Leto 1872.	11
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos H. — Izdan in razposlan dne 15. januarja 1872.
S
Ukaz pravosodnjega ministerstva od 12. januarja 1872,
s katerim se razpisuje navodilo v zvršitev občnega zemljeknjiznega zakona.
Na podlogi člena V v zakonu od 25. julija 1871, Drž. zak. št. 95, razpisuje se v zvršitev občnega zemljeknjiznega zakona to navodilo :
§• I-
Vse vloge, kar jih kako zemljekujižno sodišče dobode govorečih o vpisih, katere je opraviti v zemljiških knjigah tega sodišča, ter vse posamezne spise, oslonjêne na take vpise, kakoršni so na pr. uradni dopisi, pritožbe, rešitve pritožeb, uradna poročila, treb^ po vpisu, zvršenem v vpoložilnem vpisniku, postavljati v dnevnik, ki naj ga drži zemljeknjižni urad.
Te vloge in spise je v to namero po vsacem zaključku vpoložilnega vpisnika, a ob nujnih slučajih takoj potem, kadar se zaznamenajo v vpoložilni vpisnik, oddati zemljeknjižniku, to je tistemu uradniku, kateremu je izročeno držanje zemljiške knjige, in ako ima zemljeknjižni urad posebnega načelnika, oddati je temu.
Vloge in spisi naj se v dnevnik zapišejo takoj potem, ko se prevzemo.
§. 2.
Dnevnik naj v posebnih predelkih ima te navêdke:
1. Praesentatum, to je vpoložilno število z dnevom, katerega stvar pride zemlje-knjižnemu sodišču v roke; vloge in spisi, ob enem oddani zemljeknjižnemu uradu, naj se vpišejo po vrsti svojih vpoložilnih števil.
2. Ime strankam in tisto stvar, o kateri govori vloga.
3. Tisto zemljekujižno stvar, katere se tiče vloga.
4. Dan in ob kratkem zaznamenano vsebino sodnje rešitve, na pr. dovoljeno, samo probeleženo, odvrneno.
(Sloveniach. )
Keku je pisa dnevnik.
8. Knjigo, v katero je vpis opravljen, zaznamenano po zvezkih in listih ali stranicah, oziroma enako zaznamenân zemljeknjižni izpisek, ce ta nadomešča zemljiško knjigo.
6. Ljudi, katerim je kaj vročiti.
7. Dan, katerega je kaj bilo redno vročeno vsacemu izmej zgoraj imenovanih ljudij.
8. Povedane tiste slučaje, ob katerih je zemljeknjižnemu uradu treba uradoma čuti, kdaj rok mine, z dostavljenim koncem tega roka.
9. Križem zaznamenâna vpoložilna števila tistih vlog in spisov, ki so mej saboj v zveznosti zaradi tega, ker merijo na zvršitev istega zahtevka o kacem vpisu.
Načelniki sodišču morejo tudi druge, ne samo tukaj dnevniku odločene navedke dajati ali v dnevnik ali v posebna zaznamemla vpisovati, ako bi se zdelo potrebno zato, da bode bolj razvidno, kako v zemljeknjižnem uradu teko posli. V sodiščih, katera imajo mnogo dela, more se z enacega uzroka tudi ukazati, da posamezni navedki, katere bi po zgornjih določilih bilo postavljati v dnevnik, na pr. navedki o vročitvah, uradnih poročilih, ne pridejo v dnevnik nego v posebna zaznamenila. Ta zaznamemla je potem smatrati za celokupne dele dnevnika.
§. 3.
Primerjanj« .i	Ko se v dnevnik vpišejo navedki, zaznamenani v §. 2 za št. 1, 2, 3, potem je zemlje-
knjižno vlogo primeriti zemljeknjižnemu stanju ter vpoložilno število se svinčnikom poočititi na tistem mestu zemljiške knjige, kamor naj pride kak prošen vpis.
A te poočitbe nij tedaj treba, kadar je na vrsti kaj tacega, zaradi česar se po §. 99 a) občnega zemljeknjižnega zakona ne zabeleži odvrnena prošnja.
Ako se vloga ne ujemlje sè zemljeknjižnim stanjem, ali ako v sebi nema vsega, na kar se je po zemljeknjižnem stanji ozirati ob rešitvi, naj zemljeknjižnik na te stvari sodniku pismeno oči obrne.
Ce nij uzroka, da bi se taka opomnja delala, naj se to poočiti. Bodi si to ali ono, zemljeknjižnikova opomnja se more pisati na vlogo, kadar je nij treba strankam vračevati, ali na poseben list.
Potlej naj se zemljeknjižne vloge pristojnemu sodnjemu uradniku v rešitev dadé, kar se najhitreje morejo, in to najpozneje v 24.urah potem, kar so prišle k zemljekjižnemu sodišču. Prestopiti se ta rok z dovolitvijo sodnjega načelnika sme samo tedaj, ako je nenavadno mnogo dela, ali kadar je posel posebno težaven.
§. 4.
Tpi*.	Ako	seje kak zemljeknjižen vpis dovolil ter se je po pravici bati, da zemljeknjižnik
utegne dvomiti, na katero mesto in s kakimi besedami je narediti vpis in njegovo potrdilo, to naj sodišče ob rešitvi vloge zemljeknjižnika napoti, kake besede naj ima vpis ali njegovo potrdilo in na katero mesto zemljiške knjige je deti vpis a na katero pismo njegovo potrdilo.
§. S.
Sodno rešene zemljeknjižne vloge in spise je potem, kadar osnutki (koncepti) odlokov pri zbornih sodiščih «lobodo prvosednikov „e xp e d i a tu r“, a pri okrajnih sodiščih podpis ' okrajnega sodnika (§§. 206, 249 v sodnjem navodilu od 3. maja 1883, Drž. zak. št. 81), na ravnost zemljeknjižnemu uradu oddati, še predno se odpravijo sodnji odloki.
Zemljeknjižnemu uradu tako izročena sodnja rešitev, s katero se je kak zemljeknjižni vpis dovolil ali ukazal, naj mu velja za naročilo po zmislu §/* 102 v občnem zemlje-knjižnem zakonu. Druzega naročila o zvršitvi nij treba.
Pred samim vpisovanjem je dnevnikove predelke tako napolniti, kakor ukazuje rešitev.
§• 6.
Vpisi, katere je opraviti, kakor veleva sodnja rešitev, naj se nemudoma zdelajo na tistem mestu, kamor kaže uredba tedaj rabljenih zemljiških knjig.
V tem se je držali redu po vpoložilnih števil.
Kadar se zapazi, da se katera izmej rešenih vlog tiče take knjigovpisne stvari, ki o njej še nij rešena katera enodôbno ali poprej izročena vloga, naj se to sodišču naznani, ter z vpisovanjem naj se počaka do poznejšega ukaza.
Ob vpisovanji treba se svinčnikom prečrtati vpoložilno število, katero se je bilo sè svinčnikom poočitilo po §.ta 3 odstavku 1.
Tako naj se prečrta tudi tedaj, kadar je sodnja rešitev taka, da ne bode vpisovanja. [§. 99 h) v občnem zemljeknjižnem zakonu.]
§• 7.
Ob vpisih seje držati določil občnega zemljeknjižnega zakona, ter zdelujejo naj se ob kratkem in tako, da se razločno citajo.
Če ima v kacem sodišči zvrševanje vpisov več ljudi j v rokah,	tedaj bodi	skrb, ogibati
se,	kar se največ more, da vpisi v isto knjigo a posebno na	ist vložek	ne bi kazali
raznih rok.
§. 8.
Na čelo vsacega vpisa je postaviti praesentatu m.
Če je vpise zdelovati vsled enodolmih vlog, katere se tičejo	iste knjigovpisne stvari,
naj	p	r a e s e n t a t u m ima dostavek : „ enodôbno s“, in ob vsacem	vpisu vsled	ene teh vlog
je povedati vpoložilna števila enodobnih vlog.
Kadar je vložek treba zaznamenati za glavni vložek ali za sovložek, naj pri vpisu, kateri ima v sebi vknjižbo ali probeležbo zastavne pravice, pr ae sen ta turn k sebi dobode besedo „glavni vložek“, oziroma „sovložek.“
§• 9-
V vpis naj se ne jemlje nič, kar ne sme po občnem zemljeknjižnem zakonu biti vsebina zemljeknjižnega vpisa. (§.98 obč. zemljek. zak.)
Sodišče, kadar določa vpisne besede, ne sme nikakor kreniti od zakonitih imen raznovrstnih vpisov in tistih pravic, katere je vpisati. (§§. 8, 9 obč. zemljek. zak.)
Zemljeknjižnika, kadar vpisuje, kar se tiče oznamenila ljudij, katerim, in stvari), na katere se vpisuje, in kar se tiče pravic, ki jih je vpisati, vežejo besede, rabljene v sodnji rešitvi.
§. 10.
Števila, s katerimi se zaznamenâva obsežaj take pravice , ki jo je na novo vpisati, na pr. tri petine, štirje vagani, sto goldinarjev i. t. d., treba pisati z besedami, ako se ne govori o drobiži, kakor so krajcarji, groši, centimes, soldi i. t. d.
Ce vpis napominja o kacem poprejšnjem, v katerem taka števila stoje z besedami, to naj se zdaj pišejo sè številkami.
Vsoto glavničnih (kapitalnih) terjatev, o katerih se zastavna pravica na vso knjigo-vpisno stvar ali na nekolik njen del vknjižuje na ravnost a ne s podzastavno pravico, treba, razen tistega navedka, ki naj se po odstavku 1 piše z besedami, tudi sè številkami poocititi v predelku za to odločenem, ali če knjiga nema tacega predelka, tedaj na desnem kraji knjige.
Ako se izpremembam na vkupni zastavi poseben list odmčni po §. 112 občnega zem-Ijeknjižnega zakona, treba tudi vsote glavničnih terjatev, katerim se podzastavna pravica dobiva na to vkupno zastavo, tako poocititi, kakor je rečeno v zgornjem odstavku.
§• H-
Vknjižbe, probeležbe in zabeležbe vsacega razpola je narejati z vpisi, gredočimi drug za drugim.
Vsak vpis naj se tako zgotovi ter povprečna črta, pod njim potegnena s črnilom, naj ga tako zaključi, da nič prostora ne ostane kakim dostavkom.
§• 12.
Vpisi, zdelovani v takih knjigah, ki so iz zemljeknjižnih vložkov, treba da na vsacem listu (Folium) teh vložkov (na pr. na svojinskem listu, bremenskem listu) dobodo redovna, aritmetično po vrsti idoča števila, katera, ako so redovna števila že prej bila rabljena, naj se privrsté k tem prej rabljenim.
Kadar se več vknjižeb ali probeležeb napravlja na podlogi istega odloka, naj vsak izmej teh vpisov dohode svoje posebno redovno število, tudi ako se zdelujejo vsi na enem listu.
Ako se ena pravica vpisuje več ljudem, tedaj je upravičencem imena z dodanimi deleži, kakoršni jim pripadajo, staviti drugo pod drugim ter zaznamenati s pismeni (črkami), tekočimi po abecednem redu.
Če kateri vpis napominja o kacem poprejšnjem vpisu, zdelanem na istem zemljeknjiž-nem vložku, treba pred redovno število napomnjenega vpisa postaviti besedico „ad“ ter ga v obliki drobca deti pod redovno število novega vpisa, in ako napomnjeni vpis stoji na dru-zem listu (Folium) vložka, naj se dostavi oznamemlo tega vpisa.
Poznejših vpisov redovna števila, katera napommjajo o poprejšnjih vpisih, stoječih na istem vložku, naj se k tem poprejšnjim vpisom pristavijo s pismenom „v (vide)“ pred saboj.
V takih knjigah, ki niso iz zemljeknjižnih vložkov, treba, vpisom, kar se jih tiče iste knjigovpisne stvari ter näpommjajo drug o druzem, vzajemno zveznost poocititi s tem, da se na levem kraji knjige s pismenom „v (vide)“ pred saboj pristavijo tisti različevalni navedki, pod katerimi se nahajajo oni vpisi, o katerih je napomniti.
§. 13
Ako se vknjižuje izbris kake vknjižbe ali probeležbe ali izbrisuje kaka zabeležba, naj se pri izbrisanem vpisu z rudečilom podčrta tista beseda, katera kaže tega vpisa razpol (vknjižba, probeležba ali zabeležba). Kadar se vknjižuje samo nekoličen izbris kake vknjižbe ali probeležbe, naj se pri nekolično-izbrisanem vpisu z rudečilom naredé točke (pike) pod tisto besedo, katera kaže razpol tega vpisa.
Taka znamenja se deno tudi pod ime upravičencu, kadar se vknjižuje ves ali nekoličen predevek njegove pravice.
Kadar kak glavni vložek ali sovložek vkupne zastave prestane biti za glavni ali za so-vložek, naj se z rudečilom podčrta beseda „glavni vložek“ ali „sovložek.“
Ako se kateri izmej bas omenjenih vpisov izbrisuje vsled pritožbe, naj se z rudečilom prečrta znamenje, narejeno z rudečilom (črta ali točke).
§• 14.
Zdanje naredbe o rabi pisemskih knjig namesto glavnih knjig — če glavnih nij ali če nijso tako napravljene, da bi se vanje vpisi mogli narejati s potrebnostmi, katere ukazuje občni zemljeknjižni zakon — ter tudi o nezadostnih knjig nadomestitvi sč zemljeknjižnimi izpiski ostanejo v moči, in držati se je torej zlasti ludi §§.foT 7 in 8, oziroma §§.f°T 11 —15 v cesarskem ukazu od 16. marca 1851, Drž. zak. št. 67, po tistih deželah, katerim je bil ta cesarski ukaz razpisan.
Vpisi v pisemske knjige, rabljene namesto glavnih knjig, oziroma vpisi v zemljeknjižne izpiske naj se tudi bodo napravljali po določilih §§.f°’ 102—105 v občnem zemljeknjižnem zakonu in §§.f0T 7—13 v tem navodilu.
§• 15.
Kadar se začenja pisati na nov zemljeknjižen vložek, treba tako delati, kakor ustreza uredbi tiste knjige, katero bode novi vložek dopolnjeval.
Ako se po H. 112 občnega zemljeknjižnega zakona poseben list odmčni vpisom izpre-memb na vkupni zastavi, treba ta list napraviti nov, če bremenski list nema dovolj prostora, in dati mu iste predelke, kakoršne ima bremenski list.
Če v knjigi nij posebnih predelkov vpisom bremen ali ne posebnih vložkov, treba listu, odménjenernu izpremembam na vkupni zastavi, dati tri predelke, in to prvega za redovna števila, druzega za vpise, tretjega za vsote.
Vsakakor je listu, baš omenjenemu, dati oznamenilo, katero napommja o vkupne zastave vpisu na glavni vložek.
Kadar vkupna zastava mine ali se na drug vložek predene vsebina izpremembnega lista, naj se to oznamenilo podčrta z rudečilom, in vrhu tega je na izpremembnem listu zabeležiti, da se z rabe uiniče.
§• 16.
Kadar je vpis dodelan, tedaj je po propisih občnega zemljeknjižnega zakona to potrditi na pismu, katero je vpisu v podlogo. V tem potrdilu treba imenovati odlok, kateri vpis dovoljuje ali ukazuje, takisto tudi zemljiške knjige mesto, na katerem vpis stoji.
Potrdilo Vpisa.
Kadar nij pisma, na katero bi se na ravnost opirala pravica do dovoljenega vpisa (na pr. §. 14 v odstavku 4, §. 34 občnega zemljeknjižnega zakona), naj se vpis potrdi na odpravljenem odloku, katerega je vročiti prosniku.
Ob teh ter tudi ob vseh drugih slučajih, ob katerih je potrdilo vpisa treba poočftiti na kacem odloku (na pr. §§. 34, 38, 99 obč. zemljek. zak.), naj se vpis potrdi stoprv potem, ko so dodelani vsi odpravki.
§. 17.
Prffen,d.klhh”"“Z1*	Kadar seje vpis potrdil, naj se pregledajo prepisi, katere je doložila stranka, in če se
-°"' ujemajo z izvirnimi spisi, naj zemljeknjižnik to potrdi na prepisih, napominjaje o izvirnikih, katere ima pred saboj.
Kar se tiče prepisov, doloženih zaradi odmerjavanja pristojbin, to naj se dela po pro-pisih zdaj veljavnih.
Ob pregledu takih prepisov, ki so odločeni v pisemsko zbirko, nij izmetati vpoloženih posameznih prepisov, pomnoženih z mehaničnimi pripomočki, niti nij grajati, če je na eno polo prepisanih več pisem.
Prepisi naj bodo v obliki celih pol navadne velikosti čisto pisani in tako, da se lehko čitajo, ter ob strani bodi tako širok prazen prostor, kolikor ga je treba za vezanje.
Ako je izvirno pismo po §. 90 občnega zemljeknjižnega zakona shraniti v pisemski zbirki, naj zemljeknjižnik sodišču na to stvar oči obrne, če nij že sodnji odlok izrekoma ukazal shraniti izvirno pismo.
§• 18.
Prepisi, odločeni v pisemsko zbirko, ter tudi namesto njih pridržana izvirna pisma naj se zaznamenajo z vpoložflnimi števili tistih vlog, h katerim spadajo.
Prepise je ločene od vlog zbirati v trdo-oplatnfčene zvčžnje tacega obsežaja , kakor-šnega ima nepredebel zvezek. Prepisi enega zvčžnja naj imajo povrstne številke. Te številke je z oznamenilom zvčžnja vred poočftiti tudi na vloge, h katerim spadajo prepisi.
§. 19.
Ako prepisa v pisemsko zbirko zato nij treba dolagati, ker je dotičnega pisma prepis že v tej zbirki, tedaj je v zvčženj pisemske zbirke na tisto mesto, kamor bi prepis bilo vložiti, namesto njega deti list, ter na tem listu in tudi na zemljeknjižni vlogi zaznamenati ono mesto pisemske zbirke, kjer je prepis tega pisma.
§. 20.
Prepise pisemskih zbirek je zvezovati po primernih razdobjih, in to vsak zvčženj v svoj zvezek.
Če je kaka stranka izvirno pismo pustila za pisemsko zbirko, a do tistega časa, ko se zvezuje zvčženj, v katerega je pismo vloženo, nij ga nadomestila z rabnim prepisom niti ne izrekla, da hoče, naj izvirno pismo pride v zvezek, to je uradoma napraviti prepis in vzeti 'zanj pristojbino, ustanovljeno poverjenem prepisom, ter vložiti ga v dotični zvčženj prepisov a izvirnik shraniti mej spisi.
§. 21.
V tistih zemljeknjižnih sodiščih, v katerih so se do zdaj pisma prepisovala v pisemske, v to rabo odménjeae knjige, naj se tudi po sedaj tja prepisujejo po vladajočih ukazih in po določilih občnega zemljeknjižnega zakona.
Ce stranke zategadelj, da bi se odprava pospešila, poleg izvirnih pisem dolože tudi njih prepise, treba te prepise, ako se pokaže, da so pravični, namesto izvirnika rabiti ob vpisovanji v pisemsko knjigo, a z odpravo nij čakati, da bi se poprej zvršil prepis v pisemsko knjigo.
Prepise, ki jih dolozé stranke in na katerih je potrdilo, da se ujemajo z izvirniki, treba hraniti poleg prošenj.
§. 22.
Kadar so dovršeni vsi uradni posli, kar jih pristoji zemljeknjižniku, naj on to dovršilo sč svojim imenom in dnevom potrdi v dnevnikovem predelku, odločenem, da se vanj zazna-rnenava mesto vpisa.
§. 23.
Vloge, rešene v zemljeknjižnem uradu, naj se oddadé v odpravišče (Expedit), in sicer, ako je bilo treba vpisa v zemljiško knjigo, ne poprej, nego je ta vpis v dnevniku potrjen (■§. 22), a razen tega slučaja ne poprej, nego so napolnjeni dnevnikov! predelki (§. 5).
Ce je potrdilo katerega vpisa treba priložiti k odpravku kacega odloka zemljeknjižnega sodišča, naj to zemljeknjižnik ima na razvidu in odpravišču naj na to stvar oči obrne, ako nij že ob sodnji rešitvi o tem dobilo ukaza.
§. 24.
V odpravišči naj se poskrbi za odpravek sodnjega odloka, in ko je zemljeknjižnik pristavil potrdilo o vpisu, ako je bilo tega treba (§. 23), naj se poskrbi tudi za vročitev.
Ob odpravku je delati po občnih prepisih, veljavnih sodnjemu odpravišču.
O vsacem odpravku je izdati posebno prejemnico, v katero je z razločnim pisanjem postaviti kraj, dan, mesec in leto z odlokovim vpoložilnim številom vred in z natančnim za-znamenilom tistih prilog, katere bode morebiti treba povračevati, ter tudi z natančnim nad-pisom, v katerem bodi ime in priimek, stan in prebivališče tistega človeka, komur se vroča.
Na vsako prejemnico je deti opomnilo, naj se prejem sč svojeročnim podpisom potrdi na prejemnici.
Vsled poprejšnjih določil je treba tudi napraviti povratno prejemnico, ako se vroča s pošto.
§. 28.
Vročitev je opraviti po določilih, veljavnih o vročitvi v svojske roke.
Ob tej priliki naj se zahteva, da bode razločno zapisan kraj, dan, mesec in leto s podpisom prejem „ega potrdila vred.
Potrdilo o zvršitvi v dnevniku.
Odpravek in vročitev odlokov.
Hrauiba spisov.
Pisanje iskalnikov.
Poročila aeiulje-knjiinega urada.
§. 26.
Prejemnice, oziroma povratne prejemnice o tako opravljeni vročitvi, kakor je ukazano, naj se na ravnost dadé v hrambo zemljeknjižnemu uradu, ako imajo podpis tistega človeka, komur je bilo treba vročiti po sodnjem odloku.
Zemljeknjižnik naj potem, če nič nedostatkov (pomanjkljivosti)) ne zapazi na prejemnicah, oziroma na povratnnih prejemnicah, napolni v dnevniku predelek, odménjen vročitve-nemu dnevi.
Take prejemnice, oziroma povratne prejemnice, katere se pokažejo nedostatne, treba, ako se najdeni nedostatki ne dadé odpraviti po §. 216 sodnjega navodila od 3. maja 1833. Drž. zak. št. 81, pred sodišče položiti zavite v polo, na kateri naj se nedostatki zabeležijo, a nij jih poprej oddajati zemljeknjižnemu uradu. Tako naj tudi zemljeknjižnik pred sodišče položi prejemnice ali povratne prejemnice, izročene zemljeknjižnemu uradu, če na njih zapazi nedostatke.
Ob tacem slučaji naj zemljeknjižnik v dnevniku predelek, odmenjen vročitvenemu dnevi, napolni stoprv potem, ko je sodišče ukazalo shraniti prejemnico, najdeno, kakor zahtevajo propisi.
Kadar se napolni v dnevniku predelek, odmenjen vročitvenemu dnevi, naj se pristavi, ako je treba, tist dan, katerega kak rok mine, in to v predelku, odločenem rokovom, nad katerimi je uradoma čuti.
§. 27.
Po odpravi je spise, kar jih ostane sodišču v rokah, oddati zemljeknjižnemu uradu v hrambo.
Tako bodi tudi tedaj, kadar so ti spisi v zveznosti s tistimi, ki se hranijo v splošni registraturi. A ob tacem slučaji treba na dotičnem mestu splošne registrature vložiti list z napomnilom o spisih, hranjenih v zemljeknjižnem uradu.
Spisi naj se v zemljeknižnem uradu vrste po redu vpoložilnih števil ter hranijo pod trdimi platnicami v zvčžnjih, na katerih so številke.
Tisti posamezni spisi, kar jih je v zveznosti s kako zemljeknjižno prošnjo, katera je že v hrambo spravljena — kakor so prejemnice, povratne prejemnice, dopisi drugih sodišč, pritožbe, njih rešitve, poročila zemljeknjižnega urada — naj se vložč ali v zemljeknjižno prošnjo ali v poseben zavitek.
Priložene spise treba poočititi na zemljeknjižni prošnji, oziroma na zavitku.
§. 28.
To navodilo se ne tiče pisanja iskalnikov (Indices) k zemljiškim knjigam.
§. 29.
Zemljeknjižnik naj sodišču poroči, ako iz dnevnika ali iz pripomnil, spadajočih k njemu, zapazi, da je treba, naj sodišče uradoma o čem kaj ukaže.
To je posebno storiti tedaj, kadar prejemnice o kaki vročitvi nij ob pravem času; kadar se nenavadno dolgo pogreša priobčila, ki se ga je nadejati od katerega sodišča ; kadar je uradoma izbrisati kako zabeležko odpisa (§. 14 v zakonu od 6. februarja 1869, Drž. zak. št. 18), vrstnega redu (§. 58 obč. zemljck. zak.), odvračila (§. 101 obč. zem-
Ijek. zak.) ali zabeležko, napravljeno do tedaj, dokler doide izvirno pismo ali prelog (§§. 88, 89 obe. zemljek. zak.), ali kadar je izbris, zabeležen vsled drugostopinjske razsodbe, uradoma vknjižiti zategadelj, ker nij bilo nie pritožbe, in to zabeležko izbrisati (§. 133 obe. zemljek. zak.)
§• 30.
Višja deželna sodišča se pooblaščajo, da v poslovanji, katero je tukaj devèno v red, smejo dopustiti naslednje izpremembe :
1. Kadar bi se zaradi razmer kacega kraja bilo bati, da bi se gotovemu in spešnemu poslovanju delala ovira, ako se zvrši določilo 5 v odstavku 1 tega navodila, more se ukazati, da se rešene zemljeknjižne vloge oddadč zemljeknjižnemu uradu stoprv tedaj, ko je odpravišče že dognalo odpravke odlokov in zdelalo prejemnice, oziroma povratne prejemnice. 01) tacem slučaji naj zemljeknjižni urad, kadar opravi posle, kateri so se mu naročili, odpravke in pisma, pridržavši posamezne spise, kar jih je shraniti v zemljeknjižnem uradu, vrne odpravišču, da jih ono da vročiti.
2. Ob tistih slučajih , ob katerih so se pisemski prepisi do zdaj shranjevali pri zemlje-knjižnih vlogah, utegnejo se tako hraniti tudi po sedaj, ali, ako posel teče po določbi §.f* 18 v tem navodilu, smejo prepisi ostati nezvezani, kolikor bi se namreč teh izimkov zdelo treba zaradi tega, ker se kacemu sodnjemu okolišu prestavijo meje ali zaradi kakih drugih krajevnih razmer.
§• 31.
V zemljiške knjige, k njim spadajoče iskalnike, pisemsko zbirko ali pisemsko knjigo more vsak vpogledovati v običajnih uradnih urah, katere je razglasiti nabite na zemljeknjižnem uradu.	.
Vpogled v druge spise, hranjene v zemljeknjižnem uradu, razen zaznameml o kacem bivšem glasovanji, naj se daje samo tistim ljudem, katerim je pravno kaj do vpogleda, in kadar bi se o tem dvomilo, naj razloči načelnik sodišču.
Vpogledovati se sme samo pod nadzorom kacega uradnika, a strankam nij dovoljeno, navedkov, kar jih žele zvedeti, po knjigah ali spisih iskati brez uradnika, kateremu je nadzor izročen.
A kadar stranke česa povprašajo, povedo naj se jim vsa potrebna razbistrila in posebno tudi iz dnevnika tista objasnila, katerih jim je treba, da potem vpise prav umejo.
Kdor pregledujoč knjige ali spise hoče sebi kaj zapisati, ne sme pisati s črnilom.
§• 32.
Vsak sme od zemljeknjižnega urada zahtevati nepovčrjene ali poverjene prepise ter tudi izpiske iz zemljiških knjig, iz pisemske zbirke ali iz pisemske knjige.
Prepisi iz drugih spisov, hranjenih v zemljeknjižnem uradu, razen zaznameml » bivšem glasovanji, naj se dajo samo tistim ljudem, katerim je pravno kaj do teh prepisov.
(Slovtoiach.)	4
Oblast višjih delilnih sodiiič, izpra-meniti uradno poslovanje.
Vpogledavanje knjig in . p;sov v leroijelnjizuem
Dajanje prepisov in »piskov
§. 33.
Da je kako pisanje prepis, to naj se poočiti s takim nadpisom, da ga takoj vsak zapazi. Dajati se prepisi morejo ne samo iz knjig nego tudi iz spisov, in sicer v tacem obsežaji, kakoršnega določi prosmk. V vsacem prepisu bodi tisto mesto knjige ali tist spis, od koder se je prepisalo, na tanko zaznamenân sè vsemi navedki vred, kar jih je treba, da se ono mesto ali on spis najde.
§. 34.
Iz zemljiških knjig se izpiski dajo o zemljeknjižnem stanji
1. kake cele knjigovpisne stvari, ali
2. njenega nekolicega dela, ali
3. zastavne terjatve.
Ob prvem slučaji je izpiske zaznamenati, da so splošni, ob druzem in tretjem, da so posebni.
V splošnem izpisku naj bodo povedani vsi še veljavni vpisi, kar jih je v glavni knjigi, ali če glavne knjige nij, kar jih je v tisti, ki njo nadomešča, kolikor je teh vpisov takih, da kažejo :
1. vsebino in obsežaj ter tudi pravna svojstva knjigovpisne stvari ;
2. zdanjega vlastmka te stvari' s kakimi utesnili o njenem razpolaganji;
3 vsa bremena, kar jih je na knjigovpisni stvari.
V posebnem izpisku naj poleg vpisov, naštetih za števili 1 in 2 , bodo izmej bremenskih, za številom 3 zaznamenanih vpisov, samo tisti, kar se jih drži te stvari, o kateri se daje poseben izpisek. ‘
■§. 35.
Vsak izpisek se more ali obširno ali ob kratkem zdelati.
V obširen izpisek naj se zemljeknjižni vpisi postavijo od besede do besede.
V kratkem izpisku je, kar se tiče vpisanih bremen, samo ob kratkem povedati vpisano stvarno pravico in tudi, kolikšno je breme, ako ni j bilo prošeno, da se kateri posamezni vpisi povedo od besede do besede.
Ze sam nadpis kratkega izpiska naj govori, da je izpisek kratek.
§. 36.
Vknjižbe in probelcžbe, katerim se je izbris bil vknjižil, ter tudi izbrisane zabeležile, če jim pravokrepnost izbrisa nij brezdvomna, naj se z vpisom izbrisa vred povedo v izpisku.
A če je pravokrepnost izbrisa brezdvomna, tedaj je, ako proseča stranka nij zahtevala, da se obširno naštejejo vsi izbrisani vpisi, treba po redu, v kakoršnem se vrste vpisi, na tisto mesto, kjer je izbrisani vpis, zapisati besedo „Izbrisano“, a na tisto mesto, kjer je vpis izbrisa, postaviti besedo „Izbris povrstne številke“ in dodati napommio o vpisu, kateri se zaznamenâva za izbrisanega.
§. 37.
Sè zemljiško knjigo naj vsak izpisek na tanko primeri zemljeknjižnik, oziroma tist uradnik, kateremu je bilo naročeno, izpiske delati.
Ob enem je, pogledavši v	dnevnik	in v vpoložilni	vpisnik, poiskati, če je do	zadnjega
zaključka vpoložilnega vpisnika	sodišču	v roke prišlo	kaj nerešenih zemljeknjižnih	vlog, ki
se tičejo kake stvari izpiska, in tudi katere so te vloge.
Na konci izpiska je povedati število in vsebino teh nerešenih vlog, če se jih je kaj našlo ; na tem mestu je tudi vtekniti v §.fu 116 občnega zemljeknjižnega zakona zapovedano napomnilo o kacem glavnem vložku in o vpisih na njem, ter tudi, ako je treba, opomnjo, s §.fom 27 v zakonu od 25. julija 1871, Drž. zak. št. 96 ukazano o uravnavanji zemljiških
knj'g-
Na izpisek naj se postavi dan, mesec in leto, kakor ustreza poslednjemu zaključku vpoložilnega vpisnika, in to, da je vse res tako, naj tist uradnik, kateri je primerjal sè zemljiško knjigo, potrdi sè svojim podpisom in s pečatom zemljeknjižnega urada.
§. 38.
Izpremembe, kar hi se jih	zgodilo	potem, ko je	zemljeknjižni izpisek že zdelan, utegnejo se mu dodati, kakor da so	mu v nadaljevanje.
Če se nij zgodilo nič izprememh niti ne sodišču v roke prišlo zemljeknjižnih vlog, katere bi se oslanjale na vsebino izpiska, utegne se to na izpisku potrditi, ako zahteva kaka stranka. *
§. 39.
Ako ima katero pismo na sebi izvirno potrdilo o kacem vpisu, treba temu pismu, če zahteva njegov imetelj, dodati potrdilo o vseh poznejših vpisih, kar se jih tiče onega vpisa.
§. 40.
O naročevanih prepisih in izpiskih naj se drži znamemk, v katerem bodi dan naročila, naročilna stranka, stvar naročila, dan oddatve, omčnek oddanih in morebiti pridržanih ko-lečnih (štempeljskih) mark in prejemnikov podpis ali potrdilo odposlatve.
Naročilo more biti ustno ali pismeno ter nemudoma ga je vpisati v znamemk naročil. O naročilu, ako se zahteva, treba dati potrditev, v kateri je tudi omeniti prevzete kolečne marke.
Naročila naj se zvršujejo po redu, v kakoršnem se zglasijo. Od tega redu se z dovolitvijo načelnika sodišču more odstopiti samo tedaj, ako bi velela javna korist ali velika nujnost. To dovolitev je v znameniku poočititi.
tz- 41.
Potrdila o bitnostih, katere se spolno gotovostjo vidijo iz knjig in spisov, zaznamena-nili v H. 31, naj zemljeknjižno sodišče vsled prošnje daje tistim ljudem, kateri jih potrebujejo v svojih pravnih stvareh.
Dajanje potrdil.
Nadzor nad zem-ljeknjizniki.
Razteza na rudarske k-njige.
§. 42.
Načelnik sodišču naj zdaj ter zdaj preiskuje, če uradovanje zemljeknjižnega urada teče na tanko in po propisih ali ne. V to namero je pregledovati zlasti dnevnik, potlej tista posebna zaznamenila, katera so del dnevnika, in tudi znamenik, ki ga je držati o naročilu prepisov in izpiskov.
V takih sodiščih, kjer je zemljeknjižnemu uradu poseben načelnik, naj ta najprvo čuje nad delavnostjo zemljeknjižnega urada.
§■ 43.
To navodilo naj se po svojem zmislu razteza tudi na rudarske knjige.
Začetek kreposti tega navodila.
§• 44.
To navodilo lobode krepost ob enem z občnim zemljeknjižnim zakonom vred.
Glaser s. r.