AMERICAN IN SPOUT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MARCH 23, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Stoiki pripravljajo novo ofenzivo 2 B0JNE FR(M,TE: ■ » ■ ' MflSIfVA 99 mQWQ _ n^.icr iscF f yfi yOlll tO ^ ,edf! )B lat«( sy jre. lat« Nečaka zdaj na pomlad v Jugoslaviji novo presenečenje. - Ko bo gozd ozelenel, bodo četniki zopet udarili, trdijo tajna poročila iz Jugoslavije. i UsPEHi RUSOV BO SIGNAL ZA SPLOŠNO VSTAJO PROTI NEMCEM i,. Washin&t' Je;nikda: on. (ONA). — Jugoslovanski četniki, katerih geslo r ne reci, da boš umrl in ki so eno leto prizadevali Nem- ■ V ^u2°slaviji pravo peklo, bodo začeli z napadanjem na so- Proda ceivif IV P ter lei* iiia- 'Z(kj na pomlad z novo silo. Tako izjavlja odlična jugoslovanska avtoriteta tukaj. To bo odgovor na najnovejšo Hitlerjevo odredbo, ki zahteva 100 jugoslovanskih življenj za vsakega ubitega Nemca in 50 za vsakega ranjenega vsiljivca. Ti jugoslovanski borci, utrjeni in trenirani v bojih po presekah in prelazih, imajo staro narodno 'pravilo: "Ko ozeleni gozd, tedaj napoči čas, da pridejo četniki iz skrivališča in udarijo!" V teku enega meseca ali šestih tednov bo skopnel sneg v srbskih gorskih prelazih in po hercegovskih zajedah, četniki bodo prišli iz svojih zimskih skrivališč in začeli z nočnimi pohodi na nemške garnizije. General Draža Mihajlovič ima okrog sebe, kot se z gotovostjo sodi, okrog 30,000 četnikov. Toda ta armada se neprestano množi. V vrste četnikov prihajajo vedno novi borci iz vseh krajev Jugoslavije. Ko bq vreme ugo- .. aJa sladkorja bo na ■ gar«- ki izj>.Ill. — Vladni uradni-ila l(aj0' dai)0 opolnoči 27. I4 ^avljena v Ameriki pro- ;n y ja za približno en t 11 K w Jem čas« se bo pa izve-%al ija Pr°dajalcev in i slad?V'nakar se bo začel de-0d 2 k0r Po porcijah. ca"! N ;;,aprila do 5. maja ne bo kUpiti niti ščspec i za 3 P°tekel mora- ,Jo re?isPtrodaj° sladkorja in ko h v 2ecj riran° vse prebival-• državah, vsak moški. W Jn otr°k. 6, dprla. ,,acija naroda za slad-BL.. se b0 vršila 4.. 5., 6. se bo prodaja ' ^aia i ® ■ ■ ■ fyod Slcer v javnih šo- -Pas fJalci »a debelo in dro- 11\ atv ,0do registrirali na 28. Vvišjih šolah- '^Vsajj ni določeno, če bo do-'tetrtf °Seba na teden pol ali jfr- takallnta sladkorja. To bo «iZe;V'egistracija v zgodo- drža. av, ki ne bo služila ^ ^raciji za dobavo slad-tudi rze za Vštete. b° 'ahk°Se^a od vsake druži" ^Užinp° leSistrjrala vse čla->t d, '..Uvedla bo ime in \ Slnskih ^anov in po-tuži° 'ko sladkorja ima dru? V zalo8'i- Nato bo lik. 'v& knjig0' v tej Pa :avii , ka'teh znamk bo J* C* kv°to sladkorja, ki \ * vsaka oseba za dva v'Sa v , znamka ne bo po-J% teh dveh tednih, bo za Pozneje. Mfcr-0-— ld 1 letalci so uničili Saških letal ta- ~ v soboto >Pog!'Malta-"-"v RHR angleški avijatičar , -«'oti -»»oivi avijauuw- Iete,emŠki zračni floti" lil a'to z bombami nad bombnikov in le- uničili Nemcem. kj«v jj .1 VecJi sprejem bra-« ' katero Nemci ne-J6t0f apadajo iz Sicilije, 60 S ^ Sl^ii BODO 8Hav • — Zakladniški V 1 onde. s tem bodo po- °ndoUHja' 86 ^d^nja Porabi. ivfl je! • in Mrs Hi"' ito 1 Mr. St. je prinesla John 8 funtov in po sihQ 0če Je sicer Pri" ■ tod ia je zdaj hčer-vesel. To je že če ^o ith V družini. Materino S' bil» Mary Stra- ' f v p'? dete 80 dobro P0- ^itke inic bo,nišnici MOSKVA, 22. marca. — Druga velika pošiljka v Ameriki izdelanih bojnih letal je dospela v Rusijo. Letala sestavljajo skupaj in jih pošiljajo na fronto, da bodo sodelovali pri spomladanski ofenzivi. S fronte se poroča o neprestanih bojih na vsej črti. WASHINGTON, 22. marca. — Japonsko poveljstvo na Filipinih je pozvalo ameriško armado, naj se poda do opoldne danes. Ameriški poveljnik, general Wainwright, na japonsko zahtevo ni odgovoril in tudi ne bo. Opažati je, da se pripravljajo Japonci za splošni napad na ameriško in filipinsko armado na polotoku Bataan. MELBOURNE, AVSTRALIJA, 22. marca. — Ameriški in avstralski letalci so izvedli ponovni napad v treh poletih na japonsko zračno silo ter jim uničili 23 letal. Japonci so pa izvedli zračni napad 175 milj v notranjost Avstralije, na mesto Katherine. Japonci niso napravili nobene škode. Č UNKING, KITAJSKA, 22. marca. — V soboto so izvedli Japonci enega največjih zračnih napadov na Burmo. 80 japonskih letal je sodelovalo. Sprejeli so jih angleški in ameriški avijatičarji. Koliko letal je bilo uničenih na obeh straneh, še ni znano. MONTREAL, 22. marca. — Iz Anglije je dospel z letalom poljski premier, general Si-korski, ki je na potu v Washington na posvetovanje z Rooseveltom. Sikorski je javil, da je Hitler tisti, proti kateremu moramo postaviti vse naše sile. Sikorski je urgi-ral, naj zavezniki odprejo novo fi*onto proti Nemčiji ter da naj pošljejo več pomoči Rusiji. LONDON, 22. marca. — V Indijo je dospel Stafford Cripps, ki ima nalogo, da pridobi Ind-ce za polno sodelovanje v boju proti osišču. Anglija je obljubila Indiji popolno svobodo v zameno za njeno pomoč proti osišču. -o- Na vojaškem dopustu Emil Tomich, sin Mr. in Mrs. Tom Kraich, 1033 E. 69. St. je prišel na dopust. Doma ostane do sobote. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. -—o- Milwaukee. — Dne 14. marca je tukaj naglo umrl za kapjo na možganih Louis Suban, znani cvetličar in gostilničar, star 52 let in rojen v Kostanjevici na Dolenjskem. Tukaj je živel 35 let in zapušča ženo, tri hčere in dve sestri. Našim fantom-vojakom v slovo Danes zjutraj se je odpeljalo do 150 slovenskih fantov iz Col-linwooda v armado. Ivan Zupan, 20 v urednik Glasila KSKJ, jim je za odhodnico zložil sledečo značilno pesem: Pesem le najlepšo goclci zaigrajte našim vrlim funtom za odhodnico; drugi pa roko jim svojo vsi podajte, stisnite jim krepko danes v slovo. Mater zdihujočo glej, kako objema ljubega tam sina, ki pred njo stoji; solza gorka njena pade mu na lica, ko poljub mu zadnji svoj iskren deli. "Zbogom sinko dragi, Bog te čuvaj) vodi, koderkoli hodil bodeš se boril. Vztrajen in korajžen, vzgleden vedno bodi, pa priznanje tudi tamkaj boš dobil!" "Klicu 'domovine moram se odzvati, v resnem, vojnem'času se nahajamo —-Zdravi ostanite ljubi oče, mati, zbogom sestre,'Bratje, zdaj odhajamo!" — NOVI GROBOVI Anton Per ko V petek okrog polnoči je bil zadet od truka na državni cesti št. Madison, O. in na mestu ubit debro poznani rojak Anton! Prince Ave. narodno zborova. Perko, samski, star 38 let. Zad- nje ob dokaj lepi udeležbi. Ide- Poročilo 2. narodne manifestacije Včeraj popoldne se je vršilo nika toplo pozdravil, a g. ka-v Slovenski delavski dvorani na'nonik je govoril: "Dragi rojaki! njih 12 let je služil pri raznih farmarjih v okolici Madisona in Geneve. Doma je bil iz vasi Kal, fara Ambrus na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 22 leti. Tukaj zapušča brate Josipa, Franka in Ignaca ter sestro Ano poroč. Zupančič in teto Je-ro Urbančič. V starem kraju pa zapušča brate: Lojzeta, Ludvika, Vencla in Henrika. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Obrad Lakich Včeraj popoldne ob 5:20 je umrl Obrad Lakich, rojen v Dalmaciji, v selu Ivasič. V Ameriko je dospel leta 1912 ter je vodil grocerijo na 2231 Franklin Ave. Zapušča ženo Stano in 4 otroke, brata Miloša, 2 brata pa v Evropi. Pogreb bo v sredo popoldne pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda. Peter Bogunovič Včeraj popoldne je umrl v mestni bolnišnici Peter Bogunovič. Pogreb se bo vršil v torek popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. Društvo Sv. Save št. 1 mu bo priredilo pogreb, ker umrli najbrže j nima sorodnikov tukaj. -o- Vso delovno silo bodo orga- Ameriški bombnik je uničil, nizirali najsi ^ za i!: sovražno podmornico armado ali za delo New York. — General Drum, ki poveljuje vzhodni bojni sili, izjavlja, da je nek ameriški bombnik uničil nekje ob ameriški obali sovražno podmornico. Na kraju, kjer je bombnik vrgel štiri bombe, se je pokazalo na površju olje, kar je očiten znak, da je bila podmornica uničena in ž njo vsa njena posadka. Bombnik se je vračal domov, ko je zagledal opazovalni stolpič podmornice, ki je molel iz vode. Bombnik se je spustil do 100 čevljev nad morje, nato pa štirikrat letel nad podmornico. Vsakokrat ie vrgel po eno bombo. Prvi dve bombi sta zadeli podmornico, drugi dve sta pa padli v skrajno bližino. 100 ribiškim ladjam je prepovedano odhod na morje Boston, Mass. — V bostonskem pristanišču leži brez dela 100 malih ribiških ladij potem, ko jim je obrežna straža prepovedala odpluti na morje. Prizadetih je nad 500 ribičev, med katerimi je največ Italijanov. Slovenska mati plaka nad žalostno usodo Nekje od Ribnice je prišlo naslednje pismo. Dobili smo dovoljenje, da ga priobčimo, toda iz važnih razlogov moramo zamolčali ime tako prejemnika, kot pisca. Pismo je bilo oddano na pošto v Ribnici 11. nov. in se gla- si : "Draga hči in zet! Dobila sem pismo od vaju, katerega sem se jako razveselila Nisem pa dobila denarja, ki sta ga poslala za veliko noč. Prosila sem poštarico, naj izve, kje je denar. Povedala mi je, da je v Zagrebu na banki. Zdaj, ko mi pišeta, da sta dobila potrdilo, da je bil denar izplačan, sem šla zopet na pošto in jih vprašala, komu so izročili denar, ker jaz ga nisem dobila. Poštarica je rekla, da mi ne more nič pomagati in da ne ve, kam je šel denar. Od božiča 1940 nisem dobila še nobenega denarja od vaju. "Pri nas je tako hudo, da se še za denar ne more nič kupiti. Kadar pridejo karte, pa denarja ni; kadar je denar, pa kart ni in tako ostanem brez vsega. Nimam masti ne moke in če dobim kak krompirček, ga moram jesti v oblicah, ki ga ni treba zabeliti in ne osoliti. "Pa niti krompirja ne smem jesti trikrat na dan, ampak samo dvakrat. Mleko se dobi samo tako, ki ga že posnamejo skozi stroje za maslo, pa še tega ni za revne ljudi, če se mi posreči dobiti en liter mleka, ga moram imeti za dva dni. "Pa kaj bom tožila o ti moji revščini. Samo to Boga prosim, da bi me kmalu rešil tega trpljenja. Ko bi vidva vedela, kako stradam, bi si izjokala oči. Jaz pa niti solz nimam že več . . . Columbus, O. — Urad za obvezno vojaško službo bo izvedel inventar, ki bo pokazal, koliko in kakšno delovno silo ima dežela na razpolago za vojno. Vsak fizično sposoben moški mora biti pripravljen za poklic v armado. Vsak moški pa, ki s tega ali onega razloga ne bo poklican v armado, radi fizične nesposobnosti ali starosti, bo moral pa delati na vojni produkciji. V dosego tega bodo popolnoma preuredili sistem in reklasifici-rali registrirance. Oni, ki so začasno oproščen vojaščine, ne smejo misliti, da so oproščeni za vedno. V teku enega tedna bodo dobi li vsi novi registriranci vprašal-ne pole, na katerih bodo morali napisati svoje zmožnosti in sposobnosti za vojno produkcijo. Teh registrirancev je v okraju Cuyahoga 87,183. Te vprašalne pole so druge, kot so one, katere je treba izpolniti v smislu poklica k vojakom. Iz te registracije za delo bo potem vojna produkcija dobivala svoje delovne moči in vsakega se bo zaposlilo tam, kjer lahko največ koristi. Tako bo mobilizirana vsa dežela, najsi bo za armado, ali pa doma v vojni produkciji. -o-- "Kadar je človek bolan, je pripravljen dati vse, kar ima in še več; pripravljen je zadolžiti svoj dom in zemljo vse zato, da zadobi zdravje nazaj. Kaj je življenje brez zdravja, kaj je vse imetje brez zadovoljnega življenja! "Tako je tudi z narodom. Če je narodno življenje v nevarnosti, potem smo pripravljeni iti do skrajnosti, da si rešimo svoje običaje, svoj jezik in svoje svetinje. "Glejmo naš ameriški narod v današnjih razmerah. Ali se še spominjate, kako težko je bilo v času depresije dobiti kak denar v podporo družinam, ki so trpele veliko pomanjkanje? In če je vlada končno dala nekaj milijonov, kako so že nekateri državni faktorji ječali in tarnali, kot da bo šlo vse bankrot. "Danes pa ista vlada daje na vse kraje po milijonih in bilijonih in naši državniki se kar ponašajo, koliko sto milijonov so dali za obrambo tukaj in koliko bilijonov za obrambo tam. Govori se, da bo prišlo na tri sto miljard, predno bo vojna končana. "Zakaj vse to? Naše narodno življenje je v nevarnosti in vsi čutimo in vemo, da, če nam vzamejo to, potem nam milijoni in bilijoni ne bodo koristili nič. Zato gremo do skrajnosti, da premagamo svoje sovražnike, da ohranimo naše narodno življenje, našo prostost in svobodo vere, govora in tiska. Amerikanci nočemo biti samo del nekega velikanskega stroja, v katerem bi se morali sukati, kakor bi nas gonil kak diktator. Mi nočemo vlade, ki bi iz nas naredila samo stroje. Zato se z vso silo branimo komunizma, nacizma in fašizma, kateri hla. stajo po nas in naši državi, kakor toliko pošastnih zmajev, ki ja A m e riško-jugoslovanskega udruženja, ki ima namen organizirati ameriške Slovence za skupno akcijo v borbo za odrešenje naše zasužnjene slovenske zemlje, lepo uspeva, narod je pripravljen delati. Shod je odprl naš zavedni narodni borec, Gašper Segulin, ki pozdravi zborovalce, in na-glaša, da smo poklicani mi ameriški Slovenci, da govorimo v imenu onih naših bratov in sester, ki danes ne smejo govoriti, ki si ne upajo niti med seboj govoriti v svojem materinskem jeziku. "V krepkih besedah navdušuje, naj ne odnehamo v/tej naši sveti vojni, saj zahtevamo nekaj pravičnega, nekaj našega, ker hočemo samo svoje na^aj. Naši bratje in sestre v stari domovini nam bodo hvaležni za vse, kar bomo storili zanje. Nato predstavi predsednika Ameriško-jugoslovanskega u-druženja, Marjana Urbanciča, ki v krepki besedi očrta poče-tek te organizacije. Razlaga, kako je prišel slovenski narod pred 1,400 leti v te kraje, kjer prebiva še danes, kjer so bili kot nekak branik slovanstva in izjavlja, da bodo tudi danes Slovani tisti, ki bodo štrli ger-manizem in fašizem, dva največja sovražnika slovanstva, da bo ta narod lahko živel v bodoče na svobodni zemlji. Govornik razklada, kako so bili po zadnji vojni zlasti Ju-! goslovani veseli, ko so mislili, da jim je zdaj zasijal žarek svobode in da bodo v skupni državi živeli po tolikih stoletjih zopet svobodno. Vsi navdušeni so sprejeli ideje ameriškega predsednika Wilsona, ki je vodil idealni boj za pravico in svobodo malih narodov. Nekaterim je res zasijal žarek svobode, a nekateri so pa bi nas radi pogoltnili iz same doživeli bridko razočaranje in I 'ijybezni' Zato med temi so bili tudi naši primorski Slovenci, ki so bili odtrgani od slovenskega debla in obsojeni v narodno sužnjost. Danes je pa napočil čas, da se ta krivica popravi in mi, ameriški Slovenci, smo zdaj poklicani, da to izvedemo, ki moramo gledati na to, da se ne ponovi, kar seje zgodilo leta 1918. Danes je na Krasu, nekje v slovenskem Primorju, pet grobov naših narodnih mučenikov, za katerih grobove ne vedo niti njih lastne matere. Bog dal, da bi prišel čas, ko bomo lahko na te grobove položili šop rož s svobodne kraške zemlje. Govornik kliče narodu, naj podpira ideje in cilje našega velikega predsednika Roosevelta, ki je obljubil svobodo vsem zasuž. njenim narodom in med temi bo gotovo tudi naš kleni primorski narodič. Burno pritrje Sestanek trgovcev Naše trgovce opozarjamo, naj j vanje navzočih je sledilo tem ne pozabijo priti na važen sesta- iskrenim besedam nek nocoj ob 8:30 v SND na St. Clair Ave., soba št. 1. Vabljeni smo pripravljeni žrtvovati vse, tudi življenje, če treba, da ohranimo svoje narodno življenje. Zato smo poslali, pošiljamo danes, in bomo še poslali tisoče in milijone naših fantov in mož v boj za življenje in smrt. Kateri pa nismo tako srečni, da bi mogli nositi lično vojaško opravo, pa moramo biti pripravljeni žrtvovati ugodnosti, premoženje in drugo, da pomagamo braniti naše ameriške svetinje, da ne postanemo sužnji sovraga, ki steguje kremplje po nas in naših domovih, da bi nas gonil kakor brezumno živino. iDalie na 3 strani) Nato je predstavil našega ameriškega Slovenca, ki ima so vsi trgovci od 40. do 79. ceste,! svoje toplo slovensko srce ved-od jezera pa do Superior Ave. i no na stežaj odprto za narod, Namen sestanka je, da se poži-'za njegove težnje ter je vedno vi trgovsko organizacijo, St.! pripravljen delati z narodom Clair Merchants Impr. Ass'n. Ta'za naše ideale, za njegove pra-organizacija je bila svoje čase [vice in za njegovo svobodo, to zelo aktivna, zato upamo, da jo bodo trgovci zopet obudili k življenju. je naš odlični slovenski duhovnik g. kanonik Oman. Narod je svojega priljubljenega žup- Plačajte po stari ceni! Do 10. aprila imate priliko, da obnovite naročnino za Ameriško Domovino po stari ceni. Po 10. aprilu bo list dražji, kot smo že poročali. Tudi oni, ki so zaostali z naročnino, bodo morali po 10. aprilu plačati po novi, zvišani ceni. Vsak ima dovolj prilike, da plača še po stari ceni. Plačate lahko v našem uradu, ali plačate našim zastopnikom, ali pa če pošljete po pošti. Prosimo vas, da upoštevate to našo odredbo, do katere so nas prisilile sedanje kritične razmere. i t «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland Do DOšti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna Številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. 33 No. 68 Mon., March 23, 1942 V boj proti našemu skupnemu sovražniku! Naš sovražnik je danes eden in to je osišče! To se pravi, da je to sovražnik vseh demokracij, še posebej naše nove domovine Zed. držav in še posebej pa je sovražnik našega slovenskega naroda. Proti temu sovragu gre danes v boj ves demokratski svet, med temi štiri največje, velesile: Zed. države, Rusija, Anglija in Kitajska. Ogromno večino človeštva zastopajo te štiri velesile, a kaj pomaga, ko ogromna večina tega človeštva ni bila pripravljena na ta gigantski boj, na ta boj, v katerem se bo odločilo življenje ali smrt, svoboda ali vedna sužnost demokratskih narodov. Kakor vselej, se je zgodilo tudi sedaj, da se je oni, ki je nameraval napasti, za napad pripravljal, a napadeni ni v napad verjel, dokler niso zagrmeli topovi, dokler niso za-ragljale strojnice, dokler niso začele nad našimi glavami treskati bombe in rušiti hiše in vse, kar si je kulturni človek s tolikim trudom ustvaril in postavil. Demokracije so bile preveč demokratične, ker niso verjele v pravec, da more človek živeti s sosedom v miru le tedaj, če bo imel v roki krepelce, a na verigi hudega psa. . In ker nismo bili pripravljeni, se moramo proti sovragu samo otepati in se mu braniti z eno roko, z drugo moramo pa naglo brusiti sablje in graditi bojna letala, pa polniti bombe s smodnikom. Naravno je, da se za boj ne moremo pripraviti v par mesecih, niti v par letih, če se je nas sovražnik pripravljal za ta boj deset let. Zato pa ne smemo omahovati, ne smemo vreči puške v koruzo, če se mora naša fronta tu in tam nekoliko umakniti, če moramo prepustiti sovražniku tu in tam kako kost, da jo gloje toliko časa, da pridemo k sapi. Potem bomo pa udarili, udarili s tako silo, da se bodo zamajale močne sovražne vrste, da bo sovražnik zaječal in se začel ves preplašen umikati. Danes se branimo in otepamo, pa kujemo orožje, pripravljamo silne armade in jih razpostavljamo na strategi-čnih točkah. Demokracije ne poganjajo v boj svojih vojakov brez ozira na to, koliko jih pade. Eno imamo demokracije in to je, da pri nas šteje vsako človeško življenje. Vsakega našega vojaka je škoda in vsake kapljice krvi je škoda. Zato se pa raje umaknemo nadmoči, če ne vidimo uspeha. Hitler, Mussolini in Japonec ne štedijo vojakov. Njim je en vojak toliko kot travca, ki jo pohodiš. Pismo iz NewYorka BESEDA IZ NARODA i skog zagrljaja" — mešani zbor. OPOMBA: Otvoritev koncerta prične s sviranjem jugosl. državne himne. Prosimo gospode oficirje, da omogočijo vojakom poslušanje radijskega koncerta, ki naj bo prva manifestacija jugoslovanske volje za vstajenje in razširjenje naše domovine v boljši prihod-njosti. Toliko torej iz novemberske številke, ki nosi ta knapis: Berilo jugoslovanskega odbora iz Italije: BAZOVICA. — Pošilja slovenskim vojakom IVAN UCENIKOV. "Jugoslovanski Glasnik," Kaira, Srednji vzhod št. 5. Drugi izvod BAZOVICE, ki sem ga videl, je pa od 29. januarja 1942 in nosi št. 16. Na osmih straneh je in lepo tiskan, Saj sem zadnjič zapisal: New York je poln novic. Nič ne rečem, niso vse samo zlato, niso vse stoprocentno resnične. Veliko je med njimi ugibanja, ki se utegne ob svojem času izkazati za zgolj pobožne želje. Toda tako je v takih časih, kot danes v njih živimo, in se ne da pomagati. Če bi čakali na to, da bo vse današnje ugibanje potrjeno kot živa resnica, ali pa zavrženo kot zgolj pobožna želja, vprašam Vas, gospod urednik, kaj naj pa potem delajo časnikarji in kaj naj počno radio-klepetavci . . .? V New Yorku pa ne čujete samo novic, na koše in na vagone, ne srečavate samo vsakovrstnih ljudi, ki vedo mnogo povedati - tudi vidite lahko j Pa cel° slike P™aša. Približ stvari, ki jih ni videti vsepov- ! na velikost na zunaj kot reci-sod. In kar vidite z lastnimi mo naš ženski list "ZarJa." Pr- očmi, na to tudi lahko prisežete. Naj povem, kaj sem jaz videl te dni in imel v rokah in— čital. Nov list, slovenski list, tednik! Izredno zanimiv, poučen, resnično lep. Ime mu je — "BAZOVICA." Ali se vam zdaj že kaj svetlika? Težko, da bi šlo tako hitro. To menda držite v spominu, kaj je Bazovica in kje je. Tudi vam najbrž takoj pove vaš spomin, kaj pomeni ime Bazovica za naše že čez dvajset let podjarmlje-ne brate in sestre na Primorskem. . . . Da, tam — na Bazovici — so jih streljali. V hrbet. ... Še vedno jih streljajo. . . . Pa sedaj že tudi v Ljubljani. .. . To ste tudi menda že slišali, da so mnogi slovenski vojaki, ki so bili primorani z laško vojsko iti nad Angleže V Libijo, prestopili v vojsko zaveznikov. Baje jih je okoli 600. Najprej so se dali ujeti in so tako prišli v roke Angležem. Potem so izjavili, da se hočejo boriti na strani zaveznikov, predvsem se. veda za Jugoslavijo in za osvoboditev svoje ožje domovine Primorske in sosednjih pokrajin. Nekje sem čital, da se sedaj vadijo v dolini svetopisem- Na naši strani je pa to drugače. Naše demokracije ne bodo peljale svojih armad na bojno poljano, dokler ne bodo imele tudi dovolj orožja, dovolj municije. Zato moramo pa vsi in vsak pomagati po svojih močeh, da bomo zmagali, da ske£a Nila in se pripravljajo, bodo zmagale demokracije, da bo zmagala naša nova domo-|da bodo o pni priliki šli poma vina, ker s tem si bomo ohranili svobodo sebi in našim zanamcem, pa pomagali do svobode tudi naši slovenski zemlji onkraj morja. Na boj proti našim sovražnikom, proti tlačiteljem, pro-krvosesom, proti pesjanom, ki hočejo zasužnjiti ves svet! Tisti, ki nismo več za puško, pomagajmo s tem, da investiramo vsak cent v obrambne bonde in znamke in da se radi odzovemo v vsem, v čemer nas poživlja naša vlada. Da se ne pozabi. Te prodaje slovenskih in hrvaških posestev njso bile prostovoljne. Tudi izseljevanje v Južno Ameriko ni bilo prostovoljno, ampak izsiljeno od fašističnih oblasti in sicer prvič, da se zmanjša število slovanskih prebivalcev in drugič, da bodo dobile italijanske parobrodne družbe in agencije dober zaslužek na račun izseljencev. Karakteristično od fašističnih oblasti je bilo to, da so dajale privoljenje za izselitev samo onim osebam, ki so se izkazale s certifikatom svojih občin, da so bile rojene na ozemlju, ki je bilo pride-ljeno Italiji po letu 1919 in da niso italijanskega pokoljenja. V prvih letih so kupovali slovenska posestva veleposestniki iz italijanskih provinc ali banke, ki so si napravljale iz teh posestev velike komplekse, na katerih je smel ostati prejšnji lastnik kot najemnik. Zgodaj v 1931 je pa tržaški fašjo odobril načrt, po katerem bi začeli naseljevati Italijane na slovenski zemlji v Julijski Krajini. Podlaga temu je bil poseben inštitut, ki' je promoviral kolonizacijo teh vzhodnih provinc iz čisto političnih in narodnih ozirov v sodelovanju s političnimi in finančnimi oblastmi v Julijski Krajini. Cilj tega inštituta je bil, da je nakupil kolikor mogoče veliko posestev od slovanskega prebivalstva ter iste prodal italijanskim kolonistom po zmerni ceni in na odplačevanje v dolgih obrokih. Glavni namen tega načrta je bil,' da dobijo kraji okrog Trbiža, lolmina, Idrije, Postojne in Ilirske Bistrice povem nov, italijanski karakter, a slovansko prebivalstvo naj bi se preselilo od meje v notranjost dežele. V desetih letih so nameravali fašisti naseliti v slovanskih krajih 20,000 družin ali 100,000 oseb ter tako radikalno spremeniti karakter Julijske Krajine. gat — Draži Mihajloviču in njegovim junakom . . . Torej ti slovenski fantje tam v Egiptu imajo prav dobro v spominu — Bazovico. ... Pa je tudi drugih Slovencev precej v Egiptu in najbrž tudi med temi civilisti mnogo Primorcev in tam okoli. Neko poročilo iz Egipta prav>i: List izhaja za slovenske vojake in za močno slovensko kolonijo v Egiptu. Torej to je list "BAZOVICA." Prva številka, ki mi je prišla pred ofii, je zagledala beli dan 1. novembra 1941. Ima še prav skromno obliko in je samo mimiografirana. Prinaša navdtfševalne članke za sloven, ske vojake, opise vojskovanja in podobne reči. Posebno zanimiva se mi pa zdi sledeča objava: "Jugoslovanski odbor iz Italije priredi v spomin na invazijo Lahov v našo zemljo dne 10. novembra od 8 do 8:45 p. m. na radiu Kairo "Večer Jugoslovanske Pesmi," z naslednjim sporedom: 1.) Govor. 2.) "Triglav" — mešani zbor. 3.) "Soj-čice, devojčice," — poje gospa Gilmar. 4.) "V" — pesem zmage, poje vojaški kvintet. 5.) "Hej Trubaču" — mešani zbor. 6.) "Ljuljala majka" — gospa Gilmar. 7.) "Oj Doberdob" — vojaški kvintet. 8.) "Soči" — recitira mala Marica Zor-nova. 9.) "Tiček," "Kukavica," "Žalost" — gospa Gilmar. 10.) "U boj" — mešani zbor. 11.) "Tamo doleko" — vojaški kvin. tet. 12.) "Koračnica prvega bataljona kr. garde," "Iz brat- vi članek ima napis: Poturica je hujši od Turčina. . . . Naperjen je zoper slovenske fašiste. . . . Ena stran je samih novic, zlasti iz domovine. . . . Precej je pisem od vojakov samih . . . Na zadnji strani so pa same šaljivke v sliki in pesmi in nevezani besedi. Eno naj prepišem : Hitler v postelji, zraven verzi: Sanje težke Firar sanja, strašna mora ga preganja . . . Tam na vrhu Varošilov in na jugu Timošenko nemško pečeta pečenko. Res so hude te morije, uboge panzer divizije . . . Če bo sreča mila, bo prišla še kaka številka preko oceana sem v ta zanimivi New York. In tudi če kaj drugega takega pride, bodite uverjeni, g. urednik, da Vam bom svoječasno sporočil. Vi pa zase obdržite, ali pa sporočite svojim naročnikom. To pa Vi odločite. Pozdrav za sedaj. Nardžič. -o- Pomladanski ples zadružnih kegljačev Zato pa rečem jaz, najboljši so naši kegljači, ker pobrigajo se vselej, da raztegnejo svojo veselo marelo tudi nad nami drugimi. Kako, glej ga 110! Nikar tako čudno ne glej — z zadružnim plesom kegljačev te organizacije! I menda ja, tako kot se šika in na ta pravi dan in pravi prostor tudi. No, če morate ravno natančno vedeti, stvar bo takole: PJes Zadružnih kegljačev se vrši v soboto zvečer 11. aprila 1942, v Slov. Del. Domu. Najeli so vse, kar je potrebno za uspeh in za plesaželjne pa Ma. lavašičeve Blue Jackets, kar garantira res ples za vse — stare in mlade. Lani so si jo umislili dobro, letos pa imajo zraven drugega tudi nekake nagrade, na katere se dobi lepo, novo bowling ball, ki ima to navado, da teče samo po sredi — vidite kaj pomeni dobra vzgoja. Vse se tepe, kdo jo bo dobil. Bokal in Žagar največ. Uverjen sem, da jo ne bo dobil ne eden ne drugi, ampak kdo izmed udeležencev. Kot dobri patrioti imajo tudi lepo idejo v tem, da so dali na razp/olago srečnemu dobitelju popolnoma nov Defense Bond, ki bo streljal na $25.00. Saj pravim, tako se še kam pride. Pričetek zadružnega veselja in zabave bo od 8. ure zvečer do nedoločene ure drugega dne. Delavci imajo vsi odmerjene svoje pozicije tako kot v armadi — Svetek že skrbi da je red, saj je vendar predsednik. Ne samo to, ampak zaukazal je in ubogali ga bodo radi, da vseh 40 kegljačev in kegljačic se mora potruditi za uspeh, da so vsi navzoči. Oh, takrat jih bo- ste videli kako znajo. Nobenemu ne bo dovoljeno prinesti svojo "belo" v dvorano, da komu nog ne polomijo. Saj veste, ti vranči so tako navdušeni kegljači, da bi jo povsod me. tali, tam kjer je največ prostora še najraje! Glavna komanda Sveteka j'e pa, da morajo biti navzoče vse kegljačice, članice ženskega odseka zadruge in vi! Bomo videli 11. apr. Joseph A. Siskovich, tajnik. -o- "Prihajam iz Splita" (Nadaljevanje) II. Buenos Aires, 19. februarja (JCO)—List "Naša Sloga" nadaljuje: Splitski otroci ne marajo italijanskih spričeval in se pretepajo z orožniki V Splitu je veliko število beguncev iz vseh krajev države. Tu so vse veroizpovedi, vsi stanovi in mnogovrstni sloji. Italijanske oblasti jim ne delajo sitnosti in jih puščajo v miru-tako je bilo, dokler niso fašisti dobili v roke oblasti. Čeprav je bilo še daleč do konca šolskega leta, ni bilo mo. goče nadaljevati šolskega po uka in italijanske oblasti so sklenile šolskim otrokom poda riti eno leto. Poklicale so vse otroke v šole, da jim razdele spričevala. Ne morem trditi, da se je zgadilo po dogovoru, vendar so vsi otroci osnovnih, meščanskih in tehničnih šol gimnazijami vred složno odbili sprejem spričeval, ker so bila napisana v italijanščini. Predstavnikom italijanskih oblasti, ki so negodovali, so odgovorili s prepevanjem jugoslovanskih narodnih pesmi. Prišli so orožniki, da bi napravili red, a otroci so jih napadli in borba otrok z italijanskimi četniki se je preselila na cesto. Veliko število učencfev -in učenk so zaprli, vendar so jih naslednjega dne spustili na svobodo, ker so se zanje zavzele odlične osebe in celo sami policijski uradni ki, ki so jih italijanske oblasti obdržale v službi. Jugoslovanski uradniki odpuščeni Italijanske oblasti so obdržale večji del jugoslovanskih uradnikov v službi tudi po zasedbi. Tudi na policiji so obdržali večje število starih uslužbencev. Vendar so jih kasneje odpustili in mnoge med njimi zaprli. Ti uradniki — kaj se je z njimi pozneje zgodilo ni znano — so našemu ljudstvu mnogo pomagali, zlasti beguncem. Zato so izgubili službe in morda tudi—glave. Tako je n. pr. neki begunec moral pokazati italijanskim oblastim potrdilo, da živi v Splitu od dneva pred začetkom vojne. Potrdilo je dobil. Nekdo je potreboval izkaznico za potovanje, do katere ni imel pravice — in jo je dobil. Metanje lažnih ovadb, proti meščanom, v koš je bilo nekaj čisto navadnega. Obramba in pomoč ljudem, ki so jih italijanske oblasti zaprle prav tako. To so bili dobri Jugoslovani, vdani narodu, ki so mu hoteli pomagati, zato so jih zaprli. Splitčani zaslužijo vso pohvalo Splitčani so se pokazali kot iskreni rodoljubi, dobri Jugoslovani in ljudje z nadvse dobrim in plemenitim srcem. Mislim, da ne pretiravam, če pravim, da v Splitu ni človeka — razen italijanašev — ki bi se branil ponuditi pomoč svojemu sosedu v stiski, ali trpečemu beguncu. Navedel bom samo ta zgled, ki zadeva tudi mene osebno: Ob prihodu italijanske vojske je bilo v Splitu sto častnikov pravoslavne vere, iz Srbije in iz Bosne. Da jih Italijani ne bi zaprli kot jugoslovanske častnike, so se preobleki i v ci- vilne obleke. Bili so s svojimi rodbinami vred brez sredstev. Splitčani so jim pomagali in jih vzdrževali. Pozneje, ko je stanje postalo težko in stiska vse večja, so odšli k italijanskim oblastem in jim sporočili, da so jugoslovanski častniki pa naj jih pošljejo v ujetniška taborišča. Italijanske oblasti o tem niso hotele ničesar vedeti, kajti sicer bi jim morale plačevati plačo, odgovarjajočo njihovim položajem, isto kot častnikom italijanske vojske. Splitčani še vedno skrbe zanje in za njihove rodbine, kolikor pač morejo spričo stiske, v kateri sami živijo. Splitčani nočejo sneti napisov v mestu Nekega dne je prišla vest, da bo v Split prišel governer Dalmacije Bastianini. Istega dne je prišel ukaz, da morajo vsi trgovci odstraniti hrvatske napise in jih nadomestiti z italijanskimi. Ker se Splitčanom ne mudi preveč pri izpolnjevanju italijanskih ukazov, so vsi napisi bili še vedno na svojih mestih do dneva pred prihodom Bastianinija. Tedaj so šle italijanske oblasti na delo: z dolgimi motikami so njihovi uslužbenci hodili po ulicah in razbijali deske s hrvatskimi napisi. Splitčani so vse mirno gledali in nič protestirali. Tako je Bastianini prišel v Split; ki je bil okrašen — z razbitimi napisi nad trgovinami in prodajalnami v mestu. Ob Bastianinijevem prihodu v Split na obali ni bilo ljudstva. Bili so fašisti, četa vojakov in okrog 20 deklet, italijanašic, ki so oblekle dalmatinsko narodno nošo. Tak je bil sprejem. Naslednjega dne je bil sprejem v hotelu Ambasador, kamor so prišli splitski trgovci, da se pritožijo governerju zaradi ravnanja italijanskih oblasti in ker so jim pri menjavanju denarja pridržali velik del denarja. Obljubil je, da se bo vse popravilo, vendar mi ni znano, če se je tako tudi zgodilo. V Splitu so uvedli nočno zatemnitev. Boje se napada iz zraka. Poškodovanja v ladjedelnici Splitčani so poškodovali veliko število naprav in pokazali Itali janom, da jih prav nič ne mara jo in da jih njihova prisotnost žali, čeprav so po drugi strani Italijani poiskušali vse mogoče da bi bili blagi, postrežljivi in celo prijateljski, po videzu seseda. V ladjedelnici so se poškodovanja dogajala slehernega dne Delavce so silili, naj se včlanijo v italijansko društvo 'Dopolavo-rc,' a delavci tega niso hoteli storiti in iskali so vse mogoče načine, da bi se jim ne bi bilo treba vpisati. Ko so Italijani začeli nanje pritiskati, so pripravljali stavko, do katere pa ni prišlo, kajti odkar je ladjedelnica postala italijansko državno podjetje, so stavke prepovedane in posledice so težke. Vendar, poškodovanja so se nadaljevala. Zanimivo je, da je pri prvi zasedbi Dalmacije Split prišel pod Italijo, a vodovod in elektri čna centrala pod "neodvisno." Tako se je zgodilo kot pri razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo, ko je na meji pri Sušaku polovica kapelice prišla pod Italijo in polovica pod Jugoslavijo. Nekega dne je Split ostal brez vode in brez električne razsvetljave. Delavci so stopili v stavko, ki je trajala dva dni. Z njimi so bili delavci iz ladjedelnice. Hoteli so zvišanje plač, kajti življenje je postajalo od dne do dne dražje, plače pa so ostajale iste. Italijani so obljubljali povišanje, pa ga niso dali. Po tej kratki stavki so Italijani plače nekoliko povišali. Napadi na italijanske častnike in orožnike Napadi na italijanske vojake se v Splitu niso dogajali tako pogosto, kajti vojaki in častniki niso dajali povoda za to. Kadar pa so dali povod, jim niso ostajali dolžni. Tako neki italijanski častnik s®6 okrog dekleta, ki je imela sv«? ga fanta. Ko je postal vsiljiv, se je dekle pritožilo jemu fantu in ta je častr brez pomislekov ubil. Bil je® in vsekakor ga bodo obsodili mi znano, če so ga že), vend"' ne bodo sodili kot pol^J krivca, temveč za uboj 'z'' zni, kar v Italiji kaznuje]0' kaj milo. Orožniki so se zamerili Sf-čanem, ker so tako slabo ^ li s splitskimi otroci. Teg® niso mogli pozabiti. Neke?8 se dva orožnika nista vr"1 Marjana. Prvi je bil mrK gi pa težko ranjen in je leza vse dokler ga niso našli 0$ ki straži j o na hribu, t® niso mogli ujeti. _ Italijani odpirajo trgM"1 Splitu Italijanski prihajači jo v Splitu vse bolj do * Odpirajo trgovine, gost1,;' stavracije, bare. Uradn^ pripeljalo s seboj v Sp'> , rodbine iz Italije. Prih^f Italije in domači 'italij^l žijo pri italijanskih trg01 lažje dobivajo življenj8* trebščine kakor pa do®3 govci. -----t J V sanjah je gov*rl ' m priN Neka dobrosrčna ženica je zahtevala t|j kona in na sodni ji d0" , mož»f nezvestobo svojega mofonskimi ploščami, » snemala, ko je njen tf1 njah govoril slusa spa Žena je morala p° ko si je njen mož v | vsemi njenimi P"ja -<•• izmenjaval nežne m: is« N' sle slii s® nit Zli. (1 tel bil ček Pri] n uro 'iut ovir le z Prip vanj % lie jjh 's S 'ilet s M ni Nedavno so PoV ^ H<1 ci župana Lauschet i shod. Obljubil je P1 / bo le mogoče. Pa f', veliko razočaranj0 # Bobka, ki je prišel; ^i; mo radi tega, da bi k' ga gospoda župa,i;1' v/ ga Tone čuti str««11 padajenje. ^ Tone je po s ze'1 da je bilo sicer vse ^ ^ da bi bilo še lBJf>,' navzoč tudi oče ^/ neki, ga je poštaJ11 je jezil Tone. flh Drugi dan je P® / Tone vzel v roke »e " 1)0 (' dnevnik in ko listaj naenkrat iz vsega i in vpije: "Kaj niseJJ, f, je bil Frank z*drŽ^fj prišel 11a shod, če f'. psih!" V časopis. videl sliko, kako J« ^ pan nagrade onim, . $ sji razstavi poka28 pse. pr«' silo s" ;ast I je jdili mdtfl iz li«1 jejo * ili $ oiafi keg vri tev,4 ležal? Qx0 M rOl'iKl priW i *" nisi de plitf ok, irm roVC® ijske vo" ki i1 po i liiš« rje $ nePfi,i li 1 ici jlo 0 ves1 vek01', iej«1 < p?, SATAN IN ISKARIOT Fo nemSkem Izvirnika K. May« "Uspelo bi nam. Ampak moj ,at naj pomisli tudi na posledice!" Vem! Vse je treba premi-Trenutno ne vejo, kje J?°-že Pa jim odpeljemo ujet. J b«do zvedeli, da smo bli- ei"Sveda! Nemudoma bi odhi-■ sel za poglavarjem, pa če ..tudi samo nedorastel de-m mu sporočil, kaj se je Pretilo v taboru." ^ Ih Močni veter bi še tisto za nami četo svojih "Tist, no. o bi še ne bilo prenevar-. Ampak moj brat naj pomi-na nekaj druga!" i«iralVOb0jena uJ'etnika bi nas >ezn f JeZditi menda sploh uri« i ali pa le slabo> saJ sta S t0Vala v kočiji. In poto-J® divjini v družbi mla- C?. V°bče ni m°Jem tter (i m pa jo naj na pri-aenem0( če b. bJlo treba zalezovati -?" Tako je Stavi "oiti" "P; °casno —! Ne mogli bi se umakniti Mogollo- i Nijoram bi ne mo-^ti 'na pomoč -! isti^,, lje' če ju zaenkrat "" Al- >ite< ie njUn .. misIi moj brat, da ij» 0 življenje v nevarno- i5e' Vsaj dokler se Mogollo-ire JJneJo s pohoda nad Ni-S !!8,0lloni bi jim, mislim, 'Hi tiU&i ^ m ki e bili nevarni, le Mel- e rad iznebil." ,0rijnaj ostaneta zaenkrat v ili j <^dim6 k Nijoram. %1W S6' da bi ne bili k0S In m>" l\ ]lh premagamo, zah-Jih ujetnika. In tu-"4°na Zbirno. "Za JJ odrinemo?" "Vid, p -iom." pred njim el bi Pojdi naš0 sled!" • HoTpo drugi poti!" %tv,. .' bolie ip r0 no- i in b°lje ]e' Če P°" Melu Se prepričamo, da ajn HUn Nltreba! K % res odšel z Mogollo- „ i1 1 erf l .m"1 i Iiern Prepričan sem, c 3gUdoma odpotoval. Vse ilas boji, ni varen, %> ,nS nima- Zato se bo Ho h Žil l0va na nas- 6 bi jeJ?itudi zelo zamudno, \Hcim za njimi- Nam se %t. jjPfej moramo priti' do ,%i :elt°n Pa bo s svojimi ' las jezdi1' ker b0 ia »(iitigam' da ali nemudo-° jutri ali Pa počakamo 111 osvobodimo ujetni- "1(1 L . svetuje naš brat Em- \ t j^il ^ odidemo!" je po 1, ,ež- "Denar imamo, "V^ubega Jonatana še Ujetnika A l^1 f m X B u / A dobiti.-"Za ' ' Ho^krat nag ajo S Naga ''tj ii nista v nevarnosti, nio Mogol Ione ujetnika itak izro ^ ne , ; ,?e Še v /magamo — ? k...vedn0 lahko vrnemo k 0 1 j>i A M Hi. Defi vrnemo skrivaj odvzame-Mi J'o'iom ujetnika." '<• unkerja smo vprašali le bolj iz vljudno- Pa pripomnil: ^en ,'Sju je Emeryjevemu ^°zabite na tiste Mogol- V C"6 zasledujejo! . ,, la^K JIm moramo, sicer Vse pokvarijo!" ve '80 Vrnili?" Pa mislim, da še cn No,3e bil° 8Vetl°'80 jez- IjjSo Qn° 8ledjo. Pristuden-^j6žVaZili' da sem srečal \M\. 'ii lri se vrnil .. z njimi % 'n n(>.]-Vl'nili se bodo tudi ni ' «°vico v tabor. In ^ Clt;lite> kako bo vzne- TJ sem povedal. "Poglejte, kako je vreme, master Dunker! Nebo je oblačno, moker veter piha in prši že tudi. V pol ure najpozneje se bo ulil dež. In d&ž bo našo sled temeljito za-pral in zabrisal, zarana je ne bo več videti. Pomislite tudi, da se je že mračilo, ko smo zapustili studenec! Tema je zalotila vaše zasledovalce, sledi niso več videli, utaborili so se ob njej na prostem. Pa če so tudi prišli k studencu, ker so si morebiti mislili, da tam prenočujete, — saj studenec gotovo dobro poznajo — ali pa da bi napojili konje, niso videli nobene sledi, prav zato, ker so prispeli v temi. Kurili pa si gotovo niso, da bi se ne izdali. In pomislite tudi, da dobro poznajo vrline konja, ki ste si ga "izposodili' od Močnega vetra! Najhitrejši je v vsem rodu in najboljši in z njim morajo računati. Rekli si bodo, da vas vobče ne morejo dohiteti. Dvoje je torej mogoče. Ali so se vrnili, ker so se prepričali, da je lov za vami brezuspešen, ali pa taborijo kje ob vaši sledi in čakajo na jutro. In jutri ne bodo našli nobene sledi več, dež jo bo poplavil in za-pral. Vaši zasledovalci nam torej v nobenem slučaju niso nevarni!" »Well —!" je priznal. "Bo menda tako, sir!" "In če nam niso nevarni, se nam ni treba brigati za nje. Kvečjemu če se izognemo tistemu studencu." "Old Shatterhand je čisto prav povedal!" mi je pritrdil Winnetou. "Dež se bo ulil in zapral sledove ob studencu. In kar je še važnejše, zapral bo tudi naše sledove okoli Bele peči. Odrinili bomo!" Ob dveh zjutraj je bilo, ko smo zajahali in zapustili slovito Belo peč. V. Bojni posvet. Čemerni, tihi in slabe volje smo krevsali za Apačem v temno noč. In kako tudi ne—! Veter je prinašal težke kaplje in tak dež se je ulil, da smo bili kmalu do kože mokri. K sreči sem bil do kože moker že od potovanja pod plavajočim otokom in globlje ko do kože tudi najmočnejši dež ne pre moči, — ampak mrazilo me je in veter je neprijetni občutek še podeseteril. Saj je ob grdem vremenu slabe volje še me. stni zapečkar, ki doma sedi, pa bi naj bili dobre volje mi, ki smo v dežju in vetru in v temni noči, zadremani in utrujeni hiteli po nepoznani divjini —. Premražene in prebedele nas je našlo jutro na široki preriji. Apač je pokazal na levo proti vzhodu. "Tamle, pol ure odtod, smo jezdili včeraj, preden smo srečali Dunkerja." Čudil bi se mu bil, da ga ni-[ sem dobro poznal. Pet korakov daleč se ni videlo, taka tema je bila, — in vendar je našel svojo pot, bi rekel, nezmotljivo točno. Vobče se ne spominjam, da bi bil kedaj za šel, če je rekel, da pozna svet. Hitreje je pojezdil, le neradi smo pognali konje za njim Ni se nam ljubilo, kdo bo v takem razpoloženju še konja podil —. K vsej sreči se je že predpol-dan veter polegel, dež je pre 'nehal, oblaki so se poizgubili in solnce je posijalo prav toplo. Toplota nam je dobro dela, sušli smo se, da se je kar kadilo od nas. (Dalje prihodnjič) --—o- 1942 MARC 1842 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV re pomagati. Oni so v položa- ki smo odšli v Ameriko, da si morajo biti skupni in v skupni ples. 21.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ priredi piknik na Stu-škovi farmi. 28.—Pevski zbor Sloga priredi piknik na Stuškovi farmi. JULIJ 12.—Pevski zbor Zvon priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. AVGUST 2.—S. W. O. C. local 1519 ima piknik na Stuškovi farmi. 16.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovi farmi. 23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelan-du priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 26.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND. OKTOBER 10.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi 19. — Mladinski pevski zbor Plesn0 veselico v Slovenskem SDD na Waterloo Rd. priredi domu na Holmes Ave. koncert in opereto "Desetnik in j 11-—Mladinska godba fare sirotica" v SDD na Waterloo | sv. Vida priredi v SND na St. jjoa(j_ jClair Ave. popoldne koncert, 19.—Društvo Presv. Srca Je- zvečer pa ples MARC 28.—Društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ zabavna prireditev v avditoriju SND. 29.—Dan Rdečega križa v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob treh popoldne. APRIL 11.—23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND. 11.—Društvo Ložka Dolina priredi ples v Twilight Ballroom. 12.—Glasbena Matica pomladanski koncert in ples v avditoriju SND. 12.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Kristine priredi ples v šolski dvorani sv. Kristine. 12.—Godba fare sv. Lovrenca priredi koncert v SND na 80. cesti. 17.—University Club, koncert v avditoriju SND. 18.—D r u š t v o Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. 18.—Little Flower Cadets, št. 47 SŽZ prirede plesno veselico v SND na 80. St. 19.—Dramski zbor Ivan Can. kar, predstava in ples v avditoriju SND. 19.—Društvo Najsv. Imena v fari sv. Vida priredi veliko prireditev v korist cerkve v cerkveni dvorani. zusovega, št. 55 SDZ priredi 31.—Slovenska zadružna zve- plesno veselico v dvorani sv. za priredi plesno veselico v Slo. Nr-°na in Mogol Ione!" Jati vam moram!" Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. Pavla na 40. čfeSti; " 19, —Pevski zbor "Planina" priredi koncert v SND, Maple Heights, Ohio. 19,—Društvo Bled, št. 20 SDZ praznuje 25-letnico obstanka. Ob 2:30 blagoslovitev nove zastave, potem program v SND, zvečer banket. 25.—Ohio KSKJ Booster Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Društvo Lucky Stars, št. 61 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. 26.—Pevski zbor Zvon priredi spomladanski koncert v S. N. D. na 80. cesti. 26.—Spomladanska priredi-mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ 2.—Honor Guards SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 3.—Podružnica št. 41 SŽZ, priredi Materinsko proslavo v SDD na Waterloo Rd. 9 ._Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma. 11. — Duquesne University tamburaški orkester priredi koncert v avditoriju SND. 10.—Podružnica št. 10 SŽZ bo imela proslavo 15-letnice ustanovitve in bo priredila Ma terinski dan v Slovenskem domu na Holmes Ave. 10.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert in Materinsko proslavo v SND na 80. cesti, začetek ob štirih popoldne. 24. — Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi koncert in ples v SDD na Prince Ave. JUNIJ 7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove. 14.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ priredi piknik na 6818 Denison Ave. 21.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ praznuje 40 letnico obstoja v SND na 80. cesti. Ob 7:30 zvečer banket in potem venskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 22. — Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd. -o- Druga manifestacija (Nadal.1evan.1e s 1 shrani) "To, kar zahtevamo Ameri-kanci zase, iste pravice, ki jih imajo veliki narodi, imajo tudi Slovenci v domovini naših očetov. Tudi oni imajo pravice do svojega narodnega življenja; tudi oni imlajo pravico voliti način svoje vlade, pod katero želijo iskati svojo srečo. To je vse, kar zahtevajo in to jim tu di gre po božji pravici in po zdravi pameti človeka. Slovenci nismo tako malo izobraženi da bi se ne mogli sami vladati da bi ne mogli urediti svoje so cialne, politične in ekonomske zadeve po načinu, ki bi bil na rodu v srečo in povzdigo. Ali ima mar človek, ki je samo pe čevljev visok, manj pravice do življenja, kot oni, katerega glava se obrača sedem čevljev visoko v zraku? "Naš narod v Sloveniji in s tem mislim vse kraje, kjerkoli živijo Slovenci, si danes ne mo- Let Your Answer to Bombs Be BONDS! We are fighting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shall we stop short of giving our dimes P-nd dollars lor Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every wee*. Buy as If your very life depended upon it It doesI ju človeka, ki je padel med roparje, kateri so ga zvezali in vrgli v jarek. Mi smo še prosti v Ameriki, v najboljši deželi na svetu, čeravno ima svoje pomanjkljivosti. Naša dolžnost je, da jim na vsak mogoči način pomagamo. Slovenci morajo biti zopet svobodni, Slovenci morajo biti zopet vsi skupaj pod eno vlado; Slovenci morajo biti zopet en narod, kateri bo imel iste pravice prosto dihati, kot vsi drugi. Federativno (tako jaz razumem težnje naših ljudi tam), naj bomo zvezani s sosednjimi narodi, toda ne kot kaki hlapci. NAROD MED NARODI HOČEMO BITI!" Burno odobravanje je sledi-o tem iskrenim besedam našega odličnega ameriškega Slovenca. Nato predstavi našega odlič-neka Slovenca, jugoslovanskega častnega konzula dr. Mal-ya, ki ga narod toplo pozdravi. Govornik poudarja, da v tej sorbi za našo staro pravdo ne šteje toliko število, kolikor šteje iskrenost. Toda medtem, ko )odo Hitlerja bili Srbi, Angleži, Amerikanci, Rusi in Po-aki, se moramo mi Slovenci organizirati za boj proti Italijanu. Ako nam v tej borbi ne bodo pomagali naši predstavniki, moramo delati toliko bolj mi, da bomo znali na odgovornih mestih predložiti svoje zah. teve, svojo obtožbo proti zatiralcu našega naroda. Konzul poudarja, da se je pridružil tej akciji od vsega začetka, da bo delal za stvar vedno z veseljem er da bo vztrajal v tej borbi do samega konca. (Odobravanje zborovalcev). Nato je bil predstavljen naš gromovnik za sveto slovensko in slovansko stvar, kraška korenina Rude Trošt. Ta je izjavil, da bo zapisan ta shod v zgodovini, ko se bo pisalo o de-ovanju ameriških Slovencev za osvobojen je ^lovenske zemlje, za odrešenje naših Primorcev in Korošcev. Govornik zatrjuje, da je iz dna srca prepričan, da bo sonce svobode zopet zasijalo slovenskemu narodu, toda to sonce moramo postaviti na nebesni svod mi, ameriški Slovenci, ker to je zdaj naša prva dolžnost in ker smo mi tudi edini, tukaj v Ameriki, ki se lahko svobodno izražamo in svobodno lahko prednašamo svoje zahteve pri odgovornih činiteljih. V Ameriki nam ne more nihče za mašiti ust, zato pa lahko govorimo v imenu naših rojakov on stran morja. Mi tukaj, je grmel govornik, moramo podrezati odgovorne jugoslovanske voditelje v Londonu, pa v Washingtonu in drugod, da bodo spregovorili za pravice naših zasužnjenih bratov in sester. Kar je danes še Jugoslovije, je samo še pri četnikih v jugoslovanskih go rah in pa tukaj v Ameriki pri ameriških Jugoslovanih. Govornik poudarja, da smo dali odgovornim faktorjem eno leto časa, da bi povedali, če jim je pri srcu naša raja, ki so jo 23 let pribijali na križ in jo uničevali po okuženih otokih v izgnanstvu, pa jo postavljali pred bajonete na bazoviški gmajni. Toda, je poudarjal g. Trošt, do danes še nismo slišali od kakega slvenskega ali hrvatskega ministra kako tako izjavo. Slišali smo jo edino od enega Srba, bivšega premierja Simovi-ča, ki je javno zahteval svobodo za zasužnjeno Primorje. Ta je bil edini, ki je javno zahteval, da moramo Jugoslaviji priključiti tudi naše Primorje, pa Koroško. In ko je zahteval od zaveznikov te garancije, so generala Simoviča pognali od vlade. Tako so zaprli usta temu edinemu našemu zagovorniku. Za rešimo svoje domove, smo zdaj j želji za pravice, za svobodo na-poklicani, da rešimo tudi slo-'šega naroda zasužnjenega na-vensko zemljo. Naš rek: "bese- roda onstran morja, da sladka domovina, nikdar ne Nato je Penko prečita! osnov-greš mi iz spomina," naj nas na pravila Ameriško-jugoslo- vodi v tem pravičnem boju. Zavezniki so že obljubili, da se Jugoslavija po tej vojni re-storira. Toda nihče nam ni pa še obljubil svobode za naše Primorce. Naši predstavniki molčijo in bodo še naprej molčali, a ne smemo m°lčati mi. Mi moramo dobiti v Washingtonu in v Londonu garancijo za svboodo naše zasužnjene Primorske. V dosego tega nam je pa potrebna organizacija, kakršno kujemo prav zdaj. Povedal je, kako je srbski minister Gavrilovič povedal ministru Snoju v Lisboni, da je Rusija na naši strani. Ko je bil Gavrilovič v Moskvi, so mu ruski voditelji povedali, da ne bodo Jugoslavije nikdar pozabili, ker jugoslovanska vojska je bila, ki je za več tednov zadržala Hitlerjevo soldatesko in morda prav s tem rešila Leningrad in Moskvo. Rusija obljubuje, da se bo borila toliko časa, da bo Jugoslavija zopet svobodna in tako velika, da bo segla globoko notranjost sedanje Italije. (Gromovito ploskanje). Mi ameriški Slovenci moramo imeti močno organizacijo, d bo pazila, da se naše slovensko vprašanje ne bo pozabilo. Jugoslavija je bila brez Reke, Trsta, Gorice mrtvo rojeno de-e zadnjih 32 let. Državniki v Beogradu so se tepli za zadnjo macedonsko vas, a za naše Primorje se ni ganil nihče. Zato moramo pa toliko glasneje vpiti mi, tukaj v Ameriki in reči zaveznikom: Jugoslavi-o ste nam garantirali, zdaj pa" hočemo, da nam garintirate še Reko, Trst, Gorico in druge naše kraje, ki so samo naši po vseh človeških in božjih postavah. Organizirati se moramo vsi, vse od New Yorka do San rancisca, je poudarjal govornik. Naj bfi ne bilo nikogar vanskega udruženja ter vprašal navzoče, če se s tem strinja, jo. Zbornica soglasno odobrava prečitana pravila. Povedal je tudi, da bo izdala organizacija članske legitimacije, s katerimi se bomo lahko izkazali, da smo člani tega gibanja za sveto slovensko stvar. (Zbornica navdušeno odobrava). Potem je spregovoril par besed tudi Joseph Trebeč, naš zavedni in vedno aktivni primorski Slovenec. Pripoveduje o borbah, ki so jih imeli doma v začetku okupacije in poudarja, da bi ne bilo treba danes takih shodov in ne takih organizacij, če bi bili budni takrat, ko nam je sovražnik lezel v deželo, po tatinsko in svetohlinsko. Pripoveduje, kako so Primorci čakali po koncu svetovne vojne, kdaj bo prišla tudi zanje svoboda. Vzklikali so: živela Jugoslavija! Toda kmalu so morali umolkniti, ker zanje Jugoslavije ni bilo, ni bilo svobode. Zato se pa kaj takega ne sme ponoviti več in na nas, tukaj v Ameriki, je zdaj ležeče, da vodimo borbo, s katero bomo pognali Italijane s slovenske zemlje. (Navdušeno pritrjevanje). Potem je spregovoril par iskrenih besed tudi primorski Slovenec, John Frankovič, ki je povedal, da iz tehtnih razlogov še ni moglel postati ameriški državljan, pa ni zato nič maiy lojalen tej deželi, kot so drugi, ker ima že enega sina v ameriški armadi, a drugi že čaka pri. pravljen, da prime za puško. Kliče: Slovenci, zbudite se! Slovenci, organizirajte se! Pomagajmo svoji novi domovini, pa pomagajmo tudi svoji na križ pribiti rojstni domovini! Predsednik shoda, Gašper Segulin, se zahvali udeležencem za odziv in zaključi to zelo pomembno narodno zborova- MALI OGLASI med nami, ki bi ne delal za to našo staro pravdo. Dolžnost nje' vsakega izmed nas je, da deluje za zedinjeno Slovenijo v območju velike federativne Jugo- Hiša naprodaj slavije. Mi zahtevamo, da si bo Enostanovanjska hiša z 2 so-narod doma po tej vojni sam bama za oddajati, na 1047 E. 67. volil v svobodnih volitvah na- St. se poceni proda. Resen ku-čin svoje vlade, je poudarjal g. pec naj se zglasi pri August Kol- Trošt. Povedal je, da bomo sklicali v SND na St. Clair Ave. ogromen narodni shod, na katerega bomo povabili tudi jugoslovanske ministre. Tem bomo predložili svoje zahteve za naš na rod doma in te zahteve bodo, da bo imel naš narod doma iste pravice, kot jih imamo tukaj v Ameriki v svobodni demokraci ji. Če bodo ti ministri podpisali z nami to pogodbo, bomo šli z njimi čez drn in strn. (Na vdušeno odobravanje). G. Urbančič nato vpraša na vzoče, če so za to, da gremo s to organizacijo naprej, da se borimo za naše Primorje, da smo v tem boju vsi brez strank, mu zborovalci odgovore z gromkim: da! Potem je bil pozvan k besedi Joško Penko, ki je začasni taj- landru, 6419 St. Clair Ave. (70) Delo dobi Sprejme se ženska za čiščenje in pranje. Pokličite IVan-hoe 2460-M. (69) Ves nov 1942 stenski papir! Cena na debelo za vsakogar VARNIŠI. ENAMEL Vsa barva in stenski papir po znižanih Cenah Glenville .Wallpaper & Paint 10018 ST. CLAIR AVE. blizu E. 101. St.____ Zelo lepa prilika Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima licenco D-5. Ima vso najmodernejšo opremo. Nahaja se na najbolj prometnem vogalu na St. Clair Ave. v sredini slovenske naselbine. Cena je j ako ugodna. Ne zamudite te prilike, ki se vam nudi. Lastnik mora prodati, ker sta sama s ženo. Naslov iz- nik" Ameriško^ugoslovanskega 1 veste v uradu tega lista. (x) udruženja. V njemu lastnih Dvorana se odda besedah je poudarjal, da smo odda ge Knausova dvorana danes poklicani ameriški Slo-1 sej-e> partije) bankete in venci, da bomo pazili, da se 13vatbe_ Zmerna cena. Vprašaj-kupčija izza leta 1918 ne bo L American Legion, 6131 St. več ponovila. Strankarstvo naj clair Ave > guite 3> ali pokiičite med nami izgine, mlacnost od- HEnderson 6071. (68) stranimo. Ko smo odhajali v -;- svet, smo obljubili domovini, Šivilja dobi delo da je ne bomo pozabili. Pa-li Delo dobi ženska, ki ima iz izpolnujemo to svojo obljubo?|kušnje v šivanju moške obleke. Tukaj imamo vsega dovolj, pa Vprašajte morda pri tej obilici pozablja-1 Ave. mo na prošnje naših bratov in sester doma: brat, sestra, pomagaj ta nam! Dan našega vstajenja, dan naše akcije je prišel. Organizirati se moramo v močno falan go in v tej organizaciji bo ve- na 6905 Superior (x) Soba se odda Odda se soba s prostim vhodom. Oglasite se na 19571 Ty-ronne Ave., Euclid, O. (68) Dve sobi se oddasta Oddasta se dve opremljeni to je pa zdaj toliko bolj ležeče j ljala samo volja naroda, ne ho-j sobi za moškega ali žensko, na nas, da poprimemo za to de-!tenje posameznikov. Vsi mora. j Oglasite se pri Mrs. Mary Knez lo in vodimo borbo naprej. Mi, mo biti agitatorji, naši cilji 19508 Kewanee Ave. (68) * * * * Za las je manjkalo ROMAN * * * "Jaz sem osramočen," je stokal; "uničen; izgubljen! Vsi m,oj(i načrti, ves moj up je splaval po vodi. Ta pomota mi ne bo nikdar odpuščena!!" Gospod Daubigeon se je držal, kakor bi bil neprijetno presenečen. "Ali je res," je vprašal s po-najerenim sočutjem, "ali je res, kar pripovedujejo, da at< namreč vi zagrešili to nesrečne pomoto?" "Jaz? Kakopak. Piozabil sem na tiste preklete podrobnosti, ki jih zna vsak učitelj na pamet. Ali razumete? In nihče ni opazil moje nepopisne slepote! Ne prvo preiskovalno sodišče, ne generalni pravdnik obramba drugačna. Mož ne bo nikomur prizanašal, kajti zdaj je na tleh in nima več ničesar izgubiti. 'Qui jacet in terra non habet unde cadat,' pravi pregovor." "M o r d a. Ampak obenem utegne dobiti manj sentimentalno poroto in tvegati višjo kazen kot dvajset let." "Kaj pa pravita njegova zagovornika?" "Ne vem; toda pravkar sem poslal svojega pisarja, da po-izve. Če želite počakati —." Gospod Daubigeon je počakal in to je bilo dobro; kajti g. Mechinet se je kmalu vrnil ter "To je pošastno," je vzkliknil Galpin. "Ljudsko mnenje je bolj spremenljivo od morskih valov," se je smehljal Daubigeon. Toda Galpin je hotel vedeti od svojega pisarja: "Kaj še?" "Šel sem k gospodu Gransi-erju in mu izročil vaše pismo." "In kaj je rekel?" "Ampak jaz sem zvedel še več od čuvaja, ki je imel službo sinoči," je nadaljeval Mechinet. "Mož mi je povedal, da je prišel tja kmalu po končani obravnavi, ko se je zvedelo, da grof umira, brechyjski župnik ter prosil, da bi ga spustili k umirjočeamu, da bi mu podelil zadnjo tolažbo. Ampak gro. fica ga je poslala proč, nad čemur je bil čuvaj prav presenečen. Potem pa se je nenadoma "Našel sem ga, ko se je posvetoval z gospodom Domini-1 p0javiia gospodična; Chandore jem. Ko sem mu izročil pismo, Un zahtevala od njega, da jo naga je odprl, naglo preletel z J znanj grofici, češ, da mora go-očmi ter dejal na vso moč mi"-:voritj z njo." zlo: 'Prav dobro!' Da vam po- «Ajj je to mogoče?" vem po pravici, meni se je vi- «Da ženski sta govorili več delo, da je bil vzlic svoji hlad-jkot četrt ure< Kaj sta si jmeii ni zunanjosti v resnici razka- j p0Vedati? Čuvaj je dejal, da je bil na smrt radoveden, toda čen kot gad." Galpin je bil videti do kraja obupan. "Tega ne morem več prenašati," je vzdihnil. "Ljudje, kakršen je on, ki imajo v žilah strup namesto krvi, nikdar ne pozabijo in odpustijo." prisluškovati ni mogel, ker je pred vrati klečal župnik iz Brechyja in molil. Ko sta se razšli, sta bili videti zelo razburjeni. Grofica je takoj nato pozvala župnika k umirajočemu, pri katerem je potem os- "Pred včerajšnjim ste imeli ^ i Hnldpr ni izdihnil " s strašno dolgim obrazom, to- j drugačno mnenje 0 njem/> je | ta^dokto m, izdihnil. da v srcu na moč zadovoljen, s Daubigeon in Galpin si še nista opomogla od presenečenja nad temi novicami, ko je nekdo rahlo potrkal na vrata. "Naprej!" je zaklical Mechinet. Vrata so se odprla in vstopil je orožniški narednik. "Poslal me je generalni pravdnik in sluga mi je povedal, da vas bom našel tu," je Daubigeonu dejal. "Pravkar smo ujeli Trumenceja." "Potepuha, ki je ušel iz ječe?" "Da. In mi smo ga že mislili odgnati nazaj v zapor, ko nam je povedal, da vam mora odkriti zelo važno in nujno skrivnost, ki se tiče obsojenega gospoda de Boiscrana." "Trumence?" "Da. Nato smo ga odvedli na sodnijo in jaz sem prišel sem po nadaljnja povelja." "Tecite nazaj in povejte mu, da bom takoj prišel," je vzkliknil Daubigeon. "Požurite se. Jaz pridem takoj za vami." Toda orožnik, ki je bil vzor poslušnosti, ni niti čakal, da bi Daubigeon skončal, temveč je že drvel navzdol po stopnicah. "Moram se posloviti, Galpin," je razburjeno dejal Daubigeon, ste, kaj mi je mož spo-takoj zvedeti, "Culi ročil. Treba je kaj to pomeni." Toda Galpin ni bil nič manj razburjen. "Upam, da mi dovolite, da Do tega je imel pravic* "Seveda," je odgovoril-žavni pravdnik. "Toda te se." Ta opomin ni bil Potr® Galpin si je brž nataknil sk' nje, se ogrnil s plaščem sta bila moža na Potu p' sodniji. Mechinet je Jj® njima. Ljudje, ki so jj1 li, so se začudeno spod- il sam niti predsedujoči sodnik— turobnim glasom sporočil: nobeden ni zinil besedice o tem. To je moja usoda. In to so zdaj sadovi mojega napornega dela. Seveda, vsi so si mislili: 'O, gospod Galpin drži zadevo trdno v rokah; on se razume na stvar, torej smo lahko brez skrbi.' Na, zdaj sem pa v precepu. Uh, najrajši bi se ubil!" "Najslabše pri tem pa je," je pripomnil gospod Daubigeon, "da je že včeraj zadeva vi-3£la na lasu." Preiskovalni sodnik je zaškripal z zobmi in odgovoril : "Da, na lasu, za kar gre zahvala gospodu Dominju, čigar slabosti ne morem razumeti in ki ni znal, ali pa ni hotel porabiti dokazilnega materiala, ki ga je imel na rokah. Ampak nič manj ni grešil gospod Gransi-ere. Kaj mu je bilo treba vlačiti politiko v to zadevo? In kJ-mu je hotel škodovati? Nikomur drugemu, kakor g. ,Magio-ireju—možu, ki ga vse v okraju spoštuje in ki je imel tudi med porotniki tri dobre prijatelje. Jaz sem to v naprej videl in ga posvaril pred tem. Ampak ne-1 kateri ljudje ne znajo ubogati dobrega nasveta. G. Gransieiv; bi bil rad sam izvoljen. Dandu-j našnji bi rad vsakdo postal po- ! slanec. Da bi jih strela, vse U', ambicijozne ljudi!" Gspod Daubigeon se je to pot j prvič in menda tudi zadnjič v svojem življenju radoval spri-i čo nesreče svojega bližnjega. Tako pa si je obupanega Gal-pina nadalje privoščil, nadaljujoč : "Seveda ni dvoma, da je imel s stvarjo opraviti tudi govor gospoda Folgata." "Prav nič." "Bil je sijajen govor, s katerim je silno vplival na vse navzoče." "Ker jih je presenetil. Drugače pa je bil njegov govor golo govoričenje, niz lepo postavljenih besed." "Vendar —." "Kaj pa je navsezadnje povedal? Da ni znana proseku-ciji resnična tajna te zadeve. To je bedasto!" "Novi sodniki utegnejo biti drugačnega mišljenja." "To bodemo videli." "To pot bo de poiseoranova Kaj takega pa še nisem vi del! Kako je navsezadnje! ljudsko mnenje spremenljivo! Še včeraj bi bil gospod de Bo-iseoran v nevarnosti linčanja, če bi se bil napotil skozi mesto; a če bi se danes pokazal na ulici, bi ga zmagoslavno nosili na ramah! Kakor hitro je bil obsojen, je postal mučenec. Ljudje že vedo, da je obsodba neveljavna in se tega radujejo. Moji sestri sta mi povedali, da se dame iz boljše družbe menijo med seboj, da bi na kak način javno pokazale svoje simpatije do markize de Boiscoran in gospodične Chandore. A člani kluba praznikov nameravajo prirediti javni banket na čast gospodu Folgatu." dejal Daubigeon. "Ker pred včerajšnjem ni zrl name kot na vzrok svoje nesreče in ponižanja." Mechinet je nadaljeval: "Od Gransiera sem šel na sodnijo, kjer sem zvedel novico, o kateri govori vse mesto. Grof Claudieuse je mrtev." Daubigeon in Galpin sta se spogledala in hkratu vzkliknila: "Veliki Bog! Ali je to res?" "Mož je izdihnil danes zjutraj nekaj minut pred šesto uro. Videl sem njegovo truplo v sobi, kjer je umrl. Pri mrtvaški postelji sem videl župnika iz Brechyja in dva druga duhovnika." "Siromak!" je zamrmral gospod Daubigeon. Pred desetimi leti in danes. — Leva slika nam predstavlja predsednika Franklin D. Roosevelta. ob nastopu predsedniške službe 1933 in desna slika pa nam ga predstavlja na dan 4. marca 19i2, ko je obhajal desetletnico svoje odgovorne službe. VELIKONOČNI ČAS JE ČAS ČIŠČENJA! Moške in ženske (plain) obleke 85^ KVALITATIVNO ČIŠČENJE Zastonj pridemo iskat in pripeljemo New York Dry Cleaners 6120 GLASS AVE. HEnderson 6465 Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 • Gornja slika je bila posneta ob priliki zračnega napada angleških letalcev rut Pariz oziroma važne industrijske okraje tega mesta, Glavna tarča tega napada je bila Vast R enaut avto tovarna, kjer se je izdelovalo vMnicijo za Nemčijo. 1.) izvozno skladišče, 2) elektrarna, S) tovarna avtomobilskih ogrodij, i) tovarna vozil, 5) tovai*na avtomobilskih pnevmatik, 6) tovarna Diesel motorjev, 7) tovarn,a za popravilu, S) tovarna motorjev za letala, 9) uradi in 10) tovarna za preizkušanje Diesel motorjev.. To so bile glavne tarče angleških letalcev. vedno najprej pogledajo OGLASE v Mjj Ameriški Domovi^ in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tern oglašuje. # 9 Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči sl° skega naroda in oglašujte svoje blag° v AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se i)am bo*