15. številka Pavšalni ffranft® v drfavl SMS. V Ljubljani, dne 16. julija 1921. VIK. leto. Deiaveeishsjavsak drug petek t datumom naslednjega dne. — Naročnina za cele leto K 32'—, za pol leta K16"-, za četrt leta K 8 —, Posamezna Številka SO vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. PoSiljatve na uredništvo in npravnižtvo LJohljana, Šelanbnrgovn .nilea Stev 6. O. nadatr. Telefon št 225. Rokopisi so no vračajo. — Inserati so zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šestkratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vin. za vsakokrat — Za razne izjave itd. stane mm vrstica KI'— Reklam, so pošt. nine proste. —Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo- Pot do zedinjenja jugoslovanskega proletarijata. Če oparimo otroka, ki se igra v skednju z vžigalicami, je ptvo kar storimo to. da mu odvzamemo žveplenke. In če opazimo. da so se zamislili nekateri ljudje naČin ujedinjevanja, pri katerem bi Še to razbili kar je. jim: je treba zaklicati energični — stoj! Spomnimo se na lansko ujedinjevalno »sezono«. Pričelo se je pri železničarjih. Vsi železničarji v eno organizacijo je bil klic. Klic je bil lep. železničarji so se radi odzvali in organizacija je postala navidez Piava velesila. Ko Pa je bilo treba s to velesilo pričeti operirati — so takoj pokazale vrzeli, eoi so hoteli levo. drugi desno, tretji na jug, četrti na sever. Pokazalo se je. da je zedinjenje mogoče le ootoin dogovorov in sporazuma. Še več, pokazalo se je, da je zedinjenje mogoče le tam. kjer hočejo vsi eno. kjer imajo vsi Program. Zediniti se le zato. da se pridne potem v organizaciji notranji boj za Putiko, se pravi zmešati kašo z moko. - ak primer imamo pri rudarjih; zedinili x. J*® z?to. da so se potem med seboj po-‘ _j?. skregali. Stavbinski delavci v Slo-‘ rsP 86 tudi zedinili, obenem pa opu-drugimi strokami, ki so ori-«^kovni komisiji. Razun kovici1? ,^J!skariev ni niti ena stroka izvedla uiedinjenja, ne da bi obenem napravila razcep. Zakaj? Ljudje, ki sp zedinjevalno akcijo vodili niso pokazali pravega obraza. Oglejmo si njih delovanje. Otročarije, ki so jih uganjali ob železničarski stavki, so silile buržoazijo na smeh. Organizacijo so razbili tako, da bodo pretekla leta. predno bo zopet vpostavljena. Rudarji so »srečno« pritirali tako daleč, da imajo sedaj štiri organizacije, ki se pridno tepejo med se-boi — buržoazija pa se pripravlja, kako bi znižala plače. In stavbinski delavci? Zadnja njihova stavka je pokazala, kai pomeni, če prej stavkamo, predno so delavci dobro organizirani. Torei povejmo kar naravnost; S tako taktiko se ne strinjamo, zato se z organizacijami. ki hočejo na tak način »reševati« delavstvo, ne bomo zedinili in ne smemo imeti nič skupnega z njimi. Predstavnik teh organizacij je Cent._ radničko sindik. Veče v Beogradu, .ki je vse te polomije zakrivilo. Zakaj bi jim še mi dovajali nove žrtve, da jih mrcvari in uniči. Poleg tega pa se moramo zavedati, da so naše organizacije ustanovljene na principu amsterdamske intemacijonale. Taktika te intemacijonale je umerjena potrebam industrijskega proletarijata. Gigantske borbe nemškega, angleškega, italijanskega proletarijata so vodile in-tenclie ali smernice Amsterdama. Vse te akcije so pokazale, da je ta taktika te !n-temacijonale zdrava. Primerjajmo pa ena- ke akciie C, R. 5. Veča, pa bomo takoj videli, kam spadamo. To »Veče« se rav-na po navodilih iz- Moskve. Niti enega • dejania ni izvedlo našim razmeram primerno — kolikokrat so ti ljudje lok na-peli. tolikokrat je počil. Taka metoda je mogoče primerna za kitajske razmere, za evropske Pa prav gotovo ne. Če hočemo torej zedinjenje, povejmo. da smo pripravljeni zediniti se z vsemi. ki hočejo delati po intencijah 30-mili-jonske intemacijonale v Amsterdamu. Kdor pa hoče na škodo delavstva še naprej prevračati kozolce — svobodna mu pot v Moskvo. Ustava države in strokovne organizacije. V parlamentu se vrši te dni oster boj za ustavo. Vse stranke napenjajo svoje sile. da bi uveljavile svoje stališče. Za nas je važno eno samo vprašanje. Kakšna naj bo ustava, da bo delavstvu koristna. Boj v parlamentu se vrši v glavnem med tjemi skupinami. Prva in najmočnejša zahteva, naj bo država enotno urejevana. Ima naj skupen centralni parlament, ki bo sklepal zakone za vso državo. Tej skupini pripadajo vi glavnem radikalska in demokratska skupina. Druga zahteva, da ostanejo dosedanje pokrajine, ki naj dobe svoje parla- listek. Industrija v Srbiji. L M. PO „Q. v.“ (DaHe.) Papirja in lepenke Srbija ni producirala ui je bila navezana izkiju^^ na uvoz. Ta te znašal: 9 7-i^o J910* 6756 t,0*1;, v vrednosti 2.753.6.8 dinarjev, leta 1911. 5534 ton, v vrednosti 2,210.253 dinarjev, ieta 1912. 4651 ton. v vrednosti 2,163.852 dinarjev. Z ozirom na veliko porabo papirja za časopisje. sole m urade, tiskanje knjig, vzorcev in reklam se bo moralo misliti na to, «.a se ustanovi lastna papirna industrija in postane neodvisna od inozemstva, speci-jelno od Avstrije in Nemške, ki ste bili glavni dobaviteljici. Sedaj, ko tovarne v Drvaru v Bosni producira dovoljno celuloze, bo mogoča zadostna oskrba eventualne papirne tovarne v Srbiji, kakor hitro se dovrši železniška zveza Užice-Više-grad. Kartonažo izdelujeta dve podjetii m sicer tvornica kartonaže M. Vape in tvor- nica Maričiča & Jankoviča, v Beogradu. Vrednost produkcije kartonaže je znašala letno 150.000 dinarjev. Razentega obstojita še dve tvornicl za papirne vreče, in sicer bratov Stankovičev v Nišu In M. Milošiča v Beogradu. Razen še omenjene cementarske industrije imamo še za stavbeno obrt precej razvito opekarstvo. Po deželi in do zadnjega časa tudi po mestih so se hiše gradile po večini iz čatine, to je mešanice iz ilovice in slame, s katero se izpolnijo prostori lesenega ogrodja za hiše. Ko se seveda čatma suši in je izpostavljena raznim vremenskim vplivom, poka in se skrivlje. Mnogo se stavi^ po deželi tudi z aežgano opeko. Zadnji čas pa se ta primitivni način stavb vedno bolj opušča in se gradi s kamenjem in žgano opeko. Po Statistiki ministrstva za narodno gospodarstvo je bilo leta 1909. 31 opeka-ren, ki so zaposlovale nad 500 delavcev in producirale nad 16,600.000 komadov zidne hi strešne opeke. Deset največjih opeka-ren se nahaja v bližini Beograda. Tam je uidi tvornica za cementno strešno opeko, za litografski kamen in za podelovanje ripanjskega granita. Med ostalimi industrijskimi podjetji, ki se nahajajo v Beogradu, omenjam tvor-nico slamnikov M. Ječmenice & komp„ ki seveda ne more konkurirati z našim domžalskim slamnikarstvom. Zaposlovala ie 65 delavcev. Vrednost produkcije je znašala 150.000 frankov. Dalje obstoji tam tvornica testenin, tvornica za keramične izdelke in tvornica zamaškov. Na deželi so bila še sledeča podjetja: , V moravskem okrožju delavnica za koruzno olje in tanin. Njuna produkcija je znašala 547 kg olja in 2000 kg tanina, dalje delavnica za česanje volne v Negoti-nju, v Žagubici in tri v Zaječaru. kjer se je prava volna priredila za napravo domačega sukna. ki je po kmetih še zelo razvita. Okrog Lapova je svilarsko društvo gojilo sviloprejke. Za vnovčevanje kokonov so ustanovili tovarno za odvijanje svile, ki je leta 1908. pridobila iz 390 tisoč kokonov 200 kg svile v vrednosti 10.000 dinarjev. Svila se je izvozila v Italijo. Za južno Srbijo in Makedonijo, ki sta za svilogojstvo prav posebno ugodni, se te lansko leto ustanovila tvornica za svilo v Dževdžetiji. (Dalfe prihodnfič.) menfe. Kadeti na’! o33ajo nekaj uprave centralnemu parlamentu. To so predvsem Radičevci, (ki se dela v parlamentu niso udeležili). Klerikalci. Narodni klub in še nckal posameznikov. Tretja skupina zahteva sicer tudi enotno upravo, polaga pa veliko važnost na samoupravo ljudstva, ter zahteva, da se v ustavi zagotovi tudi rešitev socijal-nega vprašanja. Tej skupini pripadajo v glavnem socijalhi demokratje. republikanci. zemljoradniki in še nekaj posameznikov. " Komunisti so se izjavili za sovjetski sistem (diktaturo) ter se podrobnega dela sploh ne udeležujejo. Vlado ima v rokah prva skupina, katero imenujemo kratko — centraliste — ker so za centralno zakonodajo. V hudem , boju z njo se nahaja druga skupina, ki želi razdelitev na plemenske pokrajine ter se imenuje avtonomistična. Obe ti skupini sta čisto buržoazni, tepeta -se med seboj le za — premoč. Za industrijske delavce je predvsem važno to, da bo v ustavi čimveč soeijal-nih postavk ter da se ustava čimprej sprejme. V ustavi naj se zagotovi 8umi delavnik, bolniško in starostno zavarovanje. zavarovanje zoper nezgode in onemoglost pravico združevanja (organiziranja) in slično. Državo naj se razdeli na oblasti,po kulturnih in gospodarskih vidikih. Tem oblastim naj načeluje od ljudstva volieni odbor. Plemensko avtonomijo treba energično odkloniti, ker bi se s tem pričelo hujskati pleme proti plemenu. Ne maramo boja s srbskim ali hrvaškim plemenom (narodom). Mi se bomo bojevali proti srbskim, hrvaškim to sflovensklm kapitalistom Jugoslavije. Naj-opasnejša grupa so torej avtonomisti, ker če bi ti zmagali, bi se plemenski in verski boj takoj pričel, za sociialno zakonodajo bi pa ne imeli niti smisla niti časa. To bi .pomenilo nazadovanje, kar pa s stališča industrijskega delavstva odločno odklanjamo. Nujna potreba je tudi, da se ta čvekarija o avtonomiji in centralizmu čimprej konča. Dokler nima država ustave. ne dobi kreditov. Zato se ne more dvigniti industrija, kar povzroča zopet silno brezposelnost. Cim več bo industrije, tem več bo delavstva, tem večjo moč bo imelo, tem bolj bodo morali podjetniki delavca iskati. Vsaka stvar, katere primanjkuje. se podraži, naj se podraži tudi delavčevo delo. Poslancem v parlamentu treba povedati, da zahtevamo ustavo, ki bo garantirala socllalne pravice, ki bo omogočala vlado ljudstvu. ki bo onemogočila plemenski In verski bol ter garantirala prijateljsko razmerje med narodi. Teh naukov nas je učil Marks. ubogali ga bomo, če je to komu prav ali ne. Centra-lifičen in avtonomističen pesek v oči pa odklanjamo. Zakon 1154 b. Cela vrata sodrugov sl tega koristnega zakona ne zma tolmačiti. Zato se tudi pravic, katere ta zakon delavstvu daje, ne poslužuje. Priobčujemo tolmačenje tega zakona zato, da sJ bodo naši sodruzi ob času bolezni ali drugih neprllikah znali pomagati. Priporočamo da pojasnila skrbno prečitate in da si shranite članek za takrat, ko boste v čem na nejasnem. I. Pravica do odškodnine. Po 14 dnevni zaposlitvi v obratu ima delavec (delavka) pravico do mezde, največ za ta leden, če je vsled bolezni ali nezgode zadržan, opravljati službo, X slučaja bolezni ima delavec pravico do mezde počen?! 08 tretjega dne. v slučaju nezgode pa od dneva nezgode, kalcor tudi vsled bolezni zamujeni čas pri nočne« delu. Zneske, ki jih dobiva delavec (delavka) za čas, ko ne dela, na podlagi javno — pravnega »varovanja, sme delodajalec z onim delom odtegniti, ki odgovarja razmerju med njegovo as-Jansko dajatvijo in celoto!«) zavarovalnim pm-spevkom. B. Določitev Varenčn« dobe. Če s« javi delavec, d« ja bolan, tedaj se prva dva doeva ne odškodujeta, temveč šele po pretek« prvih dveh bolniških dneh. Ta dva dneva pa štejemo tudi takrat za karenčna dneva, če sta dela prosta, nedelja ali praznik, toda to le takrat, kadar sta ta dneva zdravniško potrjena kot bolniška dneva, ali pa sta vpisana v bolniški knjigi. IB. Ponovitev bolezni, * Če zboli delavec tekom 4 tednov izpova m» isti bolezni, tedaj nlrna več pravice do odškodnine, če je že izčrpana najvišja dopustna izmera odškodnine. če pa te mere še ni izčrpal, tedaj ima v slučaju ponovitve bolezni deJavec pravico samo do ostanka zakonite najvišje izmere odškeu-nine. IV. Amhulatorično zdravljenje. Za čas ambuiatorične zdravmiškte oskrbe dobi dedavec brez ozira na dvodnevno kareno-no dobo, mezdo za resnično zamujene delavne ure, toda skupaj največ en tedenski povprečn« zaslužek. Pri nadaljnem zdravljenju stare bolezni veljajo določbe točke HI. z edino razliko, da znaša pri ambulatoričnem zdravljencu karenčna doba ne štiri, temveč 6 tednov, V. Važni razlogi, ki s« tičejo delavca samega In ga ovirajo v Izvrševanju službe. Taki razlogi so v glavnem nastopni: Vabila k sodiščem, oblastveni in javnim uradom, če se vabila ne tičejo zadev, ki jih je delavec sam zakrivil in se more delavec Izkazati s pismenim vabilom. Nabori, kontrolne skupščine, orožne vaje, prometne ovire na železnicah, ladjah Itd, v zadnjem slučaju le, Če izkaže delavec z uradnim potrdilom, da Je bil promet oviran. Izvrševanje volilne pravice, če velja salto, nita volilna obveznost Tožbe pri rednih sodiščih, Se je sodišče ugodilo tožbenemu delavčevemu zahtevka. Nezakrivljeno izprtje delavca vsled pomaft-kanja materljala strojnega defekta alf vsled kake druge obratne ovire. Nenadno nastopivše bolezni ali nezgode v najožjem rodbinskem krogu (v skupnem gospodarstvu živečih). V tem slučaju pa mora delavec nesporno dokazati, da je dotlčni delavec moral osebno pomagati, streči bolniku oziroma ponesrečencu. Smrt zakonskega druga, brata «11 sestre, toda le takrat, če Je živel umrli v skupnem gospodinjstvu z delavcem. Smrt staršev in otrok, to pa tudi takrat, jra-dar niso živeli v skupnem gospodinjstvu. Prejemanje vzdrževalnih prispevkov. Udeležba pri pogrebih, v kolikor se to Izvrši v sporazumu z obratnim vodstvom. VL Inventura. Ce se ne dela v času inventure, ki ne traja dalje kot en dan, se ne prizna nobena odškodnina. Če pa traja inventura več kot en dan, tedaj se odškoduje delavec po zakonitih določbah. VTI. Zadržki, ki se ne upoštevajo. Vabila k sodiščem, oblastvom in uradom, če je to delavec sam zakrivil, dalje sodne razprave, če se ne ugodi tožbenemu delavčevem n- j btevkti i Vabila k davčnim oblastvom vsled zaostalih davkov, toda le pod pogojem, da Je s plačilom davkov res v zastanku. Vabila h krušnim In drugim komisijam Zaporne In druge kazni. Vlaganje tožbe prt sodišč«, ki bi se lahko pismeno vložim, NastavlIanJe pri nakup« žMJenslrth potrebščin to drugih potrebščin. Razprave ta pričevanja er! sodiščih, oblast-všh ta uradih vsled laetne krivde, Zadržki, Id so v gvezi z Izvršitvijo domačih opravi Smrtni riučajl Jsven najožjega družinska** kroga, kakor tudi amrt brata, »estre in zakon. skega druga, če niso živeli v skupnem gospodarstvu. VIII, Način la vlSioa odškodnina Podlago odSkodnlol tori oormalnj delovni čas. Nadur«, nedeljsko ta praznično dete, h računa samo takrat v odškodnino, ča je bodle! delal celotni obrat vsled zamujene«« delavnega dne nadure, nedeljsko ali praznično delo ali p* je delati nadure, dalje ob nedeljah Is praznflrih partija, h kateri spada odsotni delavec. V slučaju pa, da so delali v času zadržka nadurno delo samo nekateri delavci, se to v odškodnini ne vračunava. Za svojce, ki žive v skupnem gospodinjstvu, se izplača v smrtnem slučaju enodnevna ta za svojce, kj ne žive v skupnem gospodinjstvu, poldnevna mezda. Ce umro starši, ki se nahajajo Izven delav-čevega bivališča, se izplača mezda po oddaljenosti in upoštevajoč posebne razmere. Deputa-cljam, ki se udeleže pogreba tovariš« se povrne mezda za čas udeležbe. Če mora odriniti delavec v vojaško službovanje, dobi odškodnino za tri dni, to pa tudi takrat, če je ostavU delo par dni pred vpoklice:«, toda le pod pogojem, da mu Jo dovolil obratni vodja predčasno zapustiti delo. Delavci, ki gredo ' prostovoljno k vojakom, ne dobe ničesar. V slučaju izvrševanja naborne dolžnosti »e Izplača delavcu mezda » 5 ur, Ce ni Wj potrjen, ta za 7 ur če Je bU potrjen. V onih slučajih, kjer dobi delavec druge prulstojbtae z« službeni zadržek, se ne Izplača mezda. Delavske zbornice. V bivši Srbiji si ie delavstvo i« pred vojno izvojevalo takozvano radničko komoro s sedežem v Belgradu. Po izvršenem državnem zedinjenju so stavile strokovne organizacije zahtevo, da se ustanove slične zbornice tudi po drugih mestih države. V ta namen je bilo izdelanih več načrtov o organizaciji teh delavskih zbornic. Pred kratkem je tak načrt izdelalo ministrstvo za socijalno politiko. Po tem načrtu bi se ustanovile zbornice poleg belsrrajske še v Zagrebu, Novem Sadu. Sarajevu In v Ljubljani. V zbornico bi bilo za enkrat Imenovanih 30 do 40 delavskih zastopnikov. Zbornica, k! bi bila provizorično tako sestavljena, bi imela nalogo, da sestavi volilni kataster ter razpiše najkasneje v enem letu volitve, Prispevke za to zbornico bi pobirale bolniške blagajne. Ta načrt bo ministrstvo za soc. oolltiko na predlog delavskih organizacij še enkrat korigiralo, na kar se bodo zbornice ustanovile. Ce le to korigiranje ne bo predolgo traialo? Naročajte in širite list ,DELAVEC,. Bilanca podružnice Velenje za centralo »Unije slovenskih rudarjev" v Zagorju za leto 1920. 20.503 tedenskih prispevkov L rnreda po K SO 17.872 . , . . „ K 2 - 28 vstopnic . . , , K 4 — v * » • » K 1‘— Prejemki od centrale....................... . . . . DohodkL , K 16.474 40 , K 33.744 -. K 113*— . K 38’— , K 3 ^0*— Izdatki. Skupna svota dohodkov . . K 52,693'40 20,593 priapevkov po 15 vin. podružnici 2861 „ . 40 , is.011 , , so i ; S?-, r » 6 • remoracija Bolniška podpora . ........................ Brezposelna podpor«. Pogrebna podpora. . . .... . Skupna avota izdatkov ▼ gotovini odposlana svota centrali Skopni znesek K K K K K K K 3088’95 1144-40 7505 50 2307-90 3393 80 2052-— 850-— Krajevni račun podružnice Velenje od 1. januarja do 31, decembra 1920, 201969 tedenski prispevek po 15 vin. 15.011 . . 8.272 . * 2.86i . ; 3.95« 6.334 „ * 60 , 45 . 40 . 25 • 2e v svojem govoru natančno orisal sedanji položaj delavstva in razne nakane kapitalizma poudarjajoč izobrazbo ter potrebo organizacije in povišanje prispevkov, ker le na podlagi dooii organizacije je možno voditi tudi uspešen boj iu-pram kapitalizmu. Govorniku so zborovalci navdušenjem pritrjevati. V novi odbor so hl-L! izvoljeni sledeči sodrugi: Tratar Fr., predsednik; Brad e c Ernest, namestnik; Judec Franc, blagajnik; Kolšek Andreji, namestniki; 'Prekot-šek Stefan, odbornik; VVeber Jernej, odbornik; Levstik E., odb. Po izvršeni volitvi pozivlje sodr. Tratar navzoče na vstrajno delo za organizacijo, ker le v skupnosti je moč proletarijata ter zaključi lepo uspeli občni zbor. Liboje. V nedeljo popoldan dne 26. junija se je vršil pri nas dobro obiskan shod rudarjev, na katerem je poročal sodr. Krušič iz Trbovelj. V svojem govoru nam je natančno obrazložil pomen strokovne organizacije. Povdarjal je. kakšne važnosti ie. če je delavstvo složno, ker le na podlagi dobrih organizacij se je mogoče uspešno boriti napram kapitalu, ki že oriljaja s svojimi grožnjami, da utrga plače. Bičal je sedanje kritične razmere, ocvdarjal pomen izobrazbe in skupnost prcletarijata. ker ga čakajo hudi boji za obstanek. Ob konca shoda so navzoči izrazili željo, da bi se bolj pogosto vrSili taki shodi. Ramo. t Sodrug Rozman Jakob. Dne 21. aprila 1921. je umrl član ptujske podružnice lesnih de-lavcev sodrug Roaraan Jakob. Bil je zvest član organizacije. Zapušča nepreskrbljene otroke an ženo. Bodi mu zemljica lahka! Novo odpuščanje delavcev v Guštanju. Pretekli teden je vodstvo jeklarne v Guštanju poklicalo k sebi delavske zaupnike ter jim sporo, čilo, da bo radi slabe konjunkture moralo odpustiti nadalinih 80 do 100 nekvalificiranih delavcev. Kot vzrok, da tovarna ne more uspevati navaja vodstvo to, da država še dosedaj ni vpo-stavila 'varstvene carine. Ureditev carine, znižanje železniških tarifov in sploh vse, kar Je v zvezi z obstojem naše industrije so odprte rane na državnem telesu. Mesto da se industrija razširja, le še bolj propada. Meščanske stranke pa. mesto da gledajo, kako te razmere odpraviti, se pa prepirajo med seboj za oslovo senco. Delavstvo pa trp.i radi brezposelnosti in strada. Koliko časa bo to še Slo tako naprej? Zalivale. Zahvala. Podpisani se tem potoin najsrčneje zahvaljujem vsem delavcem jug. soc. demokratske stranke, ki so mi ob priliki moje bolezni skupno darovali znesek 245 K. — Stefan Frece, Štore. Zahvala. Podpisana se najisfcreaeje zahvaljujem vsemu delavstvu, kakor tudi upravitelja Mflnzerjeve žage za nabrani znesek K 414.20, on prilik! smrti mojega moža Rozman Jakoba. Žalujoča soproga. Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska „Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. mmv&mmmmmmmmmmmmm Proletarci vseh dežel, združite se! Niii-podgane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate noje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12.—, za podgane la miši K 12—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 20.—; posebno močna tinktura za stenice K 12.—; uničevalec moljev K 18.—; prašek za uši v oblek! In perila K 10,— in 20*—; pred mravljam K 10.—; proti ušem pri perutnini K 10; prašek proti mrčesom K 10.— In 20 proti ušem pri ljudeh K 8.— In 12.—; mazilo za ali pri živini K 5— In 12.—; tlnktnra proti mrčesu na sadju In zelenjadl (uničevalec rastlin) K 10.—; mazilo proti zarjam K 14— Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 45., Petrinjska ul. 3. ČOŠUEJCH-LINE = TRST—AMERIKA = - Jork — Buenos — Ayres — Rio dl Janairo-Santos Montevideo Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov ea potnika za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska nllea ‘26. H registrska zainiga z omeleao zavezo sprejem« hranilne vlog« vsak delavnik od 8. do 13. uit is jih obrestuje po čistih 4% Rentni dav«k plača druitvo iz «o|ega. Obresti ae kapitatidraja polietuo. Večje In aialac vloge ae obrestujejo po dogovoru. Posolila