40. številka. Trst v ponedeljek 18. februvarija 1901. Tečaj XXVI „Edinost t ti « eiint na dan, ruun sed^lj »n p aracov. »r» 4. uri zvečer >tr»ta|ra cm*«: za celo leto 24 kron zrn pol leta.........12 . za. četrt leta........ € „ za en mm* ........ i kroni Naročamo e olaSevati nanrej. Na na- Ue hr^r pHimI rismi^rtne se utirava »f '«ri _ Po tohakarnah v Trstu ** prodajajo posamezne 5terilke po 4* stotink <3 nif.l; tim Trsta pa po 8 »totink (4 nvč.» 7«*Je?»» AtV. <7U. Sdincst OgUnl 9e računajo vo vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo a primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domaći oeiasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovatii dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V Adln*>stl )« MOČ Naročnino, reklamacije in oitlane sprejema upravnIStTO. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Urednlfitto tu tiskarna se nahajata v ulici Carintia Atv. 12. I'pravulfitvo, In ■prejemanje Inscratov v ulici Moli* piccoio Siv. .'J, II. na«l"tr. -C »Igovami iroJn'i. Fran bodali Zopel nov dalmatinski železniški Brojtft- L. Sat m k kocaofci} "ista ..Edinost". Nastanila tiskarna konsorcija lisia „Edinost" v Trstu Tu nameri*j®«či U: [»<» železnici Spljet-Knin K a rl'>ve — pris*opneja eivilizo- (daljava Dunaj-Brod-Spljet bi znašala 1284 nosti in z lastnim vzglednim življenjem ka-vanemu svetu. < *to£na železnica privede to
  • spajala nji Donavi navajala na dalmatinska pristani- sedno živel po njih in še strožje, in le z jedno z drugim ob o »ali ležeča krasna pri- šču. No, Dalmatinci pozdravljemo tudi dobro ozirom na slabost drugih ublažil njih strogost, stan šča dalmatinska. Tudi nastajajoča dal- voljo, ki se kaže v tretjem projektu otočne Kristus ni rabil nikakega materijalnega orožja, matin-ka in istrska zdravilišča bi imela železnice, ter smo prepričani, da, ako ta pro- kerje zmagovita moč v njego-gotov • dobiček d < Kora bi se n. p', mogla sezidati ogrsko-hrva takega in bosanskega teritorija v se moralno okrepi in tako ojači v boji proti stranska železnica na I^ošinjski otok do Ma- Dalmacijo in da pride do zaželjenih železni- narodnim sovražnikom, — a nikoli ne lega Lošinja. S tem bi to zdravilišče dobilo škili zvez. krščanski na posebno uslugo ali korist kakoršnekoli politične moči. PdX VObiSCUm' Pred vsem pa, ezirajmo se vsaj na svojo mladino in ne pripuščajrao, da bi stala mej direktno zvezo (le / malo vožnje |m> morju, vsega -kupaj morda pol ure, in brez vsakega -urahu pred morebitno morsko boleznijo) s kopnino. Skalovito liri »t išče »Pri vlaka« v pristanišču Lošinjskem, ki je 40 metrov široko * * bi Tega nikdo ne zahteva, zahteva sesamo, krohotajočimi se in osurovelimi gledalci; in 4n metrov visoko, bi bilo eventuvelno da se kulturni boj za negotov čas prekine in ug;mo jo dela, resnosti, navdušujmo jo za prodreti po kanalu za plovbo, s čemer bi to se vse moči združijo in začno drug boj, g o- naroiij>oglava (torej v vsem nad ^00 kilorne- sod nosti in zdravega instinkta, da stopijo na je ,,e prepuščajo same sebi, kakor mi Slovenci, t rov) bi ta železnica tekla po deželah in kra- pravo stran. A dotlej mora prenehati kulturni \ }ir- Nemci so osnovali za svojo mladino jinah, ki nimajo posebne trgovine in p rod u k- 'x>j i" vse narodove moči se morajo osredo- jM)Sebuo pangerraansko organizacijo in nemški eije, da bi m« gli hraniti in vzdrževati tako točiti v novem gospodarskem pokretu, da za- cesar Viljem II. ob vsaki priložnosti napiva železniško zvezo. Ona bi torej sicer pov-pe varujemo narodno posest in bodočnost! Slo- zavedni nemškonarodni mladini, sevala notranji promet in bi vsakako na venec ostane Slovenec in naj ima kakoršne- \'se je jasno in pota so označena! Na eminenten način služila strategiškim in voja- koli nazore o svetu in življenju, a izgubljen je nizpotju stojimo, da poginemo ali vstanemo k škim namenom, ali ne bi |>odpirala trgovine ** vedno za narod, ako postane enkrat Nemee noVi moči, k novemu življenju, V tej obči in industrije avstrijske ter ne bi odgovaijala ali Italijan, in ko bi prišel klic od katere- narodni nevarnosti se kažejo pravi narodovi onim nad^m, matere -me Dalmacija po vsej koli strani, naj nadaljujemo kulturni boj in prijatelji kakor zlato v ognju, tu se pokaže, pravici staviti do zgradbe železniške zveze z priskočimo na pomoč, odvrnimo zavedno in komu ja blagor naroda nad vse, kdo je pravi monarhijo. V komercijelnem pogledu je možno (slločno : »Nas mali narod je otrok, celo Slovenec in kdo zlorablja narod samo v se- P O D I. I S T K K Lizotte. Murrcl 1'nco+t. — prt-vel Troti ur Vit*tfierič. Ko je bilo b »rno kosilce — ki nam ga je nalagal jHist — pri kraju in ko smo hoteli ravno vstati izza mize, so poklicali župnika k neki stari, Ih»Ini ženski, ki je hrepenela po zakramentih za umirajoče. Takoj se ie oblekel, vzel klobuk ter mi ukazal, naj v s ta ne m, dokler se ne vrne, da bi ne bila lizotte sama doma. Irma ga je morala spremiti z lučjo, ker je bilo že skoio tema. Ostal sem torej sam s svojo malo prijateljico in bil |>oi>olnoma pripravljen, ako bi jo bilo treba obvarovati kake nevarnosti, da-si sem bil na dnu srca prepričan, da bi jej bil prav žalosten branitelj. Kajti f„izotte je bila tedaj mnogo mt>č-nejša in lw>lj energična od mene. Nastal je lep. a vsodejioln večer. Poznala sva vsaki kotiček v hiši in v cerkvi, tudi, ako je bilo tema. In tako si je iznrslila fjizotte novo, čudno igro. Prijela me je za roko ter me vlekla s seboj skozi vse temne hišne kote in bo lnike, in naposled v cerkev. O tem mi je pripovedovala s tihim glasom grozne pripovesti o strahovih, ki se v Velikem tednu prikazujejo na svetih mestih. Potem je zapela h kratu s svojim svežim glasom. moČDO povdarjaje v svojem južnofran-eoskem narečju samoglasnike: «Pridi zveličar nebeški, reši nas rev in nadlog, pridi, oj vir ti življenja, pridi nebeški ti Bog!« Koje umolknila, je odmeval nje glas tako čudno od obokov, tla sva oba zbežala prestrašena. V divjem teku sva bežala preko hodnikov, dokler nisva dospela zopet v obed-nico. Vsa spehana sva tam sela in tedaj sva se morala sama smejati svoji bojazni. Župnika še vedno ni bilo, in Lizotte mi je pričela pripovedovati o darovih, ki jih je dobila za svoj rojstni dan na cvetno nedeljo, o svojem očetu, o svoji botri Bolivon, svoji Combes in o madami de Kancagnac, s čigar hčerjo je sku pno obiskovala veronauk. Vsaki krat, ako je v starem podu kaj počilo, ali ako se je začul kak šum gori iz cerkve ter za hipec odvrnil mojo jK>zornost od njeuega pripovedovanja, ine je vščipnila v roko, da bi me spravila zopet v realnost. Ko je bil tčma o darovih pri kraju, je moja mala prijateljica vstala — v iznajdbah je bila neprekosua. Splazila se je po prstih k omari, vzela iz nje belo, leseno škatljo ter jo postavila pred-me na mizo. Bil je to dar, ki ga jej je bil dal oče za župnika. V škatlji je bilo sto posušenih sliv, lepo urejenih in ovitih s tenkim svilenim papirjem. — Trg Agen je znan po svojih slivah, ki zorć v dolinah ob L»otu in ob Garonni, kakor nikjer drugje. Po žetvi meseca avgusta se izberejo najlepše, posuši in spravijo v škatlje. Tako se vzdrže skoz vse leto. Slive, ki jih je bila prinesla Lizotte, so nenavadno velike, sočnate in bleščeče ter so kaj prijetno dišale. Ona je bila res po vsej pravici lahko ponosna na to specijaliteto očetove trgovine. Kako rad bi bil pokusil, da-li so tudi res tako dobre, kakor se zde. A gorje I Zapeljive slive so ležale na gosto in simetrično druga ob drugi, tako, da bi se poznala takoj tudi najmanjša luknja. Župnik se jih najbrže ni bil niti dotaknil, ker je menda smatral njih užitek v postu kakor greh. (Zvršetek pride.) bične namene in mu ni nič tlo tega, magari narod pogi ne, samo da u streže svoji samopašnosti in herostratski slavohlepnosti. Ali nadalje »kulturni boj« iu grob? Ali gospodarski boj združenih moči proti, tujcu in sijajna bodočnost? Eirene hvmtn ! Politični pregled. V TRSTU, dne 17. februvarja 1901. Parlamentarne stvari. Nasproti vestem v čeških listih, da se skoro doseže spora-zumljenje v vprašanju postopanja z nenera-škimi interpelacijami, zatrja zadnja «Neue F. Presse», da to ne odgovarja resnici. Do sedaj da je predsednik le jemal na znanje zahteve strank, nikakor pa še ni prišlo do spo-razumljenja. 7ja danes napoveduje rečeni list zopetno posvetovanje ministra-predsednika in predsednika zbornice s poslanci grofom Palf-fvem, tirom. Kaizlom in drom. Pacakom. V prvi seji po predpustnih počitnicah ne bo brez viharjev. Ob vprašanju, da-li ima predsednik pravico cenzurirati interpelacije, utegnejo nasprotstva precej trdo naleteti jedno ob drugo. Kakor znano je predsednik nekaj izpustil iz neke socijalist iške interpelacije. Tem povodom pripoveduje »Information:* par pikantnosti, ki so jako značilne za moralni nivo levičarjev. Ko je šlo za izvolitev Pra-deja predsednikom zbornice in so mogočni gospodje pravili svoje pogoje, pod katerimi bi dovolili v to izvolitev, so tako rekoč naravnost diktirali Pradeju tudi — p ra v i co do cenzuziranja interpelacij. Zanašaje se na ta sklep značajne in dosledne nemške gospode sta baš njihova tesna somišljenika, ministra Spens in \Velsersheim b — misleča si bržkone, da kar bi bilo za Pradeja prav, mora biti prav tudi za Vetterja — pritisnila na poslednjega, da je rečeno interpelacijo cenzuriral. A glej : Vetterju odrekajo to pravico. I seveda, kdo jih ne pozna teh hinavcev : Prade naj bi le cenzuriral — češke interpelacije ; to bi bilo prav, lepo, parlamentarno; tu bi bila pravica predsednika jasna kakor beli dan. Ali da bi kakov Vetter cenzuriral tudi nemške interpelacije, to je kaj druzega, proti temu treba protestirati v imenu — slobode ! »Information« meni, da to bodi v migljaj sedanjemu predsedniku, česa se mu je nadejati, ako bo hotel slušati nasvete takih zavratnih in neiskrenih ljudij. Razdvojena delegacija. Da se vsej mizeriji, v katero je zašla naša slovenska politika in ki se najdrastičnejo kaže v dejstvu, tla je objela tudi našo delegacijo na Dunaju in se s tem pokazala na vidik vsemu svetu, tla se v vsej tej mizeriji, pravimo, vendar kažejo znamenja, ki pričajo, tla v večini slovenske javnosti ni popolnoma zamrl zmisel za nevarnost, grozečo našemu narodu in sedanjega političnega položaja ter za potrebo skupue obrambe: to je zelo tolažljivo. Zelo tolažljivo je, da nobeno glasil obmejnih Slovencev, tudi ona ne, ki o notorično strogo konservativnega mišljenja, noče vzeti grozne odgovornosti na-se s tem, da bi priporočalo narodni razkol, za katerega se na Kranjskem tako navdušujejo, kakor da nam od tega mora priti izveličanje. S posebnim zadovoljstvom nas navdaja korektno vedenje štajar-skih rojakov. O tem nam pričajo zlasti izjave v listu »Sudsteierische Presse«. V zadnji številki prinaša uvoden članek, v katerem pravi med drugim : »Mi se najodločneje zavarujemo proti takemu načinu boja, da se našim poslancem le zato podtikajo liberalne tendence, ker gre tako v prilog doti čn era u člankarju, dočim ne more navajati obteže-valnih dejstev, ki so jedino merodajne za sodbo o kakem možu, Celtf neoznačljivo pa je postopanje in nevredno listu, ki t»:iti silnih eksplozij strankarskih strasti sn hore hiti resen, ako se poslanca dolži i nasprotstev. nizkega mišljenja, prevarjenja volilcev — j Vojna, V JUŽni A&iki. Glasom vesti z kakor Ha si je mandat prislepil in to le južno-atriškega boj i se a začelo se je Angležem zato. kei se, da-si sobojevnik, ne more mo-j zopet obračati na hujše. Angležke brzojavke mentiuino pokoriti njegovemu komandu.c poročajo, kako da njih generali čistijo Trans-dalje pravi list, da med štajerskimi po- vaal * od Burov. -le pač lahko čistiti Bure •danci 11 i načelnega, ampak le taktično tam, kjer jih prav za prav ni. Buri so .se na-prot-tvo. V tem (»ogledu pa treba vendar namreč že sami očistili iz Transvaala in so s poslancu privoliti nekoliko slobode, -icer naj svojo glavno močjo pod D-nvetkora u Irli v l»i, mesto poslancev, poslali na Dunaj same Kapsko kolonijo — torej na angleška tla. Pdiwof ;w»amieiiiki še tako plamte v bo- /ki armadi vse glavne zveze. jeviu-s;i — ne želi resno boja, v katerem I>a bode imel čitatelj poj m o sedanji ne bi mogel nič pridobiti noben del, mej situvacji, omenjamo samo to, da morajo že tem ko narod -am v nevarnosti za pvojo med Port Elizabetom in bližnjimi postajami ekz steiif » in bi se invazija tujinstva mogla voziti oklopni vlaki, ker jih Buri napadajo, širiti brez ovire,« To je ravno tako, kakor, ako bi naša država Tako piše li-t, katerega urejuje duhov- imela vojno z Nemčijo in bi v I-«tri ali DjI-nik. V d«»bri družbi smo torej, ako obso- maciji bile nemške čete. Anglež ki in gene rajamo tol frivolto izzvani razkol v naši de- lom se mora res čuditi ves svet; drli so kar legaciji na Dunaju. naprej do Pretorije med tem pa so si pustili Lekcija, v hipu. ko bi naši Nemci — hrbet popolnoma nezavarovan, od Srhonererja do Luegerja in do — Kath- Sedaj pravijo, da imajo Transvaal in reina hoteli izsiliti ponižanje in degradi- Oranje v svojih rokah, v resnici pa niso ranje avstr: i-kili Slovanov, tla bi le ti mo- varni niti na svoji zemlji v Kaplandu. Po rali klanjati tilnik pred Gesslerjevim klobu- našem menenji morda ne bo angležkemu po kom nemškega državnega jezika, so dobili veljaiku Kitehenerju ostajalo nič druzega, lekcijo od strani, od katere bi je ne bili pri- Dego zbrati ostanke svoje vojske, vrniti se čakovali. lej»o v Kapstadt in začeti tako zopet »da Na običajnem plesu mesta dunajskega je capo« vojno proti Burom — če ga to sploh isti dr. Lueger, ki je v areni nemške ge- še veseli po vseh prestanih skušnjah. meini»urLr> "hai't jeden najhujih petelinov. moral Ministerska kriza na Bulgarskem. predstaviti tudi oticinskega svetovalca dunaj- Ministarski predsednik Petrov podal je -kega II.i vraneka z U-edami: «Tu vidite Ve- ostavko kabineta, ker je, izvedši volitve, do- !ičan>tvo vojaka, ki se je leta 18**; vojeval vršil svojo nalogo, na eeskih l«ojiš<"-ih I » <'esar se je obrnil tlo -^— I fa vraneka in j;a ie vprašal v češkem jeziku ! »Torej ste < 'eh in govoritečeski ?» Havranek je odgovoril: «Da Veličanstvo«. Razgovor se je na dalje vršil v češkem jeziku. Ni bilo morda brez namena, da je <-«sar / jednim dunajskim občinskim svetovalcem — ki je vendar moral prišeči, da bo deloval za ohranitev »nemškega značaja* m«*sta dunajskega — ta k < »rekoč ostentativno govoril ce>ki v isti hip. ko se hoče zabraniti češkim ol»čmam, korporacijam in osebam, da ne bi se v češkem jeziku obračali do parlamenta. To je bila razločna lekcija gospodi v položili belo, se zlatimi okraski odičeno krsto. Na vozu smo opazili 4 krasne vence; gospoda Tinka: »Svojemu birmancu — -Josip Turk« (v narodnih barvah); »Nepozabnemu prijatelju -- Ante Ziberna« ; »Predragemu Medenu — Neločljivi prijatelji« in »Bratje Rustja — svojemu preljubemu prijatelju«. Preri(,e opravičit na shod ! Tu se kaže letu svoje dobe. Po dovršenih študijah je j krasno slobodoljubje tržaških socijalistov! vstopil v brzojavno službo, pozneje pa je Vendar vse to ni pomagalo, da bi se bil postal novinar; bil je nekaj časa urednik Ucekar rehabilitiral in ubranil mogočni de- »Mattina« potem druzih listov in slevo«1u tem nemirom. čevalnim jezikom ! Zdaj pa naenkrat prihaja I >ne 14. t. m. -e je vršila poroka naj- »Piccolo« s svojo infatnno obdolžitvijo proti -tarej~e lič«-re kraljice regentinje Kristine in okoličanom, ki s<» bili baje zanikerni v po-—tre bodočega vladarja, princese Asturske, z pisovanju. Človek res ne ve, kaj naj bi od-jrot .m <".isert:i. Ta < 'aserta pa je sin tistega govoril na to skrajno brezobraznost?! Ce je ifrota * as.Tta. ki je bil načelnik generalnega kdo kriv, da se je v okolici zavleklo ljudsko -štaba v vojaki pretendenta don Carlosa. Tetra štetje, so to jedino magistratovi popisni »ko-moža doiž.'-. tla je v tedanji bratomorni vojni, tnisarji«, ki so zgubljali čas s šikaniranjem ki je upropašeala fiekdaj cvetm*o Španjsko. našega ljudstva, s insulti, s pretenjem, s po-/airre- i! naravnost gr«»znih krutosti in je zbok zivanjem na sekeije, na magistrat itd. Mesto tega med republikanci najobsovražljeneji mož da bi bili takoj odpravili svojo delo, so se fmeie -e rorei. da je že n tev sestra l»o ločega redno prepirali z ljudstvom in potem odlia-vladarja in — za slučaj smrti tega p«»sled- jali, ne ene mrtve ostanke na dvorišče, so pevci (zbrani sla v nosti, m« »ral ležati iz dežele. iz štiri;, narodnih pevskih društev) zapeli ža- To jo torej, če že ne jedini vzrok, lostinko, ki je izzvala slehernemu solze na glavni ftavtn\ sedanjim resnim dogodkom na oči. V dolgem sprevodu sin » potein spremili Španskem, ki pričajo, da se razmere v tem pokojnika do voza, ki je čakal na cesli pred nesrečnem narodu niso nimalo konsolidirale |M»sestvom Turk - Gr rg »reičevim. Na lepem, štovanju je pričal pogreb, ki je bil uprav jalistov - voditeljev«. Že v začetku je neki veličasten. Društvo »Ilajdrih« mu je zapelo »tribun« z odra žalil Camberja in njega so-mile žalostinke. Ostalima sinoma izrekamo mišljenike — kar je provzročila hrupno re-svoje sožalje. akcijo, tako, da je trebalo dobrih deset mi- Flasko! Humor izginja tudi iz našega predno so mogli barlekini ali pojaci nekdaj veseljaškega mesta, za kar pa se treba nadaljevati! Kaj se je vse govorilo proti v prvi vrsti zahvaliti židovskemu strupu, ki »Ava iti«-ju, nočemo f isati, ker je to stvar *e vedno bolj ubada v naše javno življenje, združenih naših nasprotnikov ! Molčati pa ne Kje so tisti časi, ko so od povsod hodili 1 moremo na to, kar sta govorila Tčekar in občudovat tržaški pust, posebno imenitne tu- "jega »sodrug« Domocos! kajšnje korze. Vse je pri kraju, sedanji ostanki Učekar je rekel med drugim: »-laz Ijti- pu sta so le žalostne razvaline nekdanjega bim vse delavce in naj si bodo Nemci, Ma-sijaja. — djari ali Slovenci, d a p a 1 j u b i m s p o- Kil(» bi se ne bil torej ob tako žalostnih d v o j e n o si 1 o brate iz Italije razmerah udeležil gratis-koinedije, ki so jo je to s t v a r naravna včeraj vprizorili židovski kamoristi v družbi A k o s o m i vsi delavci bra tj e, in pod protektoratom požidovl jene tržaške so pa oni iz Italije — dvakrat bratje Učekarjeve socijalno - iredentarsko - kapitali- to je bratje po krvi in bratje po jeziku !!!« stične hlapčevske stranke?! j To izjavo je Učekar ponavljal trikrat mi Pravi raeijonalni socijalizem (ne oni pod to namenoma — vede, da bo aplavdiran po židovskim monopolom) je zdravo dete člo- navzočih Židih in njih agentih '.! Učekar je veškega napredka je nov korak k človečanstvu omenil tudi govorice, da se je tnis'ilo pi>la-človeka. Kdo bi torej pričakoval, da bi tak goma odpraviti vse slovenske d e-pravi socijalizem uspeval na gnjili podlagi ko- 1 a v c e iz Trsta — na kar je bilo čuti rutnpirane italijanske stranke?! Upamo, da se ; iz več ust: »Mađari s u b i t o !!! Ali, kar je včeraj prepričal tudi najveci opti mist, koliko nas mora ogorčiti, je to, da je (ako se ne je zaupati oficijelnim tržaškim socijalistom, motim) isti Domokos, rekel v svojem urnaza-ki s< se že v drugič pokazali kakor prava nem govoru: »Predlagam naj se po sodrugu ti lij alka tržaške kamore. Učekarju omenjena s t v a r (!!!) izvede, da Gledališče je bilo natlačeno. Komedija jtako pridemo hitreje — tlo našega ukupnega se je vršila na odru, v parterju in na gale- svetega cilja — o čemer je z roko pokazal rijah. General-štab je bil na odru, klakerji so bili simetrično v grupah nameščeni: na odrti (komando), po parterji in na galerijah, proti - Italiji !!! Vladni zastopnik ni dovolil, da bi proti »Avantiju« naperjeni predlog prečitali in in sicer tako nespretno, da jih je lehko opazil j j«, ako se ne motim, vnovič zaplenil tudi vsaki slepec. V podrobnosti se nočemo spu | <»»ega. <» katerem je govora tu zgoraj !! ščati, ker imamo premalo prostora, da bi na-| v gledišču je bilo do oOOO duš. Aplavza veli vse neslane napade na Camberja in njegov j in glasovanja se je udeležila pa le kaka pe-list »Avanti.« Lepo so soglašali vsi, »soci- j t'na j drugo ljudstvo je le opazovalo kozle, ki so jih preobračali Učekarjevi — pojaci ! Po dovršenem nastopu je šla množica v in da je njega j»olitično življenje še vedno tako razorano in razdejano, da se je vedno belo pozlačenem vozu podjetja Mozetič, v katerem je bilo vpreženih par belih konj, so ; jalisti« (?) in kamoristi, in so na vse mogoče načine blatili, da je bilo gnjusno. Predlagali so, naj se bojkotira Camberjev »Avanti« z vsemi mogočimi sredstvi. Zakaj? V prvi vrsti zato, ker je baje tako »nesramen«, da razkriva razne luni parije, v drugič pa, ker ga krivijo tla je on povzročil odhod njih ljubih bratcev Genovežev. Slavni Učekar je pel slavo — samemu sebi in na dolgo m široko je razkladal evojo poštenje, čemur so kamoristi seveda pritrjevali z obema rokama, to je: o glasovanju so dvigali obe roki, da jih je bilo več! Ha, ha! Kamora izdaja tudi spričevala o poštenosti sicijalistov in socijalisti jih udano sprejemajo iz uje rok — sedaj ve vsakdo, kje smo. ulico »Artisti«, kjer ima svoj sedež list »Avanti« — pardon, hotel sem reči, da je mislila iti tja, ali ni se jim posrečilo! Videlo se je na obrazih »delavcev«, da je — pust ! Sli so torej na »fancije« v nadi, da nas skoraj — pogrizejo !! Včerajšnji korzo nam ne predstavlja samo zadnje dneve letošnjega predpusta, temveč, kakor kaže, tudi sploh zadnje pustne «korze» v našem mestu. Včeraj smo videli le še razcapane cunje nekdanjih korzov, no, v malo letih zgine najbrž tudi to in se bo le še pripovedovalo o nekdanjih tržaških kor/ih. Zabavni veeer pcrskesa društva »Danica* na kMtoTfljl. S Kontovelja nam pišejo: Pevsko društvo »Danica« je priredilo včeraj v nedeljo} svoj plesni venček. Z veseljem l>eležirno, da je tudi ta zabavni večer poka/al, kako naša mladina lepo napreduje v omiki iu lepem vedenju. Tudi v tem je napredek, da naša mladina prepeva sedaj — kakor smo čuli včeraj — le lepe narodne {»esini. Ob tej priliki pa nam ie v dol/nost, da našim bratom Proaečanom-Hajdrihovcem izrečemo svojo iskreno zahvalo, da so d osi i včeraj in so se svojim divnim petjem tudi lepii povzdigali naše veselje. Jutri priredi naša Danica« svojo maskarado. I je tako naprej : družimo se, da z zložnim nastopanjem i z rujem«» še zadnje ostanke ljulike, kolikor je je še mej nami! Stavka v ladjedelnici S. Marko nadaljuje. Vodstvo je povabilo delavce, naj se posamično zopet povrnejo na delo, na kar pa so stavkujoči predložili listo, da se ravnateljstvo |x»gaja z vsemi stavkovci, oziroma z delegati istih. (irozna noreča V sol h »to zvečer je sedela 1.kletna Hedviga Klaver v ulici Belve-dere št. 4o sama v kuhinji pri ognjišču : o tem je bržkone zaspala in jej je med tem skočila kaka iskra na obleko. V hipu je bila deklica v ognju. Začela je upiti na pomoč. Na nje upitje se pritekli sosedje, ki so kmalu ix»gasili njeno gorečo obleko. Pozneje je prišel zdravnik dr. Fonda, ki je dal deklici prvo pomoč in je dal potem odnesti v bolnišnico, ker je bila na vsem gornjem delu telesa grozno o{>ečena. Podiraua obgrizla otroka V soboto zvečer se je v hiši št. *7 v Kocolu dogodila huda nesreča, ki bi bila imela lahko še strašneje posledice. Mati je j*»ložila svojega otroka, Marčela Metliko, v zibelj v sobi in se podala za nekoliko časa po svojih opravkih v kuhinjo. Kar je začula obupno upitje uhozega otroka ; stekla je v sol>o in videla veliko podgano, ki je skočila iz zil»eli. Ostudna žival je obgrizla o t ročica po vsem obrazu, posebno pa |»o nosu iu nad ušesom. Obupana mati je hitela z otročičem na zdravniško postajo. Zlasti v pritličnih stanovanjih treba velike previdnosti. Potrev V sol n »to zvečer ob II. uri 6 5/t mm. zapazili so na tukajšnji c. kr. meteoro-logični opazovalnici precej int>čan sunek v -imeri NN\V (severno-severovzhodni). Dražbe premičnin. V sredo, dne 20. februvarja ob 10. uri pred j k>1 u d ne se bodo vsled naredlie tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari v rs: S** sledeče dražite premičnin : ulica Scu-;sa .*». hišna oprava : zagata Sotte-ranei a, hišna oprava; trg della Borna 1, mani fakturno blago ; trg Negozianti 1 in ul. harneto MI, hišna oprava, oprema v zalogi, mrtvaški vozovi, oblačila za dež in drug. Vretnen-kl rejnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj ."».0. ob 2. uri popol;t;ue 0.f» C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7bt»,0. — Danes plima ob Sol preti p. in ob H.41 |M»p.; imt-ka ob ."».!'.♦ predpoludne in ob 0.7» po|M»ludne. Brivcev večer- ! Brivec vabi vse razne kosmatince, dobrovoljce in prijatelje pustnega veselja na jutranji večer. Vstop imajo sam » čedne n«;iske. plesalke in plesalci v narodnih nošah m Brivčevi prijatelji brez rokovic in cilindrov. Vstop sume za gosjw»de 1 krono, za gok» dobi primerno nagrado. Vabilo na plesni venček, ki ga priredi pevsko društvo »Adrija« na pustni torek, t. j. jutri, 19. februvarja t. L v krasno odi-čeni dvorani * Narotlnega ritima«. Začetek plesa ob 4. uri pop. in bo trajal do 11. ure zvečer. Ustopnina k plesu za možke 70 nč., za ženske .'»0 nvč. L stop je dovoljen tudi dostojnim maskam. Na obilno udeležbo uljudno vabi o <1 b o r. Vesti iz ostale Primorske. X Slovenska unijatska občina v Ricmanjih je odpravila popolnoma vse doslednosti treba od slovenske strani, pa se za eno razglednico je samo 12 krajcarjev, a nemštvo celjsko Htopi kakor sneg na porala- naročiti se mora najmanj 10 komadov od 1 danjem solncu ! slike. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. — Občinski odbor središkega Cirila in Metoda iu opozarjamo zato čitatelje trga je v seji due 12. t. m. soglasno izre- na to podjetje, kel svoje obžalovanje, tla se je kranjski raz- i por zanesel tudi na Dunaj, in tla so se v istega vpletli tudi nekateri naši spodnješta- jarski poslanci; zajedno izraža tudi iskreno ZAHVALA, željo, tla bi naši poslanci postopali složno ter Podpisani se zahvaljujeti iz dna srca za se pridružili vsi »Hrvatsko-slovenskemu klubu« tolike ganljive dokaze povodom smrti njiju kjer jim je tudi osigurano delovanje na podlagi nepozabnega sina iu brata našega starega gesla: »Vse za vero, tlom, cesarja !« Frana Medena. grde pustne prizore in ti i v je razuzdane ve-seliee. In vendar je bilo v Ricmanjih tudi tega pusta živo navdušeno veselje ; tukajšnje društvo «Slavee» je naročilo vojaško godbo Brzojavna poročila. Visoki gosti v Voloskeiu. VOLOSKO 17. (B.) Njegova c. k. vi- V Trstu, 18. februvarja 1901. Žalujoči mati in sestra. Zahvaljujeta se vodstvu in osebju tiskarne »Edinost«, g:*, pevcem za milo žalostinko, ugledni »Zvez5 tržaške slov. mladine«, darovateljem krasnih vencev in vsem oniin ki so v tolikem številu spremili ranjcega k in v svojih društvenih prostorih zbralo ves sokost nadvojvoda Oto je dospel danes na večnemu počitku. unijatski narod na domačo narodno veselico, kratko bivanje. V Opatijo sta dospela na Veselili in zabavali smo se kakor še nikdar, daljše bivanje veliki vojvoda iu velika voj- Natanjčneji opis prihodnjič. vodinja Ltiksenburška. Te ti ni seje poročilo več parov; dve Potopljena ladija. nevesti nedomačii-ki, ki sti se poročili v našo ST. JOHNS (Nova Fundlandija) 17. (B.) vas, ste prestopili iz latinskega obreda v rim- Neki angležki parnik se je dne t. m. v sk o-katoliški-unijatski obred s staroslovenskim zalivu Trinitv razi »i 1 ob skalovju. Vseh 24 bogoslužjem. oseb, ki so bile na krovu, so se potopile. X O pol u letnih v s p e h i h n a c. Iz ogrskeura parlamenta, k. učiteljišču v Kopru nam prihajajo BUDIMPEŠTA 16. (O. B.) (Poslanska I »oročila, naravnost neverjetna. O teh poroči- zbornica.) V iuterpelacijsko knjigo je u pisalih so se nam kar las;e ježili. Preneverjetno interpelacij o zadevi volitev v Maroš- je, zato se nočemo prenagliti in hočemo po- ^ asarhelv in o avstro ogrskem setlementu v čakati potrdila od druge strani. Ali to že Tienčinu. Nadaljuje se debata o proračunu lahko rečemo danes : ako je le četrtina re- miuisterstva za nauk in bogočastje. Posl. sniee na tem. kar smo čuli, moramo smatrati Pat le govori proti proračunu, omenjene vspehe — z ozirom na žalostno sta- Kralj Milan, nje ljudskega šolstva v Istri — za pravo na- BUKAREŠTA 17. e-Aara: Devret in Stejin sta pre- JJ Na Katinari, dne 18. februvarja 1901 Vdova in sirote. Mladenič II) let, zdrav krepek ki je z odliko dovršil trgovsko šolo v Ljubljani in jo vešč slovenskemu iu nemškemu jeziku v govoru in pisa\i, laškem pa v govoru, želi vstopiti v pisarno kake trgovske tvrdke. Poprašati je pri uredništvu tega lista. KKXKKKKKXXXXKXXX X tw„ „,„„ „„,.....X Prva slav. zaloia BoMštva niski okolici nek gospod nabiral delavce za Bosno. Nabral jih je aO tlo 40 tr jih je pripeljal v Ljubl jano. I'stavil se je pri Blu-mauerju ter kazal mnogo denarja. Pt»znejeje pil v gostilni »zum goldenen Sch-ff« na Bregu v družbi znanega dolgega Kadunca. najeti X X X koračila včeraj predpoludne z 2—3000 mož in 2 topi železnico severno od Hutkraaia, ^^ Vosti iz Kraniske Angleži so razpTŠili sovražnika, ki ni svojih JJ J tt»ptiv pri vel v boj, streljanje je otvoril y Skrivnostna ti o ^ o d b a. V »Slo- ti - i i i- ^^ oklopni vlak z maksimo-vim tojiom. Angležem voMat čitamo : Med ljubljanskimi posfcre&čki - - i j i- ^ J 1 se je posrečilo, potrebno močno ^^ pritisniti na Kitajce, lzišel je ukaz, tla imajo ^ tiio. Ime njegovo ni znano. Delavci so odpotovali domov. Hi men. Danes se je poročil gospod Fran Eajdiga, c. kr. poštar v Sodražici, z ijospiro Amalijo K ra nje iz Grahovega. Vesti iz Štajerske. — Nas a o r g a n i z a c i j a se popolnjuje 1 m»Ij in čete, ki so pod poveljstvom grofa \Yralder- g seea, biti pripravljene za neko ekspedicijo ; pol oženje je polno težav ter zahteva trdnost in potrpljenje. Kriza v Srbiji. BELGRAD 12 (B) Dobro poučeni krogi sodijo, da se preosnova kabineta Jovanović | izvrši že v nekoliko tlneh. Požar v premogovniku. VICTORIA (Brit. - Coluinbia) 16 (B) KXKXK*XK*tKK?t)tKKK S Aleksander Levi MinziS Sf i g Sf i g Sf Prva in mjvefja tovarna pahištva vseli vrst —TRSTU TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 MOM Celju ^ , , ,. t - . .. i \ nekem premogovniku v Cumberlandu, v o<»lj. Setlaj se {»riseli | 1 * _ _ , . , , ... i \r i - katerem je nastal požar, je bilo zasutih 27 t ja ka j pleskar in slikar Rarol Makovee iz, . , , . , . ibelih 29 Kiutjccv in 9 Japoncev; vsako nado. Ljubljane. Dosedau|i tak obrtnik, katerega i J 1 "t,. . 01 tla bi ponesrečene rešili so opustili, so Slovenci podpirali, je bil sicer tudi rM<»- 1 1 venec jm» rodu in je tudi prav rad vaprejemal slovenske zaslužke, volil pa je dosledno mm " ■ ai nasprotniki. T j dvojni igri je sedaj konec. lUlJIZeVnOSI in UlIlBinOSl. Le zistematičnt) naprej do takega spopolnje-! Razglednice z lastno sliko (portre-nja naše organizacije v Celju, tla ne bodo toui) krasno izršene izdeluje, slovanska tvrdka Slovenci tlajali več tlenarja nikomur, ki K. \Vogrintsist, Dunaj, IX/2. Lazarethgasse jih jMJtem v zahvalo na volitvah — tepe! Le 6, po vsaki fotografiji, ki se ji pošlje. Cena Velik izbor tapecarij, zrcal iti slik. I/.-vrsuje nuročbe tadi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. gj ^ ILUSTEOVANJ CENIK ZASTOHJ IN FRANKO gf Predmeti postavio se na parobrod gjj ali železnico franko. ! g^ obuvala i ^m | PEPI KEAŠEVEO f trt saitri it. rtai CPUm Ewrio pod llidite ^ priporoma avojo bogato zalogo raznovrstnegra j? vala za grospode, gospe in otrok© ^ Po&tne n«rot5be ■« izvrie t tinte in daevs Odpožiljatev je poStnloe prosta. Prevžema ruako dplo na debelo ta drobwr ter izrrSuje i»t« ■ največjo natRnjfaottjo te točnostjo po konimrenčnlh cenah. Za maofobrajM naročb« m pripotatia Josip Stontid H}. M)f(M Dunajska filjalka ▼loge na knjižio« m 4%. borzno posredovanje, posojila M vreU-menični eskompt, vinkultrmnj« im razvlnkuliranje obligacij. ŽivnostenskA banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 Centrala v Pragi. v Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubfcah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. POZIV u a redno občno skupščino „Fosojiinice in hranilnice v Kopru" uknjižene zadruge z neomejenim poroitvom katcrsi se lmdc vršila v Kopru, v zadružnih prostorih (Contrada S. Bisg o št. 338) v ćetrtek dne 7. marca 1901 ob 10 uri predpolndne se sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju zadruge v letu 1900. 'J. Odobrenje računov za leto l'.HMI. /i. Privoljenje nngrad odbornikom. 4- Razdelitev čistega dobička. f>. Volitev upravnega odbora za leto ltK)l. 6. Volitev nadzorsiva /a leto 11H)1. 7- Kventuelni predlogi. OPOMI5A : I>a nmir občna skupščina sklepati veljavno. inori }«» J; .'SO. zadružnih pravil biti navzoča najmanje četrtina vsili zadružnikov. V Kopru, dne 16. lebr livarja 1001. ODBOR posojilnice in hranilnice v Kopru. KHHHKHHHHHHHHHKH !! Važno za vsakega •• Razprodaja za neverjetno nizke cene: 1 2 krasnih komadov za samo Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrazili svoje sožalje o priliki smrti naše Ijttbljene matere, tašče oziroma stare matere, gospe Karoline Franui pl. VVeissenthurm roj. Sterzetba in spremili nje zemske ostanke k večnemu pokoju; vsem sorodnikom in znancem za krušne vonee in posebno tnk. pevskemu društvu „Zvon" za prem i le nu grobnice s čut i lom neizrečene hvaležnosti izreka presreno iskreno zalivalo družina Ferluga-Franul Na O p č i n a li, dne 18. februvarja 1901. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih I cenah. Za enkratno insereijo se plača po t nvč. za ! besedo: za večkratno insereijo pa se ceni primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sod čili iti buteljkah. Perhauc Jakob S^SES2 vin in buteljk. Postrežb« točna, cene zmerne. Krčme. D/ftAftflll/ |Tf*on imagoftilno v ulici Ireneo ruiuuniK rran st 2 toči istrtlko dal. matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. ■■•■MHnnaarjssaBHnBBMBnHiimaaMiMmB« Pekarne in sladčičarne. HO^iliirtl Piazzetta S. Giacomo št. .'i (Corso . O ULJI O S filijalka ulica Riborgo 13 ima ve! ko pekarno in sladčićarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge .slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na doni in trgovcem v razprodajo. H Slovenka u Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači krtih v pecivo. Postrežba točna. 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-li« montoir. s pokrival« m in tri letnim jamstvom Ima sekundarico in popolno izdflan stroj. okler zalopa obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti poŠiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja „Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, pprejt-ma v teku M dnij radovoljno nazaj Jednaki oglasi so le posnemanja. E. Holzer zala^:itelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradcm 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. se prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnah: Lavrenčič (na trgu pred vojašnico), na kolodvoru južne železnice, Bame (Molin piccolo), Majcen (ul. Miramar), Chiozza (Žitkova hiša), Ponte della Fabbra, Sv. Jakob, Sv. Anton stari. — Cena zvezku 20 nove. (40 stotink.) Vsebina I. zvezka: Merhar: France Prešeren; Lončar: O spolni vzgoji; §Qp|j Zofka Kveder: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! Prof. Hostnik: Ženske učne moči na ruskih gimnazijah ; — književnost: Nove skladbe. Nove knjige. Beležke. Ne p resfo r I j i v e 111 rež i ee. v Trstu, Piazza Negozianti št 1 • ■ lO^ Um priporoča slavnemu občjnstu svoje neprcgorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč ^Aiier.w Kava rne Uredništvo in upravništvo; Trst, Molin Piceolo 3. 11. lOOOO priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago ho vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Oglje i n drva. v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Muha Josip Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice jic.-tnrfce. J n u:c in peicsnic, cglcdal in ieleinih blagajn, po cenah. d& se ni bati konkurence. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To dru-tvo je raztejrnolo svoje delovanje na veje zavarovania. p originalnem kurzu 95 "Jt. _ 169^29.625-«« 9.737.«14-4» _ 292,401.706-51 Prijave se IhkIcjo po možnosti in kolikor č-asa traja zaloga v polni meri upoštevale, ter se vrednostni papirje lahko prevzajemo do 1 ">. marca t. 1. Navedene obligacije >c obrestujejo na podlagi navedenesra kurza 4 7/lo0/o, ter se potem izžreban j a vrnejo v nominalni vrednosti. Izžrebane obligacije /. zapadlimi kuponi vnovčimo mi v Ljubljani, kakor tudi vse večje banke tu in inozenstva, brez vsakega odbitka davkov in stroškov. della Stazione št. 1 v lastnej hiši. Odvetniški koncipijenf in kazenski zagovornik išče mesto. Naslov se izve pri npravi Edinosti«-. V Dolini pod št. 104 je na prodaj lepa, nova gosposka hiša z obširnim dvoriščem, hlevom, kletjo in dvema v rt oma. Ponudbe sprejema. I. Bergant v I>olini. Nabirajte že rabljene poštne znamke ^JT*" magate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. i Lepe nabožne spominke, zlasti križevniške iožne \cuce. svetinjice sv. Antona in pra-kega Jezuska d i za marke. — Pisati In poslati je pisarni „lictl^h v Breg ene (Predarelsko). V najem se odda ob deželni rrsti lli-bni<*a-Kf»čcvjHa in erna vina i/, vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja pr> železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od .r»r> litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel Zalogo olja, Kisa, mila itd v Trstu, ulica Barriera vecchia 4 Blago pošiljam franko na dom po naročbi na debelo in drobno. Pošilja tve na deželo s poštnim povzetjem. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoma udani Josip Gregorič.