponižnost, strah in spoštovanje zasnovano na samovolji. Pomenila je nadrejenost na eni in podrejenost na drugi strani. Ne bi polemiziral, o tem, da je beseda „tovariš" neprimerljiva z besedo „gospod". Če gledam bolj poetično na to, potem lahko rečem, da se je „tovariš" rodil kot želja po svobodi, kot odraz najglobljega spoštovanja do sočloveka. Nikakor ne smemo dovoljevati, da bo lahko nekdo odločal ali bo kaj, kar je sicer njegova dolžnost storil ali ne. Pri tem pa mu je besedica „gospod" samo farsa, da bi čisto iz psihološkega vidika lažne avtoritete lažje vspostavil svoj gospodovalni položaj. Njegov namen je prav v tem, da se s tistim „gospodom" naredi bilj zaprtega, lahko bi rekli bolj zaprtega za sleherno družbeno kritiko. Prav tako ne smemo dovoljevati, da bi kdorkoli pod krinko stopnjevanja svojega mita strokovnosti s tem ustvarjal monopolni položaj odločanja. Potenciranje svoje izobrazbe, to je v bistvu le prefinjen način kako ljudi odvrniti od odločanja. Verjetno ne bom povedal nič novega, če trdim, da prav na tem temelji teorija tehnokratizma. Gotovo pa je prav tako obsojanja vredna misel da strokovni naziv sam po sebi daje pravico do ugleda. Nasprotno strokovni naziv daje samo pravico do več dela, do borbe za nove dosežke na vseh področjih znanosti, ki mora služiti človeku. Prav v tem pogledu velja pozdraviti novo zakonodajo s področja, ki od nas zahteva, da ne nagrajujemo po blišču strokovnega naziva, temveč po delu, po trudu, ki ga vlaga posameznik. Seveda pa bomo morali ta del zakonodaje dosledneje Izpeljati v življenje, če bomo hoteli ugoditi temeljnim načelom ustave in našemu glavnemu cilju, da postanemo jutri popolnejša višja asociacija svobodnih producentov, kot jo je imenoval Marks. Rudi Krebl KORAKI DO X. KONGRESA Vloga politične organizacije v neki družbi se meri z deležem njenih aktivnosti na vseh področjih življenja in dela kot tudi v vplivu na glavne smeri razvoja celotne družbe. O njeni vlogi nekaj gotovo pove tudi številčnost članstva, čeprav je dostikrat to le deklarativni pokazovalec in bolj malo pove o dejanskem akcijsko političnem potencialu. Ko poskušajo politične stranke v zahodnih parlamentarnih sistemih opravičiti v volilnih bojih svojo nenadomestljivost, med njimi ne obstajajo velike razlike v načinu nastopanja pred volilci. Kažejo na prednosti svojih političnih programov in kličejo proti „usodnim" pomanjkljivostim v programih političnih nasprotnikov. Tudi na svojih kongresih poskušajo na podoben način izvleči čimveč zase, glede na objektivno družbeno danost, ki je v marsičem rezultat konkurence med njimi. To pa nemalokrat v omenjeni praksi političnih sistemov vodi do absurda, ko vsaka od političnih sil vidi zgolj svoje lastne (strankarske) interese in pozablja na usodo ljudstva. V takih primerih pride prav do stihijskih procesov, ki so v sodobni politični praksi „voda na mlin" najrazličnejšim reakcionarnim silam, ki vrtijo kolo zgodovine nazaj k nesmislom človekovega bivanja. V našem političnem sistemu ne poznamo takšne konkurence političnih sil in jih zato poskušamo vkomponirati v sistem, v enotno frontd? SZDL. V tej enotni fronti organiziranih političnih sil se soočajo najrazličnejši interesi in ideje z osnovnim smotrom poenotenja delovanja, v organiziranju enotne in učinkovite družbene akcije za reševanje bistvenih družbenih vprašanj. Politične organizacije ne potrebujejo svojih posebnih programov, da bi poudarjale originalnost v svojem delovanju. Program oziroma platforma njihovih aktivnosti je v uresničevanju ustave, ki je opredeljena s sistemom socialističnega samoupravljanja. V našem političnem sistemu se pojavlja še značilna vodilna — usmerjevalna vloga organizacije ZK, ki pa ne pomeni vzdrževanja „enopartijskega sistemi^'. Ta vloga, ki je zgodovinsko pogojena, tudi ne pomeni izključevanje samostojnosti v delovanju ostalih družbenopolitičnih organizacij in ne zmanjšuje njihovega pomena. Če se vprašamo po družbeni upravičenosti neke politične organizacije, želimo predvsem ugotoviti, v kolikšni meri uspe spremljati, usmerjati in usklajevati avtentične interese ljudi, ki se v njej združujejo, v sozvočju s širšimi interesi celotne družbe. Družbena funkcija mladinske organizacije je v prevzemanju deleža odgovornosti za položaj delavca v združenem delu, za položaj in možnosti mladih kmetovalcev, dijakov, študentov, mladih v družbenih organizacijah in društvih, v uvajanju mladih ljudi v vse sfere družbene odgovornosti in odločanja. To konkretno pomeni njihovo usposabljanje za življenje v sredini, kjer živijo in delajo. Mladinska organizacija je do danes dosegla že zavidljivo organiziranost. Zlasti v obdobju od zadnjega kongresa, ko se je osvojila idejna in akcijska enotnost vse mlade organizacije, so se pokazale nove, boljše možnosti organiziranja. Kongres je dal močno spodbudo za krepitev dela v OO in ustanavljanje novih OO. Prehod študentske organizacije v enotno organizacijo ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE pa je nedvomno poživilo tudi delo na univerzah, ki je bilo poprej močno odtujeno od realnega življenja. Kljub jasnejši programski usmerjenosti in omenjenim organizacijskim uspehom pa je v delu mladinske organizacije še vedno vse preveč deklarativnosti, forumskega dela in lagodnosti v delovanju mladinskih funkcionarjev. Nujno je preiti v konkretno delo, v mobilizacijo čim širšega kroga članstva za konkretne akcjje, katerih nosilci morajo biti predvsem OO in ne forumi. Vse preveč splošen pojav je, da se forumi in tudi vodstva posameznih OO ukvarjajo zlasti sami s seboj ali z medsebojnimi stiki, obveščanjem. Tako se izgubi npr. mnogo volje in energije samo za informlrarmjju je sicer pomembna, aleenaizmedfunkcijtehorganov.Stanjeorganizira-nosti na šolah trpi v veliki meri zaradi objektivnih problemov — fluktuacije, ki pa bi se ob tesnejši pove* 'sti z občinskimi konferencami oz. v primeru univerze z univerzitetno konferenco lahko izboljšalo. Kadrovski problemi se dostikrat pojavljajo kot točka dnevnega reda sestankov in konferenc. S tem v zvezi zelo radi govorimo o pasivnosti članstva — nezainteresiranosti, ki se kaže v nekakšnem opazovanju aktivnejših posameznikov. V konkretnem okolju se ta problem kaže tudi drugače. Posamezniki, ki prevzemajo odgovornost za delo organizacije, kaj radi zapadajo v samozadovoljstvo: da so veliko naredili v primerjavi z ostalimi mladinci, in pozabljajo na obveznosti in mislijo predvsem na zaupano jim čast. Tak odnos do dela negativno vpliva na aktivnost ostalega članstva. Mladim ljudem je lastna posebna nestrpnost do napak posameznikov in do pojavov, ki niso v skladu z zavestno potrjenimi vrednotami in cilji. Ta lastnost je pravzaprav izreden, premalo izkoriščen potencial. Ko se bo mladinska organizacija ukvarjala s svojimi „mladinskimi problemi" in aktivneje posegla s svojim delovanjem v širše družbenoekonomske odnose, bo nedvomno veliko bolj prispevala k razvoju naše družbe. Fenomen mlade generacije se ne bo več izpostavljal kot nekakšen pol proti „starejši generaciji", ampak kot neusahljiv vir novih, revolucionarnih idej. Predstoječj kongres ZSMS bo v takšnem kontekstu moral določneje opredaljti konkretne akcije, ki morajo najti pot na vsa področja združevanja mladih ljudi, akcije, ki bodo hkrati vključevale najširše družbene Interese. Če je 9. kongres prinesel predvsem novo enotno organizacijo, mora 10. kongres postati predvsem „kongres akcije". dkongre Javna razprava o kongresnih materialih, ki predstavlja osnovno vsebino predkongresnih aktivnosti OO in forumov, se je zavlekla vse do konca meseca septembra. Delno zaradi objektivnih okoliščin, zahteve po čim kvalitetnejšem gradivu, pa šolske'počitnice... Ob tem pa ostaja vtis, da ni bilo prevelike resnosti v delu najvišjih organov organizacije, ki so po odboru za priprave kongresnega gradiva pripravile več verzij osnutka resolucije, od katerih je bila šele predzadnja vsebinsko jasneje opredeljena. V misli, da je bilo vse predolgo prisotno razpravljanje o kraju kongresa namesto o njegovi vsebini, je prav gotovo nekaj resnice. Za mesto kongresa so se potegovali poleg Nove Gorice še Novo mesto, Piran in Maribor. Občinska konferenca ZSMS Maribor je na račun kandidature za kraj kongresa uspela precej pospešiti javno razpravo o kongresnih materialih, iz česar bi lahko povzeli, da je imelo medsebojno konkuriranje omenjenih kandidatov za mesto kongresa tudi pozitivne učinke. Kljub pomanjkljivostim v izhodišču pa so javne razprave potekale dokaj živahno. In tam, kjer |e mladim uspelo vključiti v razpravo tudi ocenjevanje lastnih aktivnosti, je bila razprava še posebej učinkovita. Množica pripomb na osnutke resolucije in statuta, govori o resnično živem interesu razpravljalcev v vseh okoljih: ljubljanska univerzitetna konferenca ZSMS j« npr. dala močan prispe-’ vek, zlasti glede študentskega organiziranja. Mariborska OK pa je dala pomembne pripombe k opredelitvam družbene vloge organizacije, kije bila v prvotnih besedilih preveč deklarativna. Če bi poskušali izmeriti intenzivnost predkongresnih aktivnosti po posameznih področjih združevanja mladih bi ugotovili velike razlike. OO mladih v izobraževanju in OO mladih delavcev močno prednjačijo. Področje krajevne skupnosti (KS) in družbenih organizacij in društev (DO-D) pa zaostaja. Na področju KS predstavljajo izjemo OO v obmestnih KS (to velja za mariborsko področje) DO— D pa so sploh najbolj pereča. Posebej zanimiva je primerjava aktivnosti OO v srednjih šolah z onimi v višjih in visokih šolah v Mariboru. V veliki večini so OO srednješolske mladine že izvedle javne razprave ob stalni informativni dejavnosti (šolski radio, interna šolska glasila), medtem ko je študentska organizacija skoraj povsem odpovedala. Do pričetka kongresa se bo stanje verjetno izboljšalo. In če se že nismo tvorno vključili v pripravo kongresa, moramo narediti vse, da bo v spremljanje dela kongresa vključen čim širši krog študentov. Vključiti pa se bomo morali tudi v manifestativne akcije, namenjene popularizaciji mladinske organizacije. Zvone Teržan > 2 W m — ш H - o = “ = < O. □ CC - O- z D ш PR£Dl°g?aja Jl.*adoZ°rahiVn*?9ažirJJ° srr,n ... I/ "ei, Pr, °*k0 £ > °e s IS N (O P ш ^ O >>o z o = £ is s? z«/> (Л N Ш (9 O _i < Z vpisanerr'ejen° saZbeno Уп°аи Па ^9otnlika г9ојо ,^esf5»o J>ote>rw/'' 9а^^апјЈећроЦ° Pa^e^ov^ te^ ? PotZ^tto^u ? b'stvu *kusein &°lja$is'u s°QPo °bojniP°o!0-Jotd°^ 'e8a >** Se^°8o^ W,ee/ne'Š/e<' P0/»" eVeJ**S п“£«љЛ°*о° ®/e*/ ,et< %(Л» .... .... -2Ц '»//. H9 k'Zske k°n9re s sPrer ^п^^коп^Ј P°Pp,s a'6/7fc0 Sernestrn 'nPeks*°ra in * nih Serpešl nZ i "Ргигћк '*eh, rLterp Pravne a- vnaJe ena odn0političZnikov ,nih тшт§§ тштт Peh »0«.'% l/l- /4‘ >. l,«tivz"f4r Ja Ja .°dg a k, po l Vnik агја4 %% h"» ЧК« '•»Ar e8o «8« o bod0 Us°d0 <8> »J 9 r> »•S?!? Pred LS° «ot vnoSnlга kre tUa' J*P°trebe torej širša < irZ, (f °«Sr u^arnžbPnete.resi n„, Urniku „ nje in i lnost; sku gr*>b0 Žda/„s tem >aPISrn0 j. ?0reA. г® Рг"^У.<1’ ? ^ «££» ,?uPra' * f- «£ ■41 •Vojsko ^ ^ S^insk, Qn eskg b.Pbro £°lsko°br0. М° Ватг„.. • 8a ra^oin^ffcijg t^Zacf* -■тшm n A , tPeji '8, 06, :°ye (a^o гл ~°пУе Pino say P^ofa/, po le Z št^0 l*e arn ata tfpak 'ГОД, IeJšin„ ost Via, , ГаПдк 1aši On >tnoJjVs0Po ate ^k n°Je‘ ,0 dtrngja Vs. pobila So ,tank'ZK 'ra^ne ogiJp0rny, Vil ^Ч?5/8'»|8 . *«£> .? /o/0r ^A/, ob^Z' ne ^e°0S^S^ft^> Pa 9а1У^М OS) ’okini,l 'P/pe . ' rt“'°vp/ O oPnosfPica. Z^irn^u: e Pr^b°'i ^коУ^аУ^сјо 'Ht-O, H?'1« •^ао ................................................ 'snih^a J^NKa, AfOf г btUoi^ PPnoxi*t' šlti '9imi~n"0si št, avci- t0?n^: 'al 9Га' ■0РеП1с°- «4 r/>G0, tiškg S < < co cc CD O o QC a. *°°^Čpriš'udiJu)' organ Va- Л 9<4 '**o ^.s^nAš' p^e ^•hy£&‘*A >. 0/e/n„ *'&*.,-'*»» at« / ^е/п^гУ^ *№ *«£ * *«* čZ0ZO0en>Z?e*> tfe/ ’*“<>>*, o ,ie љ<,'5»г^ - ew>/ °/30 ^/*9/o tf*° , Ч/Kr l. dg ?h S?0L Z1 PlSaJ?0^/ g 'iske w ' z^OAf /.'Ve o i 0/e.- K °W„n Љл,,_ felfj1 %/j ''O; > 9aZ°pyZoe 9"Ппа ^0гЈњ^е n *ПвГг> bi/g Ј<г'Јо ,S teg !'Šje. tfe/o^ ffZ». u o>„' *' s»°e de . SZ>'l 0tuni- '£& ote/e ISti ° bob^/e o>>^a> o '«4fcNi4 w 'To, °r0en1Z°^hJ'b^,uZ,Z *> bUg sss^y>^, '"^ŠSS s,Uio S8rn as 0 s daj ristreja . з л ^ п^0рУ^<*9/о Sa~-„ *sltu S'J*>t». '>tf IJa*g, 0,i Sn 'd//, ’ra4e^' '*<;; Г»*>о «*J ' So- ■"•'Oi,- O A O1/ w.?IW , и,,ч:ч Пај bi % y6/4rt *'<> 'tf^4 %ч7ч ч,„. io/®s n '^О/У, ,5°г«С/о. GC/st °Г9дг> 'a^° ^ ®°С/лл fO • «2S.„ °C/e// 'V)e 'Д/1 r°6/{ /is 4e ‘o/ Predlagane teme niso dokončen program, ampak so osnova za široko javno razpravo med študenti, ki mora pokazati na problematiko, ki je nismo zajeli in bi jo morali obravnavati. Prav tako pa se mora seveda sproti vključevati problematika, ki je ne moremo vnaprej predvideti. Pogovori morajo biti tako pripravljeni v samoupravni skupini, do so zgoščeni in jedrnati ter trajajo po pol ure, največ pa 1 uro. Pripravo gradiv in uvodov k razpravi bi prevzeli: — za 1. delovni torek: dogovorjene delovne skupine znotraj samoupravne skupine (tako da pride vsak na vrsto enkrat na leto), delegati, prodekan štu- Samoupravni organi v naši DO so združeno delo, komisija o delitvi dohodka, zbor delavcev sektorjev, več se jih ne spomnim. (MARJANA) Samoupravni organi na šoli so pri vsaki katedri. Študentje so v svetu šole, kjer so samoupravni člani s profesorji. Na teh organih odločajo o študijskih zadevah, pa tudi o odstavitvi profesorja, če je treba. (MILOŠ) Mislim, da so samoupravni organi na naši šoli: ZSMS. Za ostale pa ne vem, koliko mladih sploh dela v teh organih. Sicer nam pa tega nikjer ne povedo. (BOZA) Zbor letnika, zbor študentov strojništva, odbor za študijsko in raziskovalno dejavnost, svet šole, svet letnika in še nekateri, ki se jih ne spomnim. Z njihovim delovanjem je boljše živeti. Problemi so prej razčiščeni in skupni interesi pridejo prej do izraza. ,,Ko se skregamo s profesorji, potem to pali." (DANILO) dent, pomočniki predstojnikov VTO študenti, prorektor študent, — za 3. delovni torek: enako kot zgoraj: dogovorjene skupine in aktivisti ZSMS, — za 4. delovni torek: aktivisti obštudijskih dejavnosti. Tako bi se nosilci tem ne ponavljali, nihče pa tudi ne bi mogel stati povsem ob strani. Priprave in vodenje sestanka bi se tudi ocenjevala za podpis v rubriki o družbenopolitični praksi. Organiziranost, ki bi ustrezala tako zastavljeni vsebini dela v študentskih samoupravnih skupinah, kot bazi, bi bila nekako ta: Študentske samoupravne skupine po letnikih in usmeritvah VTO, osnova ca. 30 študentov za vsako: — vodja, delegati za svet letnika, delegati za konferenco 00 ZSMS, delegati za delovna področja in organeZSM (komisije...) sveti letnikov svet VTO, event. VDO svet Univerze zbor delegatov letnikov za konferenco ZSMS v VTO delegati za tri akcijske konference za povezovanje 00 - VDO (na PA, VEKŠ in VTS) - UNIVERZA - občina Na gimnaziji je samoupravni organ šolska dijaška skupnost, odbori. So pa premalo delali, kajti v njih je bilo vključeno premalo mladine. Profesorji nam niso nudili možnosti, da bi prišli v te odbore. Premalo iniciativna pa je bila tudi šolska dijaška skupnost. Dijaki so se pred konferenco dogovorili o skupnem nastopu, pa ponavadi njihovo mnenje ni bilo pomembno. Mislim, da bi se morali dijaki že v srednji šoli navajati na samoupravljanje. Problem je še zmeraj v tem, da se dijaki bojijo profesorjev zaraci morebitnih težav pri njihovem predmetu. Zdi se mi, da je celotno delo samoupravnih organov na šoli nezadovoljivo in bi bila potrebna pomoč profesorjev. (ALENKA) 4. Kako bi po vašem mnenju morala delovati ZSMS in kakšne so njene naloge? Organizacija ZSMS je organizacija mladih na šoli in mislim, da bi jim morala nuditi zaposlitev, afirmacijo in samopotrjevanje, ki ga človek rabi, da lahko deluje še na drugih področjih. Organizacija ZSMS naj bi spremljala razvoj mladine, naj bi jo usmerjala in ji pomagala. (B020) Po mojem bi ZSMS morala izpolnjevati vse akcije, ki si jih zada. Zbiranje starega železa, papirja, oraanizirati bi morala delovne akciie. Morali bi se posvetiti starejšim občanom, ki so nepokretni, skrbeti bi bilo treba za čistočo. Morali bi se tudi vsaj enkrat mesečno zbrati in pregledati, če jim je uspelo narediti vse, kar so načrtovali (kar so si zastavili). Morali bi dobiti tudi čimveč članov, ki bi resno prijeli za delo, ker nekateri to delajo bolj zato, da jim mine čas. (MARJANA) Naloge ZSMS so po mojem priprave in vključevanje mladih v samoupravno družbo tako, da se izoblikujejo bodoči samoupravljalci za poznejše naloge. Žalostno pa je, da ni zainteresiranosti mladih ljudi za delo. (MILOŠ) Naloge ZSMS so, da organizira politično in športno udejstvovanje mladih in da se zavzema za mlade. (B02A) ZSMS ima zelo široke naloge. V okviru ZSMS naj bi izravnali spore, probleme, predvsem finančne. ZSMS bi naj imela dovolj denarja, organizirali bi naj športna tekmovanja, kulturno-umetniške prireditve in podobno. Glede na to, kako malo se študentje in dijaki zanimajo zanjo, pa ji vse to ne more uspevati. (DANILO) ЛО\® Oo<'>> . č® vata0' V* - оЗ^е®'-0' rt-. ***> ^ \ v Ot09\v^' „O«4 AC, ot'' л tvxe\° „A®'- c« \o ^ ,.o>^ , £0'. ,/V »rt*« t *° .V-0' ,лОPa'Qo■ \o o/o ^Vfve л|0\е **SSd£:«* -»тагб&а*'* «\o 'e ■ г<5° tt№' Wa'°,cVrt°'. „, s° *w »"‘'.S«'0 <>«r« ;»««*° <\V.O <*£« 'J°tTuVX''fS5t w& ЗЛ\е У> ui®?° de'° •. „ v°*\® \.^"e Л«'41 £ tf'a »f" ,ao®' GO'1 p Z <*№ .0ws?i.y>- 5 co o o Oe Bde«a Лв*» "S?* 40° t'0' aw®'D*' o9f® t» §ј& ?"*> O' *e i«a л _,.\\e'. . •„ svo\e м%е ^'JvV ^Au9°s' o^° 4 ie,o * г^^у.3 ^voePl^Oi „VT o *°'\>tfeJwe °oe^\e °fc V<°^ Pva^°d'\er°w 44 \o 9' 6<*»V'0' fc?T ,^3^ -3 ^ O'- ^SSSf5* 9'0e°T *?T*» iV*° i0\xaC"'p.e°^a' в*Ч^вД®** вТЛ8‘ h ot<£&- m 8в£°<*>/ ■ 4e°\et . \V'fc0°b" °X’ ,L \г^а ef0' <аг'Та “V< oo^ - ,oM°v'°a ‘т^вго '' ^ - Voe V0. ^;oio°0>%a9 \o \e W»cV'®; to >>«• o9x^<0'' ^^S^SfsS*^ ce . so 9° >^aoa *|0 tlO' ге\о T^VSi^Tv®. vA3<''?T'-a°a4e ^V^o0^ ле\з" uveljavitev socialističnih etičnih norm in si prizadevala prispevati k vzgoji svobodne družbene vsestransko razvite socialistične osebnosti z marksističnim pogledom na svet. Kot del ZMJ je sprejemala Zveza študentov Jugoslavije, ustanovljena 1951. leta v okviru Ljudske mladine, njena programska načela, vendar je delovala samostojno na podlagi svojega statuta, sodelovala je z ZMJ pri razvijanju čim tesnejše politične in akcijske enotnosti študentske in druge mladine. V prizadevanju, da obogati družbeno življenje in čim bolj vsestransko zadovolji interese mladih ljudi, je podpirala ZMJ razvoj in usklajevala svoje delo z organizacijami, ki združujejo mladino tudi na različnih področjih njene aktivnosti: Počitniška zveza (Ferialni savez), Ljudska tehnika, TVD Partizan in druga. V sodelovanju z drugimi družbenimi dejavniki se je Zveza mladine zavzemala tudi za napredek raznih otroških dejavnosti in organizacij, posebno pa za delo Zveze pionirjev. DANES Po resoluciji III. konference ZKJ je Zveza študentov Jugoslavije postala del enotne O®' o' \<3'e' p\\3 fetu' de3’ n\tK®°8-- гзђз^ sama delujem v DUK, menim, da bi se lahko mladi več vključevali tudi v to društvo. Seveda pa pri tem vsi mislijo na zabave in potovanja, pozabljajo pa na trdo delo v društvih. (MILOŠ) Mi imamo srečo, da imamo samoupravljanje in se ne čutimo odrinjene. Sicer pa bi moralo biti več študentskih domov. Podnajemniške sobe so predrage in preslabe. Zabave pa ni dovolj, vsaj v Mariboru ne. Imamo brucovanja in Fontano. Sicer pa zabava ni samo disko, zabava je lahko tudi dober film. Zato bi se lahko organizirale dobre študentske kino predstave. Zabave je skratka premalo, kakršnekoli. (DANILO) Maribor ima premalo objektov, namenjenih mladini, ki bi zadoščali kulturni in športni aktivnosti mladih. Rekel bi, da za zabavo ni dobro poskrbljeno. Pogoj bi bili objekti, kjer bi potekalo zabavno življenje mladih. Zdaj je zabava zreducirana na ples v Slaviji in Fontani, brucovanja in študentske igre april—maj, ki pa naj bi se razširile na vse leto. Ker pa je pomanjkanje prostorov, smo zopet v začaranem krogu. (ZMAGO) Problemi mladine se vežejo na okolje, iz katerega izhajajo. V mestni sredini je eden velikih problemov neorganiziranost prostega časa mladega človeka. Mislim, da se družbene organizacije (taborniki, planinci, športna društva) preveč zapirajo v ozke kroge. mladinske organizacije ZSMJ, kar je potrdil tudi IX. kongres ZMJ v Beogradu 21.—23. nov. 1974, ko je sprejel nov statut in akcijsko politični program ter spremenil ime organizacije v Zvezo socialistične mladine Jugoslavije, ki jo sestavljajo njeni člani in njihove zveze v socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah, v jugoslovanski ljudski armadi ter družbene organizacije, ki zbirajo mladino kot kolektivne članice. ZSM je družbenopolitična in vzgojna organizacija, v kateri se mladi ljudje prostovoljno združujejo in organizirajo zato, da bi s svojo dejavnostjo pripomogli k nadaljnjemu socialističnemu razvoju Jugoslavije na temeljih samoupravljanja, uresničevanja enakopravnosti in razvoja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti in njihove skupnosti, ohranitve svobode, neodvisnosti in neuvrščene politike. ZSM utemeljuje svoje programske oredelitve in neposredno družbenopolitično dejavnost na programskih smotrih ZKJ, pri tem pa izhaja iz dejstva, da so v zgodovinskih interesih delavskega razreda in njegovem boju za uresničitev smotrov revolucije in programa razvoja socialističnih samoupravnih odnosov vsebovani tudi življenjski interesi mlade generacije, ter sodeluje pri ustvarjanju družbenih pogojev za to, da se kar najbolj neposredno angažira na vseh področjih družbenega življenja, dela in ustvarjalnosti ter sodeluje v družbenopolitičnem odločanju in s tem prevzema svoj del odgovornosti za uspehe družbenega razvoja na poti osvobajanja dela in človeka, na poti izgradnje komunizma. Ko se mladina bori za te vrednote, nadaljuje in razvija najboljše tradicije našega revolucionarnega gibanja. Med ostalim se Zveza socialistične mladine bori za nenehno preobračanje in različnost vsega sistema vzgoje in izobraževanja na enotnih načelih, za njegovo delovanje in razvoj na samoupravnih temeljih, za jasno razredno opredeljenost izobraževalnega sistema in za njegovo funkcionalno in materialno povezovanje z združenim delom, zlasti s proizvodnim, in za njegovo racionalizacijo, učinkovitost in usklajevanje s potrebami družbenega razvoja ter za stalno strokovno, splošno in družbenopolitično izobraževanje v vsem času šolanja in v vsej delovni dobi, za neposredno udeležbo in aktiven položaj učencev, dijakov in študentov v vzgojno izobraževalnem procesu in v reševanju vseh življenjskih, delovnih in razvojnih vprašanj, izobraževalnih institucij in njihovega položaja v njih. Za razliko od ZMJ so člani ZSMJ lahko vsi mladinci in mladinke od 14. do 27. let starosti, ki se aktivno borijo za uveljavljanje programskih načel organizacije v vseh sredinah; tam, kjer živijo in delajo. S? Or J ter Za nekoga je zabava občasna stvar. Ce npr. kdo deluje pri raznih organizacijah in društvih, ima dovolj zabave. Ce pa ti je zabava edini smisel življenja, potem je je pa premalo. Rešitev bi bila v mladinskem centru z organizirano zabavo in dejavnostmi. Za to pa v Mariboru še ni možnosti, vsaj kaže tako. (ALENKA) 7. Zakaj se mladina v večjem številu ne vključuje v življenje okoli sebe7 Organizacije delujejo dobro, samo prave zainteresiranosti ljudi ni, to je problem. Eni se izgovarjajo, da delajo v ZSMS na šolah, drugi da delujejo v ZSMS v KS, in to gre v začaranem krogu naprej. (MILOŠ) Mladina je premalo informirana o poteku in delu organizacij, v katere naj bi se vključevala. Veliko je takih, ki so nezainteresirani, ker mislijo, da se to njih ne tiče. Lahko pa živijo brez tega. Drugi pa nočejo delati, ker nočejo imeti obveznosti. (B02A) Študentje se sploh ne zanimajo za delo v organizaciji na šoli. Posamezniki bi naj čimveč delali, večina pa naj bi jih gledala. Čuti se odpor do dela. Pritegniti bi morali čimveč ljudi v delo in jih ne pustiti stran. Mislim pa, da je ta splošna nezainteresiranost posledica neizobraženosti, po drugi strani pa neodgovornost do družbe. Sicer pa več kot prositi ljudi res ne moreš. (DANILO) Mladina se v bistvu deli na dva dela. Na manjši del, ki se vključuje v življenje okrog sebe, ki vidi, da je potrebno, da nekje deluje, in na večji del mladine, ki teh potreb nima. Kriva je vzgoja: če se mlad človek že od malega ni vključeval v delo, potem se tudi zdaj ne bo znal vključiti. Krive pa so tudi organizacije, ki jih ne znajo pritegniti. (ALENKA) Mladi so odsev družbe in če se samo mladina zavzema za rešitev tega stanja, ne pa tudi celotna družba, ne bo nobenega efekta. Vse se začne že pri osnovni šoli, kjer otroka ne navajajo dovolj na družbeno delo. To se potem nadaljuje na srednjih in visokih šolah. Dokler družba ne bo dajala mlademu človeku možnosti, da bi delal napake, ker bi se na napakah tudi nekaj naučil, ne bo z delovanjem nič. Seveda pa ni rečeno, da bi res delal samo napake. (ZMAGO) 8. Kako spremljate delovanja ZSMS v KS (krajevni skupnosti) in ali sta pripravljeni tudi sami sodelovati? KS mi je vabilo sicer poslala, nisem pa se ji odzval in tudi nisem iskal stikov z njo. To je sicer graje vredno z moje strani, a kakšni konkretni akciji bi se odzval. Sicer pa prosti čas porabim zase in dogajanja na šoli. (BOŽO) Vabilo KS sem dobil, pa nisem šel. V KS bi delal z veseljem, pa nimam časa. Že v šoli delam premalo. (DANILO) Povabilo ZSMS iz KS sem dobila. Bila sem na nekaj sestankih, pa so obravnavali stvari, ki me niso "Irt, „*01,-Г>дгг к г, '8п-> °га^еп ог *бЈо tptoSg /ni Ort Jttr/r,1 l ob/ Vc *г Л Т-г ' гг \r>o'a W\ t)0°° \\Pd' „a od'° ito'- •g&ršgZSZ&gi. , s<\ OO . -pd'\ PeV° V\P ^'P Aad'tfy.ad<°',s ... -*№• aV.tW p> .V-ern„> pV . w* '!/p>>o^dasofe^e б^'г'^\\), v:°poMp »£$>“” ' <£>*$> »“sa^^ss^S' iO^ vtta^v*\P 00 лт\\*а,,». 00 no'‘v" to" “*o№ “f .0 o£LO г^° ,о'и члЈ* ,*af\P d"oz°o e(d fj0> *>g$e pa \P \tP K o®V \vO O*' c«*«' Č&41 ‘ ‘O .. -л >J ,мО'-^е oO'-' s^'S'/s* n u'pe,re>\e "^ad'p;; *■* da fcd 'ze^a^at"e,o ^® ^ Це^ Га^ро^' tXj *0zS «xxs* «* —* Р°^С>а\ ie ' w» 4° „„ s''3'..R4iaP\u ка« \o «> ~ . . tV5xa 3 г ^fio #u* ,e(P 13 pod'® edo^’dve V^et'. Z* o fde odd°l0o\de\,.a «< ^ 0^0. ada- с\^в «eV°e V-' **>*в pa ..vovja'3 poVd*f W(j’\ Wi0^ P°"'\ ур° „v pvP ,\o9°' »V '«2s«a““ da se ^d"e “ 41' oted" ,V4Pa— ..„„po^r v^e aX\ 3 ’ Ot- -ttnasw oO .; ^Ча^а^ p3 tftf* w,e'.e\\eP' _ -,e we PeP ,»uo га se '® 'd ^о«'^"0 ^'P\oc\a\d' 3 t\ ^ \ \1 do^0V' ^vco ^Pved^^av,aVf iz ^lSo 03 ро^ г3 tf\£f$* ^° We,li га ^et e" y.td'- w ^ ^'°ed\ '6 dc<' INFORMIRANJE NA UNIVERZI V poteku predkongresnih razprav in predlogov dokumentov za X. kongres ZSMS se moramo problema informiranja na mariborski univerzi lotiti z dveh vidikov; prvi se nanaša na problematiko informiranja na nivoju višjih in visokih šol, združenih v univerzo v Mariboru (šolska glasila in interni radio), drugi pa na izhajanje lista Katedre in predvajanje oddaje Študij in glasba. Temeljna izhodišča za razpravo so dana v predlogu resolucije, v kateri je sicer deklarativno dana in določena vloga in značaj informativnih sredstev v razvoju in doslednem delovanju ZSMS. V večini mariborskih višjih in visokih šol je izhajalo šolsko glasilo. Takoj moramo konstatirati, da ne moremo biti zadovoljni niti s koncepcijami teh glasil, z njihovo vsebino, niti z načinom izhajanja. Premalo se je v teh glasilih pisalo o ključnih problemih študentskega življenja, o reformi pedagoškega procesa itd. Skoraj vsi teksti, v katerih je bila zajeta problematika ZSMS (ne samo ZSM, temveč tudi drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov), so zreducirani na poročila o (ne)aktivnosti. V naslednjem obdobju se moramo bolj angažirati, da interna glasila dobijo tisto pravo dimenzijo, da kritično spremljajo vsa dogajanja v šoli in okolici, da pravočasno in korektno obveščajo bralce o problemih, vezanih na študij, družbenopolitični in samoupravni aktivnosti in s svojim delovanjem prispevajo k hitrejšemu približevanju k resnični reformi našega šolstva, a ta in takšna reforma je možna samo z „reformo' zavesti vseh udeležencev v pedagoškem procesu. Materialni in kadrovski problemi (ponekod samo nerazumevanje) so onemogočili predvajanje internega radia, ki bi lahko bil najučinkovitejše sredstvo tekočega in permanentnega obveščanja. Moramo težiti k temu, da kjer je le mogoče, zaživi tak sistem informiranja. Glasilo študentov in delavcev KATEDRA, ki jo izdaja UK ZSMS Maribor, je v preteklem obdobju izhajalo v glavnem redno, kljub finančnim in kadrovskim težavam. Očitna je slaba povezanost s šolami in pomanjkljivost tekočih informacij, kar bo morala v naslednjem obdobju biti ena od prioritetnih nalog uredniškega odbora. Problem financiranja Katedre je na najboljši poti, da se končno razreši. Za oddajo Študij in glasba bi lahko rekli, da korektno opravlja svojo družbenopolitično funkcijo, čeprav je tudi v njej prisoten očiten primanjkljaj informacij iz , baze". Karakteristično za vsa glasila je premalo sodelovanje pedagoških delavcev. Prav tako je mogoče ugotoviti, da ne obstaja sodelovanje z glasili delovnih organizacij in mladimi delavci iz združenega dela. V cilju kar najbolj popolnega informiranja bi bilo potrebno razmišljati o formiranju enotnega informacijskega centra, v katerega bi bili vključeni Katedra, Študij in glasba, komisija za informiranje pri UK ZSMS in komisije za informiranje, ki delujejo v okviru višjih in visokih šol s svojimi glasili. _^Tafcra Ivan SOC dela brigad, kot pa k poprej omenjenim ciljem. Mladi v želji, da upravičijo svoje poslanstvo v brigadi, storijo vse v histreričnem lovu za točkami, katerih matematični seštevek bo po neki čudni logiki pokazatelj „socialistične" pripadnosti posameznika in z njim brigade kot celote k tej družbi. Ta tekma se nadaljuje tudi za ceno skrajno vprašljivih odnosov med posameznimi brigadami, da ne rečem med samimi brigadirji. To brezglavo gnanje za priznanji, pohvalami in še kakšnimi brezosebnimi papirji, ki bodo pozneje dobili svoj prostor v zaprašenih vitrinah raznih organizacij mladih, ima svojo osnovo v birokratsko brezoseb- nobenega točkovanja, prisiljevanja k športnim in kulturnim aktjvno-stim ni bilo čutiti. Pa velja vkljub morebitnim pomislekom, da je tam vladala anarhija, priznatMa so bili delovni rezultati dob4j$t^ smo delali vsi vse, se potili pri žogi ter sproščeno izmenj^jfcndje’ poglede na sodobne probltamiejšveta, katerih stališča s^fejla računsko podobna, das(;,srnO bili zbrani iz dokaj različrro%jfeoloških koncev sveta. Na ucddnem zaključku akcije smo bili izjeme po strogem abecedne^" seznamu pohvaljeni dam, da po moji oceni o. Odhod domov pa bi ^ o opisati, povem naj le to, nih, a sicer samoupravno sprejetih danes, po treh letih, pridno metodologijah ocenjevanja. То^жЈЈијејо pisma na vse konce sve-vrstno ocenjevanje me močno span^Ma, pa tudi medsebojni obiski pri-minja na meščansko vzgojo otr6k,"d cajo o vsebini naših doživetij, kjer tak otrok za vsako pozirivnfe1 ' V splošnem navdušenju nad bri-dejanje dobi bombonček, za&rofr- gadirstvom sem lani povabil skupi-0 efektih talcSne no holandskih prijateljev, da se tivno pa klofuto vzgoje verjetno ni potreb/io govori ЈвШГ Ni naključje, da se delo Sred noti kot bi rekel politični ekonomist, na osnovi klasičnega, vrednotenja de! točkovanja. Po, delovišču pa^se ljuje tako a' * “ pobratenji ’ športni šna k' pis meščanskega e na sistemu fčku dela na točke nada-tflpo, da se ocenjuje ^Trrigadami, število urnih srečanj, kakr-Tavanja, stenski časo-re, bilteni, število proza delo v naselju in po- i tekmovalni obrazci, z vso birokratsko natančnostjo vodeni po V RAZMIŠLJANJE rv DELEGATOM ^ KONGRESOV ZSM.C^ „Horuk", nam dobro znani brigadirski pozdrav, se je 1 ponovno razlega z delovišč mladinskih delovnih akcij. Najsi gre za zvezne, republiške ali lokalne delovne akcije, mladi se jih radi udeležujemo. Besedica „brigadirstvo" nas nehote spominja na čase, ko so mladi z nepopisnim entuziazmom pričeli obnavljati porušeno domovino. Prav tako se lahko z malo grenkobe, vsaj za slovenske razmere, spomnimo tudi ni čas, ko so pridobitve nove tehn^ ' zamenjale kramp in lopato ter dale suhim računarjem mo; dokazovanja o ekonomski vičenosti in nesmiselno; dirskega dela. Seveda s; nemarili najpomem! ment, ki je dokazal da je takšno delojpfai.... _ potrebno za njenagas&o izgradnjo. Bila je potreHtffcprava poplava Nasprotno, podpaja^užbe in interes mladih, dvaT*$> pomembna elementa, lahl^g dages ocenjujemo »Vtem ejS ar kazuje, generaciji besed, da si tivnosti ml Tega ne sentimej dirstv; da danmeni, da porabimo tudi vse tisto, česar sploh ne ustvarimo. Znanstveni fenomen, ni kajl Lahko bi mu rekli celo perpetum mobile na jmseben način. 0=0=0=0=0+0= PRIMORSKA INOVACIJA: Voda v prahu pakirana v papirnate vrečke po 5 gramov. Priprava je enostavna: vsebino vrečke pomešamo v litru vode in dobimo prijetno hladno tekočino — vodo. TURISTIČNA INOVACIJA: Turist v prahu pakiran v papirnate vrečke јх> 80 kg. Priprava je enostavna: vsebino vreče pomešamo s cenami uslug v hotelih ob morju in dobimo prijetnega 5-gramskega turisteka. Sedaj bomo pričeli kot vse kaže zapravljati sredstva tudi za poneumljene športne komisije, predvsem sodniške, ki napačno tolmačijo pravila športnih zvez. Zato bomo ponavljali celo državna prvenstva, tako kot npr, v umetnostnem drsanju. In vse to samo zato, ker se „odgovorni" šele sčasoma zavedo vseh lastnih, še več pa seveda napak drugih krivcev. Najbrž bi bilo veliko pametneje ponavljati gradnje, vrtcev, stanovanj, oestjtd., kot pa športnih prvenstev, kjer so tako ali tako samo spori in neso glasja. Samo poglejte nogomet, pa rokomet, košarko, umetnostno drsanje in še kaj. Kaj poteka v našem športu sploh še po ustaljenih in zdravih na čelih??? Tov. Martin Mlinar, Izvršni sekretar predsedstva CK ZK8, Ja v pogovoru sekretarjev ZK načel tudi vprašanja cen: „Cene, ki Jih oblikuje zvaza, so letos porasle za 8 odstotkov, v republiki pa za 10 odstotkov, madtsm ko so se POSAMEZNE CENE ZA fcOMUNALNE DEJAVNOSTI IN STČRITVE V OBČINAH DVIGNILE TUDI ZA 100 ODSTOTKOV.” Tudi pri tem Izhajamo torej iz bazal V Beogradu so upokojili po sli zakona Z7 uglednih profesorjev medicinska fakultete. Kar še vedno ni Izdelana sistematika primarna selekcije pri upokojitvi oziroma ustrezna metodologija. Izvajalo najhitrejšo, čeprav zaalno In praktično zelo pomanjkljivo rešitev, posebej še, ker vemo, da s tam zavrnemo dalo mnogih, sicer starih, a plodovitih strokovnjakov. Nasprotno pa Imamo ša vedno množico starejših neproduktivni (Judi v procesu družbena reprodukcija, čeprav več na sodijo vanj-