NASLOV
leto XXXVI Št. 35
Murska Sobota 6. sept. 1984
CENA 20 DIN
Sindikat o položaju pomurskega zdravstva
Pomursko zdravstvo se zaradi čedalje večjega razkoraka med razpoložljivimi sredstvi in potrebami zdravstvenega varstva srečuje s težavami, ki se kažejo pri likvidnosti, zaostajanju osebnih dohodkov ne samo v rasti temveč v povprečju z drugimi dejavnostmi, v slabi opremljenosti in siromašenju skladov. V prvem polletju letošnjega leta so. namreč. vse štiri pomurske občinske zdravstvene skupnosti sklenile poslovanje s primanjkljajem, kar je zgovoren dokaz, da je sredstev za potrebe zdravstva zdaleč premalo. Kako rešiti to pereče vprašanje in kakšna je pri tem vloga sindikata zdravstvenih delavcev, sta bili osrednji vprašanji na seji MS ZSS za Pomurje, ko so ocenjevali ekonomski položaj zdravstvenih delavcev ter uresničevanje dogovorjenih nalog in samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu v Pomurju. Čeprav je bilo ugotovljeno, da je bil sindikat doslej premalo prisoten pri reševatiju problematike zdravstva, rešitev ni mogoče iskati ločeno znotraj ali zunaj zdravstva, temveč obojestransko. Vsekakor pa bi sindikat moral imeti odločnejšo vlogo pri dograjevanju sistema nagrajevanja in poenotenja kriterijev za delitev osebnih dohodkov v zdravstvu, saj je nedopustno, da imajo v radgonski in ljutomerski občini nižje osebne dohodke kot v ostalih dveh občinah.
Čeprav so bili doseženi nekateri pozitivni premiki pri delitvi dela med bolnišnično In osnovno zdravstveno službo, bi morali ugotoviti, kje in zakaj so še odstopanja od dogovoijenih nalog v okviru PZC. Prav tako bi morali slej ko prej ugotoviti, kako se uresničujejo določila samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu, kako je s solidarnostjo in ali sedanja samoupravna organiziranost PZC ustreza ali ne.
Zlasti pa bi morali na osnovi Izdelanih analiz bolj poglobljeno pristopiti k programiranju zdravstvenega varstva in iskati dolgoročne rešitve za izboljšanje stanja v pomurskem zdravstvu, saj gre za dejavnost posebnega družbenega pomena.
Feri Maučec
Ohromiti obseg prireje
Pomurski živinorejci kliub težavam, ki iih pestijo ob vse dražji proizvodnji, pogojeni s cenovnimi nesorazmerji (visoka cena koruze idr.), vztrajajo, da to ne sme vplivati na nadaljnji razvoj živinoreje. Sedanji stalež goveda in prašičev je — kot so menili na regijskem posvetu v Radgoni podpisniki samoupravnega sporazuma, proizvajalci mesa in mleka — potrebno obdržati, v prihodnosti pa celo povečati. Kot kažejo 7-mesečni rezultati, bodo živinorejci v Pomurju letošnje načrte prireje uresničili. Zaradi nizkih cen, doseženih na tujem, zaenkrat močno zaostaja le pričakovani devizni izkupiček.
Kaj se dogaja v Tehnostroju?
Marsikaj! — in vse zahteva tudi tehten premislek, pojavlja pa se tudi precej vprašanj. Najprej tri dejstva: DO Tehnostroj — oziroma TOZD Proizvodnja si je v prvem polletju letošnjega leta nabrala za 15.729.900,00 dinarjev izgube, drugo dejstvo je, da je odstopil direktor KPO Ernest Fišinger in tretjič — v dogajanja se je vmešal SOZD Agros. Trenutno stanje v tej največji delovni organizaciji v Ljutomeru nikakor ni rožnato. Pa najprej — zakaj je odstopih Ernest Fišinger?
Vzrokov je več — uradni in neuradni. Vsekakor pa se je že pred meseci v glasilu SOZD Agros — Skupna pot pojavila kritika na vodenje DO Tehnostroj — nesposobnost in kriza vodenja sta bili dve osnovni pripombi v članku. Ob tem bi najprej razjasnili, kolikšna je nesposobnost in kakšna je kriza vodenja v DO Tehnostroj — iz zornega kota zunanjega opazovalca dogajanj in razvoja Tehnostroja. Tehnostroj je v tridesetih letih naredil velik korak — iz majhne obratovalnice se je razvil v največjega ljutomerskega giganta. Predvsem v zadnjih letih. Uvajanje sodobne tehnologije (proizvodnja na tekočih trakovih, obdelava sistem AOP — računalništva in uvajanje le-tega v proizvodni proces) je največji dosežek poslovne politike vodstva. "Vse to verjetno zaradi nesposobnega vodstva. Vprašanje je, ali je SOZD Agros storil vse — kar bi po vseh pravilih moral storiti — za pomoč svoji članici? Ali je res mogoče, da se ubogi direktor KPO DO Tehnostroj upira močnemu gigantu Agrosu? Kje in kakšno vlogo so v tem času opravili delavski svet DO Tehnostroj pri t. i. pomoči in svetovanju vodilnih in strokovnih služb SOZD? Takšna in podobna vprašanja se pojavljajo na relaciji DO Tehnostroj — SOZD Agros.
Nadalje: po odstopu Ernesta Fišingerja kot predsedujočega KPO sledijo naslednja 'vprašanja: izguba, ki se je pojavila v DO Tehnostroj, je posledica izgube v samo eni temeljni organizaciji — Proizvodnji. Kaj je z direktorjem te temeljne organizacije? in kaj je z ostalimi člani KPO? Mar v današnji socialistični samoupravni družbi ne poznamo načela kolektivne odgovornosti? Po treznem premisleku bi lahko prišli do spoznanja, da je nekaj gnilega v DO Tehnostroj, predvsem zato, ker je imel direktor vso podporo DPO občine Ljutomer in izvršnega sveta. Da nikakor ne gre za obrambo direktorja, potrjujejo naslednja dejstva: takoj po njegovem odstopu — DS DO Tehnostroj je njegov odstop 15. avgusta 1984 sprejel. Imenovan je bil odbor za ureditev razmer iz petih članov: trije so predstavniki SOZD Agros, dva pa iz DO Tehnostroj. Iz poslovnika dela odbora je razvidno, da so ukrepi odbora zavezujoči za poslovodne in vse druge delavce Tehnostroja!? Kakšno -vlogo pa ima potem sam delavski svet v Tehnostroju? Kje so samoupravne pravice delavcev delovne organizacije? Predsednik KPO SOZD Agros, Leopold Rajh, je med drugim izjavil, da s prejšnjim vodstvom DO ni bilo mogoče sodelovati. V kakšni
smeri? Mogoče želi SOZD uresničiti davno željo — imeti dva močna Sipova tozda na obeh koncih republike (ob italijanski meji ga že imajo).
Ob vsem tem sama izguba ni’niti toliko pomembna, kot ne njeni vzroki. Mogoče je delno posledica napačnih poslovodnih odločitev (ža ta del je direktor DO že spoznal svoj del krivde — v kolikor je kriv), delno pa je posledica trenutnega ekonomskega položaja na našem tržišču. In vsega ne gre metati v en koš. Pri vseh ukrepih za ureditev razmer bi vsekakor morali upoštevati nek določen red — najprej TOZD, nato DO, na naslednji stoppnji bi problem morali reševati na ravni družbenopolitične skupnosti v občini in šele nato pride na vrsto SOZD. Vsekakor se ne moremo izogniti občutku, da je nekdo izkoristil trenutni položaj, saj če nekomu gre za nohte in delavcem ponudijo — na papirju — boljše plače in boljše razmere, bo delavec sprejel vsakršno odločitev, pa če je ta še tako slaba.
Na Tehnostroju se torej marsikaj dogaja. Kaj se bo izcimilo iz vsega, pa je vprašanje. 30. september — ko mora Tehnostroj poravnati določene (visoke) obveznosti do banke, je blizu. In takrat (če obveznosti ne bodo poravnane — za njih pa se je zavezal direktor Er-nerst Fišniger) bodo verjetno podani vsi razlogi za ukrep družbenega varstva — kar bi bila mogoče Še najboljša rešitev. A — ne prehitevajmo časa!
Dušan Loparnik
POSVET SEKRETARJEV OO ZKS
DELO KOMUNISTOV SE NE MERI LE PO SESTANKIH
V okviru aktivnosti po 13. seji CK ZKJ so sredi prejšnjega tedna v Murski Soboti sklicali dva posveta s sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov, in sicer ločeno za področje gospodarstva ter za krajevne skupnosti in družbene dejavnosti. Namen posveta, ki ga je organizirala občinska partijska organizacija, je bil predvsem v tem, da prispevajo k večji učinkovitosti komunistov, čemur služijo tudi splošne usmeritve za nadaljnje delo v OO ZKS, še posebej pa operativni načrt aktivnosti in razprav po 13. seji CK ZKJ. Na posvetu so namenili posebno pozornost družbeno-
ekonomskim razmeram in kritičnemu pogledu v notranja partijska dogajanja. ’ Tako so spregovorili o idejni enotnosti ZK, doslednemu izvajanju sklepov, načelom demokratičnega centralizma, moralno-političnem ugledu članstva zveze komunistov in drugim aktualnim vprašanjem.
Na posvetu so zlasti omenjali lik komunista, ki mora biti zgled ostalim, kajti po napačnem ravnanju posameznika marsikdaj ljudje napačno ocenjujejo celotno zvezo komunistov. Zato se je treba v vseh okoljih najodločneje spopasti s preprečevanjem negativnih pojavov, ki krnijo ugled ZK. Precej
Trikrat ne za skupno ogrevanje
Toplo pozno poletno vreme ni pregnalo skrbi stanovalcev v d žbenih stanovanjih v radgonski občini. Prazne cisterne za kurilno olje . reteče visoke cene (s poračunom) za kolikor toliko tople radiatorje m 'imi so še vedno najbolj vroča tema. Kot je bilo rečeno na zadnji p° ntčini občinske stanovanjske skupnosti, so se za odklop od skupnega ■ t ma oerevanja doslej odločili stanovalci bloka IX na Simoničevem breeu v Gornji Radgoni, lastniki vrstnih hišic in 15 od 19 stanovalcev v stanovanjskem stolpiču VI v Radencih. V, zadnjem primeru to še niso sklenili na skupnosti stanovalcev. Vendarle pa je po besedah vodje strokovne službe sis materialnih dejavnosti Janeza Sedivyja kljub težkemu noložaiu med stanovalci vse več razumevanja. Kaže, da začetek kurilne pu‘ J _ 15 oktober le ne bo tako problematičen. Doslej so bila nrednlačila za ogrevanje (čeprav ne v celoti) nakazana v okoli 80 odstotkih nrimerov. Te dni pa bodo imeli še zadnje razgovore s hišnimi sveti stanovanjskimi skupnostmi in DPO v Radencih, kjer še vedno niso naš W J«>ka in je položaj najbolj kočljiv.	vp
šnja pozornost je veljala tudi uresničevanju stabilizacijske politike, predvsem pa vprašanjem pravilnega nagrajevanja po delu in rezultatih dela, pri čemer so primerjali področji gospodarstva in družbenih dejavnosti. Veliko pa je bilo govora tudi o uveljavljanju svobodne menjave dela, ekonomskih zakonitosti, o vplivu delavca na oblikovanje cen itd. Kot kaže, bodo potrebne spremembe v lastni miselnosti, kajti' zgolj pristajanje na trditev, da sklepi 13. seje CK ZKJ, kot so omenili na posvetu sekretarjev OO ZK družbenih dejavnosti in KS, ne prinašajo ničesar novega, ne bo moglo preseči preveč osredotočenega forumskega dela v OO ZKS. Delo komunistov se ne meri le po številu sestankov, ampak po konkretnem delu v vsakodnevni praksi! Sicer pa so sprejete naloge OO ZK o aktivnosti po 13. seji CK ZKJ v soboški občini hkrati tudi uresničitev sklepov 6. seje CK ZKS in 8. seje OK ŽKS Murska Sobota iz letošnjega februarja.
Na posvetu v Murski Soboti so spregovorili še o nekaterih aktualnih nalogah zveze komunistov v soboški občini. Posebno skrb so namenili programu idejnopolitičnega usposabljanja v osnovnih organizacijah ZK. Sprejeli so obvezujoči sklep občinskega komiteja ZKS, da je ,treba najkasneje do 30. septembra v vseh OO ZKS prijaviti svoje člane za razne oblike idejnopolitičnega izobraževanja v sezoni 1984/85.
Milan Jerše
Na seji medobčinskega sveta ZKS za Pomurje minulo sredo se je član tega organa, sicer glavni direktor Radenske, Feri Horvat približno takole spraševal: „Ali bo Zveza komunistov tokrat res toliko korajžna in bo šla v spreminjanje razmer kljub določenim tabu temam? Kljub na primer nesmislom, nelogičnostim v nekaterih izvedbenih ukrepih v gospodarstvu?” In je še dodal Horvat:,,Ljudje pričakujejo prelom!” To je bilo izrečeno v okviru razprave o tem, kako zakoličiti in izpeljati obsežene, zahtevne in odgovorne naloge po junijski, 13. seji CK ZKJ, že sami po sebi zgodovinskega pomena, tem bolj pa prelomnega značaja zaradi odločitve, da prvič po vojni razsežnosti najvišjega partijskega plenuma v državi odmeri članstvo samo. V kolikšni meri bo to ..zgodovinsko priložnost” in izziv hkrati znala in mogla izkoristiti 4800-članska armada pomurskih aktivi-stov-komunistov?
Nadnaslovno vprašanje glasno, še bolj in več pa v mislih premlevajo in osmišljajo takorekoč po vsej državi in očitno je tako tudi v Pomurju. Pričakovanja od razprav po partijskih organizacijah na terenu in v tovarnah so izredna, v glavnem pa se že zdaj, v zaresnejših pripravah nanje, gibljejo po dveh skrajnostnih tirnicah: radikalen prelom z vsem obstoječim na eni ter kapitulantskim metanjem puške v koruzo na drugi strani. Zagovornikov in pristašev ene oziroma druge strani je v pomurskih 300 in nekaj osnovnih organizacijah kar precej, zato so se na občinskih komitejih in medobčinskem svetu partijski funkcionarji zmenili, da velja razprave po že zasnovanih operativnih načrtih tja do sredine oktobra izpeljati včdeno, poznavalsko, z argumenti in prepričevanji. Dialog in polemika, odprt sestanek, torej tudi za nečlane, razčlemba razmer v lastnem, ožjem in širšem okolju, diferenciacija, upoštevanje demokratičnega centralizma, iskanje osebne in kolektivne odgovornosti z ustreznimi ukrepi in nalogami za prihodnje — to bi utegnila biti zelo okvirna skica prijemov (metod, načinov), kakršnih naj bi v prihodnjih dneh uporabljali v razpravah po 13. plenumu CK ZKJ tudi pomurski komunisti. Predlog sklepov v 22 točkah, kolikor jih šteje gradivo najvišjega državnega partijskega foruma, v bistvu ne pove nič novega, ponavlja že znano iz statuta, kongresov in dozdajšnjih sej, skratka je premalo zavezujoč in tako uporaben za sleherno partijsko organizacijo, čeprav je sicer res, da povsem tak niti ne more biti. Prav zato je med drugim nujno, da postanejo sestanki stil in strategija ZK v smislu večje odprtosti, vabljivosti za delavske in kmečke množice, da se v prakso vpelje kontrola izvajanja sklepov, da posodobimo idejno-politično izobraževanje in usposabljanje in nenazadnje kaže zagotoviti ustreznejše komunikacije na relaciji občinski komite-osnovna organizacija. Bodimo konkretni in neposredni!
Iz zdaj že zaprašenih, zastarelih podatkov o polletnem gospodarjenju združenega dela in družbenih dejavnosti v regiji, posebej kar se tiče naložbene in razvojne politike, izgub in izgubarjev ter delitvenih razmerij pri dohodku, osebnih dohodkih in nagrajevanju, bode v oči več stvari. Predvsem so politične razsoje vredni primeri naravnost,,nesramnega ziherašenja” in kompromisarstva, samo da se v kolektivu ohrani navidezen ljubi mir in obrani ljubi kruhek. Nobenega tveganja, nobenih zamer, lepo počasi, uravnilovsko in ,,sigurno”. Mar pri tem ZK z ostalimi političnimi in samoupravnimi sestavi res nima nobene besede, moči in vpliva? Je res že tako in v tolikšni meri kompromitirana? Se res ne da nič več storiti?
Bodimo še konkretnejši in neposrednejši! V ljutomerskem Tehnostroju je ,,počilo”. Zdaj se nekateri, tudi partijci, na ves glas pridušajo in trkajo po prsih, kako so odstopu direktorja in debelim rdečim številkam v poslovnih poročilih vzrok neakumulativni proizvodni program, polna skladišča in dvorišča polizdelkov in končnih izdelkov, nazadnje pa se še sramežljivo posipajo s pepelom, rekoč, da bo verjetno vsemu krivo tudi neustrezno vodenje tovarne ter zgrešene poslovne odločitve. Kje pa so bili politični, samoupravni in poslovodni sestavi takrat, ko so se zgrešene odločitve sprejemale in ko se je začel voz pomikati navzdol? Mar niso bili zraven in vsaj soodločali?
Seveda je možno razmišljati še drugače. Namreč, da gre zdajšnje zaplete in konflikte, pa ne le v ljutomerskem Tehnostroju, naprtiti objektivno neugodnim ekonomskim okoliščinam, česar sicer v celoti ni mogoče zanikati. A spet jih ne kaže fetišizirati, saj to vodi v druge vrste skrajnosti in nevarnosti. Komunisti jih bodo hočeš-nočeš morali imeti ves čas — med razpravami, v mislih — jim pojasnjevati in razlagati. Zanesljivo jim ne bo lahko in da bi si delo olajšali, velja priklicati ha pomoč, pogojno rečeno ves ,,partijski aparat”, od sekretariatov osnovnih organizacij do aktivov komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev ter drugih aktivov, od akcijskih in problemskih konferenc do specializiranih oblik in načinov razpravljanja, od zaprtih, še raje pa odprtih sestankov do kar najširšega dialoga, navsezadnje tudi prek medijev množičnega obveščanja. Samo tako je stvarno pričakovanje, da bo namen zgodovinske poteze jugoslovanske partije — da namreč sklepe vrha spremeni, dopolni in verificira baza — v resnici dosežen.
Branko Žunec
Seminar za sodnike
Občinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava bo v nedeljo, 9. septembra 1984, ob 8.00 uri na igrišču Nafte v Lendavi organiziralo seminar za nove nogometne sodnike. Prijave zbirajo do 9. septembra, možno pa se je. prijaviti tudi pred začetkom seminarja.
I aktualno doma in po svetu
Veliki strap! Slovenska gimnazija v Celovcu. Ena izmed parol ekstremnih nacionalistov in desničarjev ob zadnjih dogodkih na avstrijskem Koroškem. Pojavile pa so se tudi parole »Slovenci ven” in med njimi celo kljukasti križi. Od deželnega parlamenta, po mnenju nekaterih pa od zveznega, bo sedaj odvisen obstoj dvojezičnih šol na Koroškem.
Manevri niso opereta
Od ponedeljka naprej bodo nekaj tednov trajali letošnji jesenski manevri obeh blokov v Evropi, v katerih bo sodelovalo več sto tisoč vojakov kopenskih, zračnih in pomorskih sil.
Manevri so v znamenju odločenosti in sposobnosti obeh blokov, predvsem pa obeh velesil, braniti svoj položaj v svetu, predvsem še v Evropi.
Kot je to vedno, se nasprotni strani obtožujeta s trditvami, da. so nasprotnikovi manevri »očitno ofenzivnega značaja.” S tem poskuša vsaka stran opravičiti lastno strategijo na eni in velikanske stroške na drugi strani.
V ZR Nemčiji se pričetek manevrov pokriva s tako imenovanim , .protivojnim dnevom,” ki spominja na 1. september 1939, ko je Hitlerjeva vojska z napadom na Poljsko pričela drugo svetovno vojno. Sicer slučajnost, ki pa buri duhove v ZR Nemčiji. Ker je pričakovati tudi demonstracije ne samo pacifistov in »zelenih” temveč tudi drugih ljudi, sta se morali tako vojska kot policija zateči k izrednim ukrepom.
Manevri »Jesenska kovačnica,” ki jih sile NATO organizirajo vsako jesen že vse od leta 1975, zajemajo 26 večjih in manjših vojaških vaj, v katerih sodeluje skupno 250 tisoč vojakov. V okviru teh vaj bo-
Sovražniki lastnega ljudstva
Tako priprave kakor tudi dogodki, ki so spremljali sam potek referenduma (o ločitvi na nemške in slovenske šole na avstrijskem Koroškem, op. ur.), šo se v glavnem odvijali po režijskem konceptu, ki je bil na Koroškem že ponovno preizkušen. Enako ali vsaj podobno je bilo že leta 1958 pri protizakonitih šolskih štrajkih in nasilnih akcijah za odjavo od dvojezičnega pouka, po istem scenariju je bil leta 1972 uprizorjen zloglasni »tafel-sturm”, ki mu je leta 1976 sledila priprava »ozračja” za
Ugodnosti za Mehiko
Ameriške banke so se končno zedinile, da odobrijo Mehiki znatno- daljše roke za odplačilo posojil z nižjimi obrestmi od onih, ki jih je ta država plačevala doslej. Gre za približno 43 milijard dolarjev, katerih odplačilo naj bi prenesli na leta po 1990. Poznavalci razmer menijo, da je Mehika s tem dosegla tisto, kar so latinskoameriške države pred kratkim zahtevale na posebnem sestanku v kolumbijski Cartageni.
Ugodnejše pogoje za dolžnike že dalj časa javno zahtevajo številni ameriški funkcionarji. Predsednik uprave ameriških zveznih rezerv Paul Volcker se je pred nedavnim v kongresu ponovno zavzel za to, da bi »pridne” vračevalce dolgov nagradili z nekaterimi ugodnejšimi pogoji vračanja. Eden od ciljev »nagrajevanja” marljivejših dolžnikov pa je seveda tudi preprečiti poskus nastanka nekakšnega združenja dolžniških držav. Druga na vrsti glede milejših pogojev pri odplačilu posojil naj bi bila Brazilija.
do Britanci preko La Mancha izkrcali okoli 60 tisoč vojakov, ki naj bi prišli na »pomoč” britanski posadki ob Renu (55 tisoč vojakov).
Zahodnonemška vojska bo v okviru manevrov izvedla va
Po pisanju svetovnih tiskovnih agencij, je Beograd uradno naiavil svoio kandidaturo za organizacijo olim-piade 1992. Poleg Beograda so svojo kandidaturo dali še Amsterdam, Barcelona, Pariz in New Delhi. Odločitev o pravem kandidatu bo znana čez dve leti. Ta vest, ki so jo sicer nekateri odgovorni zanikali, češ da to še ni uradna kandidatura za organizacijo iger, je vzburila jugoslovansko javnost. Mnogi so se namreč vpraševali, ali smo v sedanjem gospodarskem trenutku, oziroma čez osem let, sposobni organizirati tako veliko in tudi drago prireditev. Zadnje olimpijske igre v Los Angelesu so veljale 500 milijonov dolarjev in organizatorji pričakujejo, da bodo prinesle nekaj deset milijonov dolarjev dobička. Tudi zimske 01 v Sarajevu, za katere še sicer ni dokončnih računov, naj ne ■ bi prinesle izgube.
Ob sprejemanju družbenega dogovora o financiranju zimskih iger v lanskem letu je slovenska skupščina zahtevala, da bi trajneje uredili financiranje in organizacijo mednarodnih športnih prireditev v Jugoslaviji. Tako je nastal predlog družbenega dogovora, ki naj bi ga konec septembra letos sprejeli v zvezni skupščini. Ta pa predvideva, da je kandidatura sprejeta šele, ko ima sporazum podpise in soglasja vseh udeležencev dogovora.
ugotavljanje manjšine — in letos smo doživeli reprizo te »domovinske igre” v vseh njenih podrobnostih, je pretekli petek, ko se je končala akcija zbiranja podpisov za ločitev pouka zapisal celovški Slovenski vestnik.
Komaj 8,9 odstotka volivcev je sledilo pozivu zloglasnega Heimatdiensta in vodje koroških svobodnjakov Haiderja, očeta pobude za referendum, priseljenca na Koroško, ki ga preganja fiksna ideja o brambi nemštva na jugu Avstrije.
jo »Gibljivi jež” in to .na ozemlju blizu Češkoslovaške, kjer bodo skoraj istočasno manevri sil varšavskega pakta pod imenom »Ščit 84”.
Razkazovanje moči v tej bolj kot ne napeti mednarodni situaciji pač ni nič podobno lepim melodijam iz operete »Jesenski manevri” Roberta Stolza.
Koroški in vsej avstrijski demokratični javnosti je jasno, da so Korošci (tudi Slovenci) avstrijski državljani, pa čeprav si že desetletja prizadevajo proti vsem nacionalističnim vetrovom, ki jim odrekajo pravico do materinega jezika. Kdor tako dela, kot koroška svobodnjaška stranka (ob močni podpori ljudske stranke), ta se ne more imenovati drugače kot sovražnik lastnega ljudstva.
Vodja Heimatdiensta Fel-dner je po končani akciji za zbiranje podpisov ostro grajal obnašanje Cerkve na Koroškem, mladino, sindikate, sredstva javnega obveščanja, ki so po njegovem ovirali »domoljubno” početje organizatorjev referenduma, ker so se zoperstavili ločevanju šole na dvojezičnem območju južne Koroške.
Oglas v Vestniku zanesljiv uspeh
CAPLJANJE ZA ŽIVLJENJEM
Vse pogosteje srečamo v beograjskih časnikih bombastične naslove: Razred tečajnih razlik, Demoklejev meč nad mnogimi tozdi in še kaj bolj zvočnega za že tako vznemirjenega občana. Nastajajo „teorije" o razslojevanju na bogate in siromašne zaradi padanja vrednosti dinarja in o tem, kdo je za kaj najbolj odgovoren, češ da je zvezna vlada vsemu kriva, ker se je preveč podredila igri mednarodnega denarnega sklada, ki nam že vse diktira na podlagi naše prevelike zadolženosti.
Tako je na primer delegat v skupščini SFRJ, Batrič Jovanovič vztrajno glasen pri tej aktualni tem, ki dobremu govorniku daje veliko popularnost in se niti malo ne'izogiba nestrinjanju z najvidnejšimi funkcionarji. Izjavil je na primer, da ni stvar v tem, kar je rekel Marjan Rožič, da je namreč treba mobilizirati ljudstvo za ustvarjanje stabilizacijskega programa, ker so najbolj odgovorna vodilna telesa v federaciji, saj je ta trenutek od njih odvisno uresničevanje stabilizacijskega programa. Podpredsedniku ZIS Janezu Zemljariču je zameril nedavno izjavo na tiskovni konferenci, da je težava v tem, da ZIS nima dovolj ustvarjalnih moči za reševanje velikih problemov, pa je povabil novinarje k anketiranju o reševanju težav s tečajnimi razlikami. Janeza Stanovnika je vzel za pomoč pri razlaganju teze, da prodajamo vse pod ceno, ker je Stanovnik nekje izjavil, da dajemo turistične storitve za polovično ceno, nek ameriški časnik pa je objavil, da je Portugalska v Evropi najceneiša. a s orioombo. da "v komunistični Jugoslaviji lahko dobite penzion za 17 dolarjev" (za razliko od Portugalske, kjer je cena 37 dolarjev).
Ob takšnem in podobnem "drobljenju" delegata nastaja vpraša-njer kaj pravzaprav storiti? ~Mdž~šamozavestno odgovarja: stopnjo inflacije je treba v dveh letih znižati na okrog 10 odstotkov, kot je to zahtevano v protiinflacijskem programu. To je glavno. Zato pa je treba najprej zaustaviti devalvacijo dinarja, vsaj do konca tega leta, in najodločneje spodbujati izvoz z vsemi ekonomskimi ukrepi. Nujno je treba predlagati spremembo deviznega sistema, da bi onemogočili črno borzo, onemogočiti je treba uvoz tistega, kar uvažamo paralelno, razveljaviti je treba vse nezakonite podražitve, z vsemi sredstvi je treba preprečiti naraščanje cen, ki prinašajo dohodek brez dela, nujno je začeti z akcijo odvzemanja nezakonito pridobljene lastnine, ustvariti je treba temelje za onemogočanje bogatenja brez dela, oziroma'za obstoj nesocialističnih imovinskih razlik. Skratka, vse je treba podrediti uresničevanju polne zaposlenosti v štirih ali petih letih, kar je ena bistvenih postavk obrambe pridobitev naše socialistične revolucije ...
Kako to narediti? Preprosto! Vse to morajo zagotoviti zvezni organi. Tako misli delegat Jovanovič, ne da bi se zavedal, da nam je vse to že preveč znano, ker smo vse to že enkrat preizkusili — to zvezno administriranje — in ga zavrgli kot neuspešno, saj nas je privedlo do stanja, v kakršnem smo. Vse^skupaj zveni kot capljanje za časom — z veliko avantgardno zastavo nad glavo.
Zakaj pravzaprav moramo sprejemati pogoje mednarodnega denarnega sklada glede padanja vrednosti dinarja, večanja obrestnih mer, čutiti negativne posledice tečajnih razlik in podobno? Brez filozofiranja o tem, kar je bilo in kar bo, je ilustracija beograjska praksa s priznavanjem brezpravno zgrajenega beograjskega naselja Kaludjerica v zakonito naselje po vseh urbanističnih predpisih.
To naselje ima kakih 20.000 prebivalcev onstran hriba, od Save v notranjost, in ga ne bi bilo, če bi beograjske oblasti spoštovale pravila igre o zakoniti gradnji hiš v mestu. Ker je bilo pač preveč gledanja skozi prste, je naselje nekaj nezakonito zgrajenih hiš zraslo v majhno mestece, ki ga ni več mogoče spregledati, in ga je pač treba mestno urediti. Se pravi, da razvoj glavnega mesta caplja za življenjem prav tako kot caplja za življenjem še marsikaj drugega tudi drugod. Življenje pa ima znano pravilo: Navada — železna srajca. Ljudje pač še nismo navajeni samoupravljanja, kaj šele da bi se natančno držali pravil igre samoupravljanja, če organizatorji življenja ožje ali širše družbe menijo, da je nova pravila igre sicer mogoče uresničevati, ni pa to tudi obvezno. To nam dela mnogo večje račune kot je potrebno. Vsak dolg pa je treba prej ko slej plačati — z velikimi obrestmi!
Viktor Sirec
■■v žarišču dogodkov
NENAMERNA REKLAMA
Sovjetska zveza kupuje v ZDA velike količine žita, s tem pa ne pomaga samo ameriškim farmarjem, temveč tudi Ronaldu Reaganu. Tako v en glas trdijo
Kjerkoli se je v teh dneh pojavil pred farmarji, povsod je poudarjal, da so »kupili Rusi od oktobra sem 20 milijonov ton našega žita”. V nasprotju z minulimi časi, ko bi kaj takega uporabili za primerjanje relativne vrednosti obeh sistemov, pa Reagan zdaj ponavlja: »Z veseljem jim bomo prodali toliko žita, kolikor ga le hočejo.”
Izjave so dvignile tukaj veliko prahu. Televizija prikazuje ladje s srpom in kladivom na dimnikih, kako čakajo pred ameriškimi izvoznimi pristanišči v Mehiškem zalivu.
Novica, da »Rusi spet veliko kupujejo”, je pomembna sestavina- boja za glasove ameriškega farmarskega pasu, V normalnih razmerah so farmarji sicer res na »republikanski strani”. Vendar razmere za ameriško kmetijstvo že dolgo niso več normalne, čeprav je Ronald Reagan kak mesec po tem, ko je osvojil Belo hišo, odpravil embargo na prodajo žita Sovjetski zvezi, ki ga je uvedel njegov predhodnik kot povračilo za sovjetski vdor v Afganistan. Cene
komentatorji, ki spremljajo predsednikovo predvolilno turnejo po širnih prostranstvih ameriškega »žitnega pasu”.
hrane, kakor tudi drugih surovin, pa so v sovjetskih razmerah žrtev politike dragega denarja, ki se vleče že četrto leto. Pomagalo ni niti to, da je Reaganova vlada, v želji, da bi se položaj izboljšal, z žitom iz svojih prepolnih silosov plačala farmarjem, ki so privolili, da bodo zasejali manj, kot bi lahko.
. V minulem letu dni je v primežu med nizkimi cenami pridelkov in dragimi posojili bankrotiralo rekordno število farmarjev, čeprav so se subvencije zvezne blagajne za kmetijstvo povzpele do do prav tako rekordne številke dvajsetih milijard dolarjev na leto.
Zdaj pa so sovjetski nakupi žita glavni adut v protiofenzivi, ki jo je začel Ronald Reagan v ameriškem žitnem pasu. Predsednik ne zamudi nobene priložnosti in kar naprej opozarja farmarje, če je to sploh potrebno, da je vlada Carter-Mondale uvedla embargo na prodajo žita Sovjetski zvezi.
Tukaj se zdaj sprašujejo, ali se bodo ti nakupi nadaljevali in ali se bodo v tolikšnem obsegu, da se bo
RIM — Kot so sporočili na sedežu vatikanske diplomacije, v Moskvi ne dovolijo, da bi papež obiskal sovjetsko republiko Litvo.
NEW DELHI — Reka Brahmaputra je v indijski zvezni državi prestopila bregove. Brez strehe nad glavo je ostalo okrog 10 tisoč ljudi.
WASHINGTON — Američan Alvin Hiebert, ki je za potrebe ameriške vojske tri leta proučeval problem prenatrpanosti vesolja pravi, da je v vesolju več kot 15 tisoč predmetov, ki jih je izdelal človek in da to utegne povzročiti resne motnje v komuniciranju.
BONN — Zahodnonemška stranka ,,zelenih” je parlamentu posredovala predlog zakona, po katerem bi bilo treba, če bi bil sprejet, v šestih mesecih zapreti vse jedrske elektrarne v ZR Nemčiji. »Zeleni” namreč trdijo, da je prebivalstvo nenehno izpostavljeno nevarnostim jedrskega sevanja.
ALŽIR — 1. septembra je začel veljati sporazum o združitvi Maroka in Alžirije. Tako so odločili Maročani na referendumu ter na splošnem ljudskem kongresu v Libiji. Nekateri trdijo, da ta zveza ne bo dolgo trajala, saj se je Libija (3 mil. preb.) doslej že večkrat poskušala združiti s katero od arabskih dežel.
RIM — Zaradi novogradenj so v Italiji lani uničili poldrugi miljjon obdelovalne zemlje.
SEUL — Vesoljska in telekomunikacijska družba Huges Aircraft bo za prihodnje letne olimpijske igre v Seulu izdelala pet satelitov. Vsak bo velik kot blok s štirimi nadstropji, imel bo 33 telefonskih in 4 televizijske kanale. Prvi satelit bodo v vesolje izstrelili marca 1986.
NEW YORK — Po ocenah komisije za begunce OZN je na vsej afriški celini štiri ali pet milijonov beguncev, največ iz Etiopije, Sudana, Zaira in Gane. Večina beguncev živi v nemogočih pogojih.
izboljšalo razpoloženje ameriških farmarjev. Vesti, ki prihajajo iz Moskve, odgovarjajo trdilno: Sovjetski zvezi, pravijo, grozi »že šesta zelo slaba letina zapored”, žita pa menda v tolikšnih količinah kot v Ameriki ni mogoče kupiti nikjer.
Komentatorji — ne ravno brez cinizma — pripominjajo, da Sovjeti delajo s tem nemara veliko uslugo Ronaldu Reaganu nekaj mesecev pred predsedniškimi volitvami. To uslugo seveda-opisujejo kot nenamerno, kajti očitno je, da bi bilo Moskvi bolj ljubo, Če bi imela v Beli hiši po januarju Walterja Mondaia, ki se je med drugim obvezal, da bo zmanjšal primanjkljaj državne blagajne in da bo zato v prihodnjih letih porabil za vojsko 30 do 40 milijard dolarjev manj, kot namerava Ronald Reagan.
Kot pravijo, pa se lahko konec koncev izkaže, da je ta usluga precej velika, kajti volilna matematika kaže, da •je izid odvisen tudi od prevladujočega razpoloženja v takih skupinah, kot so farmarji.
Ne glede na to, kaj se bo iz tega izcimilo, Američani zdaj na televiziji gledajo, kako Ronaldu Reaganu obraz žari od veselja, ko farmarjem nekje na srednjem zahodu sporoča, koliko »Rusi kupujejo”.
STRAN 2
VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
Srečanje z Ivanom Kreftom
Ljudski agitator o Ljudski pravici
Na ovitku tretje knjige Sporov in spopadov beremo: „Ivan Kreft je politični delavec. Njegova partijska pot se začenja kmalu po prvi svetovni vojni (1927), vodi ga v Avstrijo, Nemčijo, med španske borce, v NOB. O sebi pravi, da je bil .ljudski agitator*. Vse življenje. Oznaka se mi zdi ne samo točna, temveč tudi pomenljiva. Kajti agitatorji niso nereflektirani pripadniki te ali druge ideologije, so gorečneži, verniki, oznanjevalci svojega globokega prepričanja. Disonance med idejnim angažmajem in političnim pragmatizmom jih ne omajajo. Nesporazumi, spopadi, krivice, teror jih ne frustrirajo. Zgodovinske izkušnje jim ne odvzamejo vere. Njihova usoda je zaznamovana s poslanstvom, ki so si ga izbrali. Tak je Ivan Kreft”.
Kratko, a kleno je zapisalo pero Branka Hofmana, znanega kot avtorja romana Noč do jutra, te poglobljene psihološke in eksistencialne analize doživljanja človeka, ki mu je naključnost usodnih dni spremenila tok življenja. Ob vsem pa je bil Ivan Kreft tudi drugi urednik Ljudske pravice, takoj za Miškom Kranjcem, in ravno to je prevesilo jeziček na tehtnici za srečanje z njim, ki smo ga sicer nekoč že načrtovali. Tokrat je vsebina izključno naravnana na levo orientiran, levičarski tisk v tridesetih oziroma štiridesetih letih na Slovenskem z viškom v prekmurski (kasneje ljubljanski!) Ljudski pravici. Pa tudi dobesedno srečanje to ni bilo, marveč gre za pismeno korespondenco z nekdanjim ljudskim poslancem in publicistom, ki mu je vodilo pri pisanju spominov Leninova misel, da je hujše ne priznati napake kakor pa jo zagrešiti.
V spremnem dopisu k svoji verziji pogovora je Ivan Kreft med drugim zabeležil: ,,Skušal sem napisati stvari, ki so bile doslej še neobjavljene, da bi bil tako čimbolj izviren. V glavnem sem se dotaknil svojega širokega agitacijsko-pro-pagandnega delovanja, ki je prišlo najbolj do izraza v letih, ki jih označujem za dobo Ljudske pravice. Ta je trajala skoraj nepretrgoma od leta 1933, ko je imel Kar-delj prve razgovore s pomurskimi aktivisti o možnosti izdajanja novega Usta za široke ljudske množice, pa do začetka druge svetovne vojne. Med NOB in po njem je imela Ljudska pravica popolnoma novo vlogo. Vsekakor se mi zdi, da ni bilo najbolj prav, da so jo kmalu po njeni 20-letnici preimenovali v Ljudsko pravico-Borbo, pozneje pa sploh združili s Poročevalcem v Delo, tako da se je ohranilo njeno ime samo še v imenu tiskarne Ljudske pravice, v kateri se tiskajo Dnevnik in druge Publikacije.”
Najprej nas zanima, kakšne naloge ste imeli pri Ljudski pravici, kako ste zbirali prve naročnike in kakšna je bila naklada?
Priprave za začetek njenega izdajanja so terjale precej časa, tudi po tem, ko je Pokrajinski komite KPJ za Slovenijo že odločil, da bo njen urednik pisatelj Miško Kranjec, pri komiteju pa naj bi zanjo odgovarjal dr. Joža Vilfan. Ker Partija dotlej še ni izdajala glasila, ki bi bilo namenjeno predvsem kmečkemu ljudstvu, je bilo treba najprej začeti zbirati naročnike, seveda zlasti na podeželju; najmanj dva tisoč naročnikov je bilo potrebnih, saj bi bil pri manjši nakladi Posamezni izvod predrag. Po tem, ko so me izpustili iz nemških zaporov leta 1933, se nisem več vpisal na univerzo, a sem imel zelo tesne stike s študenti levičarji na ljubljanski univerzi, posebej tistimi, ki' so bili organizirani v društvih Njiva in Triglav. Mnogi •ned njimi, posebej tisti v Njivi, so bili doma s podeželja in so se udejstvovali v društvih kmečkih fantov in deklet. Največ so jih zbrali v Prekmurju in Prlekiji. Tako so se recimo naročniki iz Poštnega okoliša nekdanjega svetega Jurija, danes Vidma ob Ščavnici, že po nekaj tednih v Ljudski pravici pohvalili, da so dosegli število sto. Bralci tega Pogovora bodo nekoliko začudeni, ko bodo zvedeji, da je bila naklada veliko manjša, kot se je o njej doslej pisalo. Kot že omenjeno je bua začetna naklada dva tisoč, največ pa šest tisoč, in ne deset tisoč izvodov, kot je bilo nekje ^Pisano. Bralo pa jo je več kot tokrat toliko ljudi, saj so Posamezni izvodi šli iz rok v roke, Ponekod pa so Ljudsko pravico rali v večjih skupinah, kolektiv-n°- To je imelo svojo dobro stran, saJ so bile te skupine neke vrste organizacijski zametek za politično nelovanje, kar je prišlo še kako
prav pri tomajskih volitvah leta 1935, volitvah, ki so povzročile padec tako imenovane Jevtičeve vlade.
O teh volitvah smo doslej že veliko slišali in brali, a vendarle: kako je prišla na njih do izraza ta organiziranost?
Volitve 5. maja 1935 so bile javne. Tako se ni vedelo zgolj kdo se je volitev udeležil, temveč tudi, kako je kdo glasoval. Opozicija je dobila v Sloveniji več kot 22 tisoč glasov, ki so jih oddali volilci, pripravljeni nositi vse hude posledice. Za to svojo trditev naj navedem
najbolj značilen primer. Bilo je v Dragatušu v Beli krajini, kjer so volilci protirežimske liste protestirali zoper ponarejanje volilnih rezultatov. Zbralo se je več tisoč demonstrantov, ki jih je uspelo orožnikom razgnati šele, ko so uporabili orožje in je padel smrtno zadet kmet Miha Gorše. Pogreba, ki ga orožništvo ni motilo, se je udeležilo veliko ljudi. Nekaj mesecev pozneje so padli v Ljutomeru kmečki sin Alojz Mavrič, na Bizeljskem Anton Premelč in na Gorenjskem Franc Erlah. Ljudska pravica jim je pred koncem leta 1935 posvetila skupno osmrtnico s poudarkom, da so bile to žrtve, ki so padle v boju za boljše življenje. Posredno se je teh žrtev spomnil Jože Lacko, kandidat za člana CK KPS, ko je nastopil kot govornjk slovenskega kmečko-delavskega gibanja ob otvoritvi doma Matije Gubca pri Vidmu ob Ščavnici 30. julija 1939. V svojem nagovoru je med drugim dejal: ,.Žrtve revolucionarnega bcja za ljudske pravice so dale pobudo za zgraditev tega doma! ”
Potemtakem je postajala Ljudska pravica čedalje večji in boleč trn v peti protiljudskemu režimu!
Razumljivo. Župnik Klekl, ki je v Crenšovcih izdajal svoje Novine, se je prvi spotaknil ob njo in Miška Kranjca, ker je sodil, da je Ljudska pravica konkurent njego-'
Dejstvo, da je Ljudska pravica (kot edini progresivni list) obšla ukrepe, ki jih je dr. Korošec kot notranji minister podvzemal proti progresivnemu tisku in .proti njej posebej (glavarja dr. Karti-na, ki Ljudske pravice v Dolnji Lendavi ni pravočasno zatrl, je dal celo kazensko premestiti, namesto njega pa postavil dr. Bratino z nalogo, naj jo takoj zatre), dokazuje, da se je skupina, zbrana okrog Ljudske pravice, čutih že dovolj močno za resnejši odpor proti represalijam diktatorske oblasti. (Pomurski vestnik, štev. 39 od 1. oktobra 1964)
vemu glasilu. Kmalu ji je začel očitati, da je levičarski, komunistični list. Podobno je kmalu potem storila Straža v viharju, glasilu klerofašističnih študentov. Objavila je članek, v katerem je ves levičarski in demokratični tisk proglasila za komunističnega, češ da ga vzdržuje komintema. V ilustracijo tega sestavka je objavila fotomontažo naslovov vseh opozicijskih listov.
In kakšna je bila na to vaša reakcija?
Ker si je dovolil podobne izpade na Ljudsko pravico tudi drugi klerikalni tisk, je bilo pričakovati, da bodo z gonjo složno nadaljevali. Zato je PK KPJ za Slovenijo, katerega politični sekretar je bil takrat prof. Mirko Košir, sklenil, naj V imenu vsega denunciranega tiska vložim tožbo zoper Stražo v viharju oziroma njenega glavnega in odgovornega urednika Mateja Poštuvana (rojen v Ivanjševcih pri Gornji Radgoni — op. pis.). S tožbo seveda nismo mogli uspeti, ker je medtem Poštuvan postal visok uradnik Ministrstva za notranje zadeve v Beogradu in je dobil vse gradivo, ki je kakorkoli obremenjevalo Ljudsko pravico in drugi napredni tisk; takega gradiva pa ni bilo malo. Notranje ministrstvo je imelo zaplenjena pisma in drugo dokumentacijo iz katere je izhajalo, da je Ljudska pravica res komunistična. Največ te
dokumentacije je dobila policija pri kurirjih, ki so vzdrževali zvezo s CK v tujini. A tožbo smo izgubili le formalno, in sicer v tem smislu, da je sodišče razpisalo glavno razpravo v času, ko sem bil zaprt in nisem mogel nastopiti kot toži-telj. Mojo odsotnost so namreč vzeli, kot da odstopam od tožbe.
Ste morda imeli še kakšno drugo tiskovno pravdo?
Čeprav je Ljudska pravica ostro in brezobzirno napadala razne vrste izkoriščevalcev delovnega ljudstva, ni nihče tožil. Verjetno so se prizadeti zavedali, da bodo pred sodiščem še bolj kompromitirani, če bomo prinesli dokaze o njihovem izkoriščanju, špekulacijah in podobnem.
Kaj pa cenzura?
Zahtevam cenzorjev smo se upirali kolikor je bilo največ mogoče. Dokler smo imeli pred-cenzuro, se je dalo doseči, da smo kaj že črtanega po dolgem prepričevanju cenzorja vendar lahko objavili. Danes lahko izdam, da je bil moj prijatelj Vlado Kozak dober znanec žene nekega cenzorja in ta je marsikaj hote spregledal. Toda ko je začel dr. Korošec nanj" izvajati pritisk in zahteval, da je treba Ljudsko pravico za vselej zatreti, ni bilo več rešitve. Zaplenjevali so številko za številko. Nazadnje smo tiskali le nekaj številk za cenzorja. Nekoč so šli celo tako daleč, da so nam zaplenili tudi stavek iz svinca, kar pa v zakonu ni bilo predvideno. Takrat sem obletal vse oblastnike in’ slednjič le dosegel, da so nam vrnili sta-
Ljudsko pravico je od vsega začetka odlikovala izvirnost, tvornost, doslednost in demokratičnost. Pretirana bi bila trditev, da je bila brez napak. Da bi se izognili zaplembi, so sodelavci Ljudske pravice morali prikriti nekatere svoje misli, kar je včasih povzročilo nejasnosti. Zaradi tako imenovanega ezopskega jezika nam nekateri objavljeni dopisi danes niso povsem razumljivi, toda v tistem času so opravili svojo nalogo.
vek. Končno je PK KPJ za Slovenijo sodil, da ni mogoče tvegati, da bi šest tisoč izvodov že tiskane Ljudske pravice pretihotapili iz tiskarne mimo policijskih stražnikov, ki so imeli tiskarno pod nadzorom, in jih spraviti do naročnikov. Tak položaj je nastal v trenutku, ko je bil list prepovedan z utemeljitvijo, da je bil v enem mesecu trikrat zapored zaplenjen.
Danes Je več ali manj znano, kakšne obupne tegobe znajo občasno sesti za vrat nekaterim, najraje regijskim časopisom, kar zadeva financiranje. Kako je bilo s tem v takratnih časih?
Glavni dohodek so pomenile naročnine, nekaj se je zbralo v tiskovnem skladu, nekaj pa smo si občasno sposodili. Za prvo številko je prispeval dva tisoč dinarjev lastnik mlina Viktor Kukovec, simpatizer partije iz Ljutomera. Pozneje smo nekaj malega zbrali z oglasi. Ko so začeli Ljudsko pravico pleniti, so nastali veliki, nepredvideni stroški. Individualnim naročnikom nismo posvečali preveč pozornosti, bolj smo si prizadevali, da je šla posamezna številka iz rok v roke, oziroma da so jo brali V skupinah. Tako naklade ni bilo treba povečevati in zaplembe so povzročale manjšo škodo. Gradivo, ki smo ga dobili po končni prepovedi Ljudske pravice — bralci za prepoved seveda niso vedeli — smo objavili z glavo Bojevnika v listu, ki so ga izdajali bojevniki iz prve svetovne vojne. Ta nekaj časa ni izhajal in ga cenzorji niso točno pregledali. Take številke Bojevnika smo pošiljali naročnikom Ljudske pravice. S tretjo številko nismo več uspeli, saj je policija našo zvijačo odkrila.
Govorila sva o cenzuri in tiskovnih pravdah in tožbah. Pa so vas morda kdaj zaradi tega tudi zaprli?
Zaradi Ljudske pravice so me zaprli samo enkrat, sicer pa sem bil zaradi organiziranja sestankov, izletov in zborovanj v letu 1937 skoraj vsakih 14 dni po dva do tri dni v zaporu. Ko sem bil zaprt zavoljo lista v Zoisovi hiši, kjer je bila policijska stražarnica, so hoteli zvedeti, kdo vse piše vanj. Rekel sem jim: ,,Verjemite ali ne, vse pišem sam.” To je bila resda očitna laž, toda vztrajal sem pri tem prepričan, da me policija zato ne bo pretepala, saj ljubljanska v glavnem te navade ni imela.
Koliko pa ste res pisali sami?
. Lahko si mislite, da za pisanje ni ostajalo dovolj časa. Nekaj pa je vendarle izšlo v Ljudski pravici, čemur sem vsaj ,,botroval”. To so
bili dopisi, ki sta jih Rudi Čačinovič in Jože Brilej ,,popravi-čevala”, tako da so postali bolj razumljivi. Del teh dopisov sem dobil osebno, preden so prišli v uredništvo. Veliko sem obiskoval dopisnike in poverjenike, se pogovarjal z njimi o težavah in skupaj smo sestavili marsikateri dopis, saj ljudje sami niso bili vajeni pisati sestavkov. Toliko se jih je nabralo, da vseh sploh ni bilo mogoče objaviti in nekateri so tudi ostali neobjavljeni. Nisem jih zavrgel, temveč jih po prepovedi Ljudske pravice začel objavljati v mariborski Neodvisnosti, ki jo je kmalu prevzela partija. Dobil sem posebno rubriko ,,Iz popotne torbe” in te dopise objavljal pod šifro n. t. (Ivan Kreft).
Kako so ljudje sprejeli prepoved Ljudske pravice?
Pojasnil sem že, kako smo se upirali cenzuri. Ko nam je bila odvzeta predcenzura, smo že vedeli, da moramo biti na vse pripravljeni. V Lendavi se je samo enkrat zgodilo, da je bila zaplenjena celotna naklada, za kar je bil povod poziv k udeležbi na protestnem zborovanju proti krvavim dogodkom v Ljutomeru leta 1935. Takrat je PK KPJ za Slovenijo na predlog Miška Kranjca sklenil, da je najbolje, če se list preseli v Ljubljano, saj’ je dobil lendavski okrajni glavar od ministra dr. Antona Korošca navodilo, naj Ljudsko pravico čimprej zatre. V enakem položaju se je časnik znašel 6. marca 1936 v Ljubljani. Takrat smo po vsej Sloveniji začeli pobirati podpise proti njegovi prepovedi in zbrali smo okrog 20 tisoč podpisov. Ker smo to počeli javno, nas je začela upravna oblast denarno kaznovati. Zoper to smo se vsi prizadeti pritožili upravnemu sodišču v Celju. Zame je napravil pritožbo dr. Jože Vilfan in ker sva uspela, so uspeli še drugi in akcija je bila s tem legalizirana. Seveda nismo računali, da bi mogli uspeti v tolikšni meri, da bi izsilili ponovno izdajanje Ljudske pravice.
Znano je, da je partija namesto nje začela izdajatjdruge časopise.
Po tako imenovanem celjskem dogovoru je bilo določeno, da bi tri opozicijske skupine — okrog Ljudske pravice, Slovenske zemlje in Bojevnika — izdajale skupen časopis. Zamisel je bila sicer uresničena, ni pa se obnesla, zato je bilo še več drugih poskusov. Po teh letih v Sloveniji še zmeraj ni bilo mogoče, da bi obnovili izhajanja Ljudske pravice. Bil pa je takrat v Zagrebu Edvard Kardelj,ki je vodil sekretariat CK KPJ. Nekoč pred vojno je bil zaprt skupaj z dr. Vladimirjem Mačkom in računal s tem, da bi jo morda uspeli tiskati v Zagrebu, vendar bi jo imenovali Nova Ljudska pravica.
Izvršitev te naloge je Kardelj zaupal študentu Maksu Durjavi in meni. Ko je bilo vse tako daleč, da bi lahko izšla, se je izkazalo, da tudi tu ne bo mogla trajno izhajati, da pa je vendar vredno tvegati s poskusom. Kardelj je hotel imeti od naju zagotovilo, da bova poskrbela za pravočasno ilegalno razpečevanje časopisa. V kratkem je sam pripravil za nekaj več kot štiri strani gradiva. Ko sva mu z Durja-vo razložila, kako bova organizirala razpečavanje,'je bil takoj za to da izide zagrebška Nova ljudska pravica na osmih straneh. Tudi gradivo za tako povečano številko je Kardelj pripravil sam, le nekaj malega sva prispevala jaz in Maks. Najina glavna skrb je bila, da pride list mimo policije do naročnikov v Sloveniji. Deset dni pred božičem leta 1939, koso se študentje pripravljali, da odidejo na krajše počitnice sva člane Skoja, partije in simpatizerje zadolžila, naj nosijo največje kovčke, da bodo v njih odnesli na točno določene naslove v Sloveniji pravkar tiskane izvode Nove Ljudske pravice. Naklada je znašala pet tisoč izvodov, zaplenjenih pa je bilo vsega 4 ali 6 izvodov v knjigami P. Breyer v Zagrebu. Seveda smo si z izigravanjem policije onemogočili tiskanje nadaljnjih številk.
Tako se torej predvojenga obdo-ja Ljudske, pravice spominja njen drugi urednik Ivan Kreft, rojak iz Vidma ob Ščavnici, publicist, ljudski agitator in poslanec, ki se v prvi knjigi svojih Sporov in spopadov sklicuie na Borisa Ziherla, ki je nekoč zapisal: ,,Ni nam treba, da si ustvarimo neke moralne ideale, da na to temo iščemo etične katekizme, ampak je važno, da vidimo, kaj je v tej naši stvainosti no-' vega, kako se to novo tudi na področju moralnih odnosov uveljavlja, in da to novo postavljamo kot zgled, predvsem pa, da kot komunisti nastopamo kot predstavniki tega novega.” BRANKO ŽUNEC
ZGEP Pomurski tisk, n. sol. o.,
TOZD POMURSKA ZALOŽBA, o. sub. o.,
Murska Sobota, Lendavska 1
založniški svet TOZD
razpisuje
na podlagi določil Statuta in po sklepu ZS prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
tozd Pomurska Založba (reelekcija)
Prijavljeni na razpis morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— visoko strokovno izobrazbo
— 3 leta prakse na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— imeti morajo organizacijske sposobnosti in izkušnje pri utrjevanju samoupravljanja
Dela in naloge se združijo za dobo štirih let.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh od objave razpisa na naslov: splošno-kadrov-ska služba, ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1, z oznako na ovojnici: za razpisno komisijo TOZD Pomurska založba.
Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri, izbira izmed prijavljenih na razpis pa bo v roku 30 dni po preteku razpisa.
SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOBOTA
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1.	učitelj slovenskega'jezika - določen čas (nadomešča-n^delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela 8. 10.
2.	učitelj matematike - določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela 3. 10. 1984.
3.	učitelj STM — določen čas (nadomeščanje delavca, ki je v JLA). Nastop dela po dogovoru.
4.	sekretar — nedoločen čas.
Pogoji:
Od 1. do 3. točke — visokošolska izobrazba ustrezne smeri, pod 4. točko — višja pravna šola, 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati se naj pred vložitvijo prijave informirajo o konkretnih razpisnih pogojih osebno ali telefonsko, prav tako pa jih vabimo na razgovor, ki naj ga najavijo (telefon: 069 21-705).
Ustrezne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve, Naselje V. Vlahoviča 12, Murska Sobota. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku razpisa.
Uprava za notranje zadeve v Murski Soboti objavlja prosta dela in naloge
1.	administrativnega referenta na oddelku milice v Gornjih Petrovcih,
2.	snažilke na PM Lendava.
POGOJI:
Pod 1.:
— končan program srednjega 4-letnega izobraževanja administrativne smeri, eno leto delovnih izkušenj in znanje strojepisja. Zaželjeno je tudi znanje madžarskega jezika.
Pod 2.:
— osnovnošolska izobrazba, poskusno delo.
Poleg navedenih splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoje iz 84. člena Zakona o notranjih zadevah.
Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi pošljite v 8 dneh od objave Upravi za notranje zadeve Murska Sobota.
KMETIJSKA ZADRUGA LJUTOMER - KRIŽEVCI o. sol. o. Križevci pri Ljutomeru
ponovno razpisuje javno dražbo za prodajo
- stanovanjske hiše na Vratjem vrhu 2 s stavbiščem, dvoriščem in sadovnjakom v skupni izmeri 939 kv. m
za izklicno ceno 800.000 din
Dražba bo v ponedeljek, 24. 9. 1984, ob 10. uri v sejni sobi DO KK Radgona Jurkovičeva 5.
Interesenti morajo pred začetkom dražbe vplačati 10-odstotno varščino pri dražbeni komisiji. Ob sklenitvi kupne pogodbe kupec plača prometni davek in vse stroške nastale s prenosom lastništva.
Pogodbo je potrebno skleniti v roku 30 dni od dneva dražbe in plačati kupnino v roku 45 dni.
Če kupec v določenem roku ne sklene kupne pogodbe, bomo menili, da je odstopil od nakupa in mu vplačana varščina zapade.
Vse informacije v zvezi s prodajo dobite po telefonu (069) 74-321 int. 22.	/
6. SEPTEMBER 1984
STRANI 3
domača pamet
Ustvarjalnost na jesen življenja
, .Nikdar ni prepozno,” s svojim zgledom potrjuje 74-letni Franc Žnidarič iz Gornje Radgone, ki je svojo zadnjo, pa ne čisto zadnjo, ,,opredmeteno zamisel” — univerzalni držaj za vrtne kosilnice — predložil na ogled obiskovalcem nedavnega radgonskega sejma in dobil zlato plaketo kot priznanje za in-dustrijsko-inovacijski dosežek.
PREPROSTO IN PRIROČNO
,,Gre za to, da je mogoče s kosilnico, ki ima tak držaj, kositi v vinogradu, ob zidovih, pod grmičevjem in živo mejo, saj se držaj premika levo in desno, prilagajaš si ga sproti, kakor pa pač rabiš. Nič posebnega torej, marveč preprosto in priročno.
Med nagrajenci v kmetijski mehanizaciji na sejmn v Gornji Radgoni se je znašel tudi tozd Tomo Vinkovič iz Bjelovarja.
Do inovacije me je prignala praksa, saj ko sem recimo kosil v vinogradu, ni bilo mogoče nikdar priti povsem do trsa. Zdaj je to mogoče,” nam je pojasnil Žnidarič. Da je zamisel opredmetil, niso bili potrebni nikakršni 'posebni reprodukcijski materiali ali surovine. »Pravzaprav sta zadoščali dve cevi in to je vse.”
Vendar pa je radgonski 74-let-nik še druge sorte mojster. Tako na primer za kosilnico ni mogel dobiti batnih obročkov in . . . ”Ja, kaj sem hotel. Ker jih nisem mogel dobiti, sem sklenil, da jih sam izdelam. Vzel sem batne obročke iz ’katrce’, jih obdelal v delavnici in jih montiral v kosilnico. Ta še danes odlično deluje.”
INVENTURA DOSEŽKOV
Radgonski sejem jih je dal ničkoliko in vseh niti ni mogoče našteti. Omenili bomo le nekatere. Ob tem še zanimiva podrobnost, da je namreč komisiji za ocenjevanje razstavljene kmetijske tehnike in tehnologije zaradi prevelikega števila prijavljenih oziroma nagrajenih inovacijskih dosežkov zmanjkalo formularjev za priznanja. Avtorji jih bodo tako prejeli kasneje.
Med serijskimi proizvodi kmetijske mehanizacije so bili nagrajeni: linija za siliranje koruznega zrnja organizacije Avto-hiša iz Čakovca, vrtavkasta brana CUB in sklopka ET-Cimosove tovarne avtomobilov iz Kopra, ročna sejalnica Gorenjeve TPO Muta, več vrst traktorjev IMT Beograd z rotacijsko traktorsko in samohodno motorno kosilnico, linija za obdelavo govejih črev in skubil-nik za piščance proizvajalca LIMOS iz Škofje Loke, vrstna traktorja Torpeda z Reke, komunalni	traktor	z linijo
priključnih strojev tozda Tomo Vinkovič	iz Bjelovarja,
samohodni	silažni	kombajn
Zmaja iz	Zemuna,	traktor
železarne Store, hladilnik s toplotnim izmenjevalcem za hlajenje mleka in gretje sanitarne vode Gorenja Fecro iz Slovenj Gradca, preobremenitvena sklopka Cimosovega tozda Proizvodnja avtomobilskih delov iz Senožeč, centrifugalna črpalka za mleko, molzni stroj za mini farme in odvzemalnik za silažo sestavljene organizacije Belje TOS Kneževo, traktorski nošeni pršilnik Metalne RA’J Maribor, priprežni traktorski pršilnik in univerzalna kosilnica tovarne strojev Morava, IEK Kostolac iz Požarevca, zlatol farma program mariborskega Zlatoroga, medvrstni rotovator, obiralna stiskalnica, podrahljalnik in na-hrbtna škropilnica IMP Panonija iz Murske Sobote, obračalni plug, vrtavkasta brana in traktorska drobilka (rotovator)
MptatHnPon tozda Batuje iz Črnič, stroj za odvzemanje silaže Creine iz Kranja, traktorska kabina radgonske Avtoradgone, prezračeval ni k gnojevke Aerator-Oximix Cevovoda iz Maribora, kombajn sestavljene organizacije Djuro Djakovič iz Slavonskega broda, čelni 'traktorski nakladalnik delovne organizacije HIKO Olga Meglič Ptuj, TSK Superior traktorska kosilnica GRAM1P Dubrava in enoosna prikolica Farmer 06 ljutomerskega Tehno-stroja.
Dokaj dolg seznam naj sklenemo s posameznimi avtorji, ki so bili prav tako deležni priznanj: Roman Gorjup iz Kamnika za električni pastir Herkoles Elektronik tip H-80/24, Stefan in Sil
va Kobal iz Vižmarij pri Ljubljani za bokse za konje in Franjo Stefulj, Trnovec 19, za robkalnik za koruzne storže. (Da ne bomo enostranski, bomo seznam dosežkov z industrijsko-inovacijskega področja v kmetijski mehanizaciji objavili v prihodnji številki našega časnika!)
POIZVEDELI SMO ZA VAS
V tovarni Riko v Ribnici so uvedli pravico ’’pritožbe” , na izum. Delavski svet tam oceni vsako predlagano inovacijo (nagrade za izboljšave znašajo do 5400 dinarjev), določi, kakšno nagrado naj bi inovator dobil, nato pa vse skupaj objavijo v internem glasilu s pozivom, naj se javi vsak, ki je sodeloval ali pripomogel k izboljšavi, vendar ga predlagatelj ni navedel. Tako v Riku že v kali zatrejo številne težave, od zavisti, natolcevanj in podobnega, do resničnih krivic, ki so že mnogokje zadušile inovacijska prizadevanja delavcev.
UTEGNE VAS ZANIMATI
Letina 1982 je bila za patente in izume izrazito borna. Presku-šenih izumov in patentov je bilo samo 34 (skoraj polovico manj kot 1981), na zavodu prijavljenih patentov 55 (leto prej 60), registriranih pa 44 (deset več kot leto prej). In medtem ko je bilo 1981. leta 40 takšnih izumov in patentov, ki so bili prvič praktično uporabljeni, se je leto za tem ta številka ustavila že pri 26. Toda o zastoju v tovrstni ustvarjalnosti, ki pri nas v resnici nikdar ni cvetela, še dosti bolj zgovorno govorijo podatki o tistih dosežkih, s katerimi se je slovenskim izumiteljem posrečilo dobiti potrdilo tudi na tujem. _ Pred tremi leti sta bila v tujino’ prodana dva slovenska izuma oziroma patenta, leta 1982 pa nobeden. To pravi statistika. Dr. Stojan Pretnar, ki sodi med najuglednejše jugoslovanske poznavalce tega področja, pa v zvezi s prelomom med tema dvema letnicama opozarja še na nevzdržen zakon o patentih, sprejet decembra 1981, ki je povzročil, da raziskovalci patentov kratkomalo ne prijavljajo. Razlog? V patentiranju ne vidijo nobene stimulacije . . .
SKLEPNA MISEL — V PREMISLEK
”Če bi v naši družbi bolj upoštevali, da je človek maksimalno stimuliran in maksimalno produktiven takrat, ko mu zaupajo naloge, ki so na skrajni meji njegovih sposobnosti in stremljenj, bi se'izognili mnogim zapletom, mnogim napakam. Kajti ravno v prerazporeditvi kadrov je še veliko rezerv.” (Viljem Nemec, svetovalec na področju organizacije pri Zavodu SRS za produktivnost dela). b. Zunec
STROKOVNJAKI TPO DODALI POLNILNI LINIJI ŠE NAJVAŽNEJŠI DEL
Prvi jugoslovanski polnilec -rezultat lastnega razvoja
300 delavcev Tovarne polnilne opreme Radenske je kronalo svoj štiriletni uspešen razvoj z izdelavo prvega jugoslovanskega polnilca — zamašilnega stroja, ki so ga predstavili na sejmu Vino 84 v Ljubljani. S tem so največji domači proizvajalci polnilnih linij (nekatere posamezne dele še izdeluje SOP Krško) osvojili takorekoč celotno polnilno linijo, v njeni sestavi manjka le še etiketirni stroj. In če se ne bo njegove izdelave lotil noben domač proizvajalec, bodo tudi tega naredili v mladi kovinsko-predelovalni tovarni Radenske.
Prototip polnilca, izdelan je bil z nekoliko zamude, bo vgrajen v polnilnico mineralne vode Radenske. Gre za polnilno-zamašilni stroj zmogljivosti 7.500 litrskih steklenic na uro tlačnega tipa, ki je primeren za polnjenje vseh pijač na osnovi ogljikovega dioksida in mirnih pijač, z majhnimi spremembami pa tudi za vse ostale. Cena stroja je 30 milijonov dinarjev. Na osnovi lastnega znanja so ga v Tovarni polnilne opreme izdali s pomočjo 15 kooperantov iz družbenega sektorja — velik delež so opravili v Železarni Ravne in mariborski Metalni — in 20 zasebnih kooperantov.
Plehkost v delegatskih klopeh
»Tovarišice delegatke in tovariši delegati, sama sem morala poklicati tovarišico iz strokovne službe, da bi se dogovorili, kako in kaj.”
»Ne, ni res, jaz sem vas prva poklicala!”
»No, to je pa že preveč! Večkrat sem morala zavrteti številčnico, preden sem vas dobila”, se ni dala ugnati prva. »In ker — kot kaže — nisva našli skupnega jezika, naša delegacija (banke, op. p.) predlaga, da se natečaj razveljavi in ponovi.”
»Vi pač niste niti kot pravna oseba niti drugače pristojni za takšen predlog!” se ni dala prepričati druga.
Kdo ve, kako dolgo bi se še vlekel ta dialog, ko bi delegatom slednjič ne prekipelo. In razvozlali so tragikomičen vozel. Tragičen kmalu zato, ker bi se kaj lahko pripetilo, da bi 92 upravičencev 3. natečaja kreditov za stanovanjsko gradnjo radgonske občinske stanovanjske skupnosti moralo čakati še precej mesecev na kredit v skupni višini okoli 7,5 milijona dinarjev.
»Ampak ljudje, razumite vendar, da jih je velika večina na ta račun že vzela gradbeni material, »Sloga” ima inventuro, kako bodo to poravnali?”
Sele ta zdrav ton je prekinil komično razpravo na stanovanjski skupščini in postavil piko na i.
Vzrok, da je do tega sploh prišlo, pa banalen, da banalnejši ne more biti. V nasprotju s prvima dvema natečajema pri občinski stanovanjski skupnosti za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje, ko so upoštevali le eno vlogo na stanovanjsko enoto, so tokrat možnost razširili na več prosilcev. Tako je tudi prav, saj je jasno, da je upravičen zaprositi za kredit vsak, ki za to združuje sredstva.
Pa je bila razdalja (gre skoraj za sosednji zgradbi) za obe delavki — odgovorni tovarišici pri strokovni
■-----------------————
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščam, da sem
BRIVNICO preselil v nove prostore na Lendavski cesti (blok), nasproti DES-a.
Za obisk se tudi v novih prostorih toplo priporočam.
LUDVIK BOJNEC
Telefon 23-053
-----------------------—------
% VAŠ ZAMRZOVALNIK ??
6
x če pušča ali na zunanjih ।
X stenah ledeni	v'
Polnilec je nov dokaz izjemnega strokovnega dela v TPO, kjer so v dobrih štirih letih obstoja po prvem narejenem pralnem stroju še v sodelovanju z zahodnonem-škim partnerjem z lastnim znanjem postopno osvojili celotno proizvodnjo izjemno zahtevnih polnilnih linij. Tudi najnovejši razvojni dosežek je razen ležajev narejen iz domačih materialov. S tem pa
S prikaza delovanja polnilno-zamašilnega stroja na vinskem sejmu v Ljubljani.
službi sis in radgonski enoti Temeljne pomurske banke — prevelika. Nikakor se nista dobili, da bi se dogovorile, iz strokovne službe tudi ni bilo pismenega navodila, in vse se je končalo pri najbolj sodobni obliki komuniciranja — telefonskem pogovoru. Tega pa je vsaka razumela po svoje. Morebiti je prav to stalo kredita koga izmed nepoučenih?
Toda to tovarišico, ki se je v tem
Za melioracije več denarja
Ne le da je potrebno zakon o zbiranju 'sredstev za melioracije, ki se mu izteka zakonski rok, prenesti v naslednje srenjeročno obdobje, temveč tudi — kot so menili člani poslovnega odbora konzorcija za zagotavljanje sredstev za proizvodnjo in preskrbo s hrano za slovenske potrebe in izvoz — povišati stopnjo z dosedanjih 0,3 in 0,4 odstotke iz dohodka v združenem delu. V Sloveniji pa si bomo tudi v prihodnje zagotavljali dodatne količine kmetijskih pridelkov in hrane s sovlaganji v primarno kmetijsko proizvodnjo v drugih republikah in v Vojvodini z načrtnim vlaganjem za izboljšavo njihovih zemljišč.
Na seji odbora so dobili zeleno luč trije predlogi. PIK Čakovec in ormoška tovarna sladkorja bosta tako sofinancirala 250 hektarjev polj, na katerih bodo pridelovali sladkorno peso za tovarno. Že letos naj bi za to usposobili prvih sto hektarjev, ostalo v naslednjih dveh, to pa bo Slovenijo stalo deset milijonov dinarjev, v zameno pa bomo dobivali najmanj 45 ton pese na hektar letno. Ormoški tovarni pa se v daljšem obdobju obeta sladkorna pesa s kar tisoč hektarjev hrvaških polj, kar bi naj ob dogovorjenih količinah z Madžarske zagotavljajo rentabilno poslovanje.
ABC Pomurka bo težave pri oskrbi s koruzo ublažila v sodelovanju s kmetijskim kombinatom Labudnjača v Vojvodini. V desetih letih bo dobila deset tisoč ton koruze letno in da bi lahko v zameno zagotovila v sodelovanju s Temeljno Pomursko banko — denar za melioracijo vojvodinskih polj na 1.350 hektarjih, še je odpovedala nekaterim domačim naložbam. To je bilo ob potrebnih 50 tisoč tonah koruze letno v sozdu ABC nujno.
€
bodo še utrdili svoj položaj na domačem trgu in v tujini, kamor so skupno prodali že 15 kompletnih linij in 31 pralnih strojev različnih zmogljivosti. V štirih letih so v TPO s svojo proizvodnjo strojev in opreme privarčevali jugoslovanskemu gospodarstvu 8 milijonov dolarjev, sami pa ustvarili izvoza za 4 milijone dolarjev.
V. Paveo
primeru obnašala skrajno malomarno in neodgovorno, ni motilo. Se več, na koncu žolčnega dialoga je celo pripomnila, da ni užaljena. Zato pa so bili prav gotovo užaljeni prisotni - delegati. Takšni »kiksi” pa so strokovni službi sisa, kjer že tako tli precej žerjavice zaradi drugega problema (plačila kurjave pred novo kurilno sezono), gotovo najmanj potrebni.
Vlado Paveo
V Vojvodino, na polja zrenja-ninskega kmetijskega kombinata, bo pri melioracijskih delih 25 milijonov dinarjev vložila KZ Mozirje. V zameno bo petnajst let dobivala letno 2.600 ton korzze.
Povečala pa se bo tudi naročena proizvodnja nekaterih kmetijskih pridelkov in proizvodov iz drugih ' republik. Pšenice bomo kupili 90 tisoč ton,. 78 tisoč ton koruze in 11,1 tisoč ton jedilnega olja, nekoliko manj pa le sladkorja — 41 tisoč ton.
Člani konzorcija so se zavzeli za kreditiranje Zalog mesa, da bi se omilil položaj mesne industrije in ohranilo stanje v živinoreji. V Sloveniji moramo ohraniti normalno preskrbo z mesom in pri tem je pomembno, da se reši položaj mesne industrije Murska Sobota.
V. Paveo
Cecilije Gomišček ni več
Vojna vdova in bivša interniranka se je rodila 7. novembra 1900 v Vidmu ob Ščavnici, v 84. letu starosti je umrla 25. avgusta. Ko se je pred sedemdesetimi leti začela prva svetovna vojna, ji je bilo štirinajst let, vendar je že takrat sodelovala pri zbiranju pomoči za vojake na fronti, za ranjence v bolnišnicah, za vdove in vojne sirote. Po vojni se je poročila z Izidorjem Gomiščkom iz vasi Deskle pri Gorici. Otroci Zora, Vida in Danilo so pred vojno obiskovali soboško gimnazijo in hčerki sta tu tudi maturirali. Družinski poglavar Izidor je bil kot cestni nadzornik domoljub in aktiven sokolski delavec. Med drugo svetovno vojno je bil Gomiščkov dom v Černelavcih ena izmed najpomembnejših postojank. Vseh pet članov družine je bilo vključenih v OF in izpolnjevali so zadane naloge. Sin Danilo je bil eden izmed vodilnih kurirjev. 4. maja 1944 so ga Madžari ujeli, ga strahovito mučili na beltinski orožniški postaji, nato pa ga odpeljali v Komorom na Madžarskem, pa naprej v Dachau in. Schonberg, vendar do taborišča Bergen-Belsen ni prišel, umrl je kot sedemnajstletni fant.
17. oktobra 1944 so aretirali še ostale štiri Gomiščkove. V taborišču Flossenburg je končal svoje življenje Izidor Gomišček. Mati in hčerki sta bili v taborišču Bergen-Belsen. Po vojni so se vse tri vrnile na osvobojeno ozemlje, vendar z veliko žalostjo v srcu. Minilo je 39 povojnih let in v tem času je Cilka nadaljevala med vojno začeto delo v OF, kakor so ji pač dopuščale moči. Omenimo naj le njeno delo pri Rdečem križu, v Zvezi vojaških vojnih invalidov in Zvezi borcev. Prejela je več družbenih priznanj in odlikovanj. In ko smo jo videvali na sestankih in na ulicah našega mesta, je bil — kljub bolečini v srcu — na njenih ustih vedno nasmeh.
Slava spominu partizanske matere!
JOŽE JANEŽ
ŠTIPENDIJE
Kaj pomeni štipendija danes? Ali omogoča šolanje nekaterim kategorijam prebivalstva oziroma potomcem teh kategorij (socialnih)? Ali omogoča uresničevanje kadrovskih potreb v delovni organizaciji? Ali pa ni eno in ne drugo.
Prva teza bi se glasila: štipendija je eden izmed najpomembnejših materialnih injekcij, ki naj bi zagotovila mladim iz socialno šibkejših družin možnost nadaljnjega šolanja in vključevanja v izobraževalni proces. Skratka, vse socialne kategorije prebivalstva naj bi imele enake možnosti. Toda žal to ni tako kljub pravno in »humanistično” zastavljenemu sistemu, kajti pravni red, ki ta sistem ščiti, dovoljuje mnoge zlorabe znotraj njegove izvedbe, ki pa jih pozneje, ko postane vroče, ne priznava. Na primer sin ali hčerka s kmetije z zemljiškim maksimumom in razdeljeno posestjo na pet pokolenj v družini je glede na nizko vrednotenje katastrskega dohodka na mnogo boljšem od recimo proletarskega ali polproletarskega otroka, katerega starši imajo nizke osebne dohodke, ter je proletarec pač prikazal dejanski dohodek, prej omenjeni pa tega ni storil oziroma mu ni treba storiti, ker sistem tega od njega ne zahteva. Kdo je na boljšem, in to kljub vključevanju vseh mogočih komisij in samoupravnih organov, ki so lahko še kako pošteni, pa njihova poštenost na sodišču nič ne velja in je celo opredeljena kot laž?
Drugo je kadrovska štipendija v vlogi uresničevalca kadrovskih potreb. Po številu razpisanih glede na to, kje so bile razpisane, sodimo, da se naši delovni sili slabo piše in da se še lep čas ne bomo zavedali pomena znanja pri razvoju regije. Kot kaže, je resnica, da kadrovske štipendije razpisujejo le tisti, ki jim ni z rožicami postlano, ker pač na drug način ne morejo priti do kadrov. Morda se to ne zdi niti tako velik problem, toda glede na moč regionalnega gospodarstva, njegovo strukturo na eni strani in priliv mladine, zmogljivosti šol in njihove programe na drugi strani vodi do dokajšnjih neskladij. Saj če pomeni vsaj v grobem odraz kadrovskih potreb za naslednja štiri oziroma osem let, se pomurski delovni sili, in to predvsem kvalificirani, na tržišču delovne sile ne obetajo dobri časi. O tem kdo in zakaj dobi kadrovske štipendije, in to predvsem tisto, ki pomeni visoko socialno mobilnost (mišljen visokošolski študij), tukaj ne bomo razmišljali, saj se v glavnem ve, kdo so ti priskledniki, ki so deležni teh »bonitet” brez možnosti konkurence »žalujočih ostalih”.
Morda pa je tudi to eden izmed dokazov, da bo Pomurje ostalo rezervat, ki ga bo dušila nekvalificirana delovna sila, kajti po štipendijah sodeč nimamo interesa, da bi jo izobraževali, drugje pa je verjetno ne bodo potrebovali.
Janez Votek
STRAN 4
VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
kulturna obzorja
Končana likovna kolonija
Letošnja mednarodna likovna kolonija v Lendavi se je te dni končala. Umetniki, ki so na njej sodelovali, bodo v Lendavo ponovno prišli konec novembra, ko je tradicionalna razstava njihovih del, ki so sicer narejena, v. ateljejih, vendar polna len
davskih pejsažev in motivov. Letos je na likovni koloniji
Ob 5O-letnici Ljudske pravice	2
PREDHODNIK KRANJČEVE PRAVICE
Zagovarjali bomo vedno in povsod kmeta, delavca ... (Iz Uvodnika v Novi čas)
NASA BORBA JE BORBA ZA POŠTENO STVAR
Po dosegljivih virih — gre predvsem za šesti letnik predhodnika Vestnika, to je Obmorski tednik iz leta 1954 z obsežnimi in številnimi spominskimi zapisi ob 20-letnici Ljudske pravice, za brošuro 40 let Ljudske pravice in podlistek Mitje Meršola Naš časopis in čas z začetki objavljanja v Delu aprila oziroma maja 1984 je očitno, da se je Ljudska pravica začela pravzaprav Le. s prekmurskim Tednikom za gospodarstvo in prosveto Novi čas, ki je izhajal od 2. oktobra 1932 do 22. januarja 1933. Čeprav naj bi izhajal kot tednik, je izšlo 1932. leta le pet številk, 1933. pa dve.
V uvodniku prvega letnika prve številke beremo: ’’Velik pesimizem je zavladal — obupavamo nad vsem. Da vsaj trohico pomagamo našemu kmetu in delavcu iz tega obupa, smo se odločili in začeli izdajati nov časopis za gospodarstvo in prosveto. Za zdaj nismo imeli prilike povedati tudi drugim, v kakem položaju se nahajamo, zato smo se odločili za časopis, ki je najboljše in najučinkovitejše sredstvo za širjenje naših misli in želja. Združili smo se in s pomočjo vas vseh, ki imate še kaj upanja v sebi za boljše čase, želimo in hočemo pomagati vsem in vsakomur, ki je pomoči potreben. Naš list je kmetski in delavski, kmetje in delavci se bomo oglasili in v njem povedali, kaj čutimo, na čem trpimo in kako bi se nam naj pomagalo. Zagovarjali bomo vedno in povsod kmeta, delavca in vsakega bomo branili v stiskah, težavah, ter mu tako pomagali doseči boljšo bodočnost. ”
— Miško Kranjec, prvi urednik Ljudske pravice, pisatelj, javni delavec, osrednja osebnost v napredni prekmurski periodični publicistiki. (Foto: M. Kranjec, Delo)
sodelovaio 6 likovnih umetnikov iz Vojvodine, Makedonije, z Madžarske in iz Slovenije. Prvič so sodelovali tudi keramiki, tako da je sedaj na koloniji zastopana vsaka umetniška smer. Likovna kolonija v Lendavi slavi letos že 12. leto obstoja,
umetniki pa so v teh letih lendavski galeriji zapustili že
Miško Kranjec pa je bil v uvodniku šeste številke prvega letnika še neposrednejši: ’’Naša borba ni nova, temveč se že vleče več kot sto let. Mi samo nadaljujemo to borbo. Ne trdimo, da bomo dosegli, za kar se borimo, samo vemo, da je vedno več ljudi, ki se borijo z nami. Svet je razdeljen na dve polovici, bolje, na dve strani. Nekoč je stran, na kateri se borimo, molčala. Zdaj se je prebudila, zdaj je nastopila borba. Naša borba je borba za pošteno stvar. Ne vstajamo kot sovražniki narodov, dasi zahtevamo, da tudi naš narod uživa v svetu iste pravice kot vsi drugi narodi, temveč vstajamo kot sovražniki onih, ki nas tlačijo, ki nam ne dajo najpotrebnejšega — kruha. Ne prosimo nikakih milosti, pravice zahtevamo. ”
Tako torej začenjajo iz stoletne sivine nad Prekmurjem pronicati zametki novih časov in razmer. Novi čas so urejali in pisali vanj že v slovenskih šolah v Jugoslaviji šolani prekmurski izobraženci. Levičarje in katoličane je družil odpor do šesto-januarske diktature in do Jožefa Klekla starejšega, hudo konservativnega klerikalnega voditelja katoliških Prekmurcev, župnika in uret^ika Novin.
AKCIJA NOVEGA ČASA
Kot se spominja Rudi Čačinovič v knjigi, zborniku Ob naprednem tisku . . ., Murska Sobota, 1262 je bila ta akcija ’’zamišljena kot široka, množična akcija, ki naj bi s pomočjo poverjeništev, kroga dopisnikov in sotrudnikov pomagala izgraditi tudi nekako polle-galno organizacijsko omrežje za širše kmečko-delavsko gibanje, kar je bito za takratne čase več
preko 150 likovnih del, ki krasijo galerijo in prostore delovnih organizacij, ki so pokrovitelji vsakoletne likovne kolonije. Tako so njihova dela približana občanu delavcu, to pa je tudi namen likovne kolonije v Lendavi.
ali manj neprikrite diktature izredno težavno. ” ■ Sicer pa številke pred prevzemom v prokomunistične roke, ves letnik 1932, idejno niso enotne. Poleg krščanskosocialnih člankov in drugih prispevkov v katoliškem duhu, kot so na primer Dr. Krek naš vzor, 60-letnica Slovenca, V Mehiki preganjajo katoličane, programski članek o stanovski državi, srečujemo poročila o naraščanju komunističnega vpliva v raznih državah, protifašistične pripombe in sploh marsikaj, kar bi lahko napisali ali podpisali slovenski komunisti. Te slednje članke je pisal in pošiljal Janez Titan iz Kroga pri Murski Soboti, takrat študent medicine na Dunaju, ki seje tam pod vplivom Lovra Kuharja in drugih vodilnih članov KPJ preusmeril v levo. S Kuharjevo vednostjo in soglasjem je bil dejansko glavni usmerjevalec Novega časa. Ves čas je prispeval zunanjepolitične članke verjetno s sodelovanjem koga iz tako imenovanega dunajskega kroga. (Rudi Čačinovič: ,,Z Janezom Titanom, ki je bil na Dunaju, sem imel organiziran podtalni kanal za prenašanje ilegalne komunistične in proti-režimske literature in izmenjavo pisem . . .” — Iz pogovora s Stanetom Grahom, 23. aprila 1973)
Po peti številki, ko je odšel urednik Mirko Tuš k vojakom, je prevzela Novi čas napredna prekmurska mladina, ki se je že poslovila od polfevdalne klerikalne in od lažne liberalne miselnosti in je iskala tudi za Pomurje rešitev v revolucionarni preobrazbi vse družbe ter v boju za enakopravnost slovenskega naroda. "Prevzem" oziroma popolna uveljavitev prokomunistične smeri je bita možna, ker so v konzorciju lista imeli večino obrtniki, kmetje in vaški proletarci, ki so se s tem strinjali. Saj je vendar šlo za dosledno pisanje v duhu proglasa na začetku Novega časa, kjer piše, da je list "kmetski” in "delavski”, da se bodo v njem oglašati ’’kmetje in delavci” in povedali, kaj jih tare in kako naj se jim pomaga.
Prva, ’’komunistična ’’ številka je izšla 1. januarja, druga in zadnja pa 22. januarja 1933. Uredila in povečini tudi napisala sta jo Rudi Čačinovič in Miško Kranjec, čeprav je kot urednik podpisan Stefan Cuk. Program in vsebina obeh številk kažeta, da je Novi čas z njima postal docela, ne le napol, znanilec novega časa.
NAPADI BOLESTNO LJUBOSUMNEGA KLEKLA
"Skrajno reakcionarni Klekl je bil nezadovoljen že s krščansko-socialističnimi številkami Novega časa: že zaradi knjižnega jezika, ki mu je nasprotoval, češ da ga prekmursko ljudstvo ne razume, predvsem pa je občutil, da pomeni Novi čas začetek konca njegovega monopola nad duhovnim življenjem Prekmurja, konec duhovnega diktatorstva, ki ga je vršil upokojeni plebanoš s kratkim presledkom v času Tkalčeve revolucije in povojnih homatij skoraj trideset let, ” je zapisal Janko Liška 1954. leta. ’ ’Krščansko-socialistični Novi čas je povzročil Kleklu skrbi, naskok levičarskih visokošolcev, ki so si list ob novem letu 1933 osvojili, pa ga je do kraja razdražit. Od konca decembra pa do konca februarja je napisal in objavi! vrsto napadov, naročenih
KULTURNA NADGRADNJA KRAJEVNEGA SREDIŠČA — Kiparski del letošnje 8. likovne kolonije Elrad-Avtoradgona so na lastno podbudo gostili krajani Spodnje Ščavnice. Za cilj — tudi kulturno urediti vse bolj razvijajoči se krajevni center — jim ni bilo težko prispevati denarja in ob znani prijaznosti domačinov so se kiparji v kraju dobro počutili. Rezultat tega kratkega — v Spodnji Ščavnici so prepričani da ne zadnjega —
dopisov, izjav in namigovanj, da je novo uredništvo v zvezi s komunistično stranko in celo, da dobiva denar z Dunaja (mislil je na Kominterno). ” Bolestno ljubosumni Klekl se je s somišljeniki fanatično pognal v napad, hkrati pa opozoril oblast, da je list delo komunistov. "Takoj po prvi naši številki Novega časa se je začela gonja. Klekl je v boju proti nam segel po svojem dobro preizkušenem in takrat v Prekmurju najbolj učinkovitem preplahu: Brezverci tiskajo Novi čas! Povsod, kjer smo se sestajali, celo v vaških gostilnah ali pri komu na domu, so nam sledili. V naslednji številki Novin je že pisalo o tem. Opozarjale so domače oblasti na sestanke komunistov, brezbožcev, rotile pred nami verne vaščane in jih pozivale naj molijo za našo spreobrnitev. Nič čudnega, če so se ženske na cesti križale pred nami. Klekl je bil ves čas prepričan, da gre pri našem delu za komunistično stvar, zato je vse to napadal. Začel nas je ovirati najprej doma, nato pa je začel iskati zavezništvo in oporo pri režimu v Ljubljani. Njegovo paktiranje 'S Koroščevo stranko in sodelovanje s policijskim režimom je bilo vse bolj izrazito. Po prvi številki nam niso več pustili Novega časa tiskati v Murski Soboti," je 23. aprila 1973 Stanetu Grahu pripovedoval Rudi Čačinovič.
ODPRTO PISMONOVINAM
V njem je pisec Miško Kranjec brez ovinkov povedal staremu plebanošu Kleklu, da je svojo politično in narodno vlogo v prekmurskem javnem življenju odigral. Odgovarjal je na vrsto člankov in opomb zadnjih treh številk Novin. Zavrača napade, ki so bili naperjeni proti sodelavcem Novega časa in katerih namen ni bil samo, da razvrednotijo njihov sloves, ampak da jih zrušijo tudi Kot osebnosti." Obsodili ste nas za brezverce, ” nadaljuje Miško Kranjec, "pri vsem tem pa ste pozabili na eno: da ste naleteli na določen krog ljudi in ne na posameznike. In ta določen krog ni osamljen med dijaštvom, najmanj pa osamljen v družbi svetovnih mladinskih pokretov, pa čeprav nas nazivate samo za neke posameznike. ” Opozori Klekla, da je s tem pokazal samo eno: da nima razgleda v široki svet, kjer se oblikujejo nove forme življenja. Teh da ni mogoče ustaviti. "Mi pa gremo na delo za nov, srečnejši rod, ” je sklenil Miške Kranjec odprto pismo, "gremo na delo za pravico najmanjšega človeka: na delo za novo kulturo, za prerod sveta . . ."
Kot nadaljuje Stane Grah v brošuri Publicistično delo Miška Kranjca je to odprto pismo in članek o agrarni politiki, socialna reportaža Ivana Slovina _ Rudija Čačinoviča in drugi prispevki v Novem času dodobra prestrašili nasprotnike. ,,Pčvi poseg mladih Prekmurcev v napredno in revolucionarno periodično publicistiko je bil grobo zatrt. Novi čas je ugasnil, toda uspeh njegovih piscev med ljudstvom se je širil naprej . . . Isti krog partijsko naravnanih Prekmurcev je medtem (kljub hudemu pritisku oblasti in policije_ op. p is.) Le začel kovati načrte za novo glasilo. Takrat še niso vedeli, da jih čaka velika naloga, veliko zaupanje Ljudska pravica. ”
sožitja so štiri zanimive kiparske skulpture. Za začetek dovolj.	vp
K brošuri Grad na Goričkem
Pred dnevi je bila predstavljena že zdavnaj potrebna turistična spremljevalka — informator, ki bo vsakemu obiskovalcu Grada na Goričkem osvetlila vpogled v našo kulturnozgodovinsko dediščino in njeno posebnost. Ob njeni izdaji je spregovoril avtor, zbiralec in častilec narodnega blaga učitelj Matija Žižek.
K delu je znal spretno pritegniti starejše domačine in mladino. Skupno so izbojevali namensko posojilo, podprli skupni interes in tako se je začela kulturna propaganda za turizem.
Iz brošure je razvidno, da grad poleti privablja vedno več domačih in tujih obiskovalcev. Verjetno se bo v bodoče marsikateri ravno s pomočjo brošure zamislil nad žalostno usodo naših kulturnih vrednot.
Domačini so sposobni v teh propadajočih zapuščinah ob finančni pomoči ponovno organizirati kulturne prireditve, folklorne nastope ali celo odpreti gostišče s plesi pod arkadami. Nedvomno sta pri vsem tem najbolj zgovorna stabilizacijski dinar in organizacijska roka.
Iz teksta se tudi da razbrati, da čas spreminja ljudi, obrusi preteklost in poraja nove želje in hrepenenja. Avtor je dejal: ,,Ne ubijajmo želje entuziastom. Grad čgtijo in ljubijo le redki posamezniki, ki nosijo v sebi kulturo, znanost in umetnost.
V tej ljubezni do zgodovinske dediščine izstopata Franček Šte-fanec in Jože Rituper, ki sta že pred dvanajstimi leti med grajskimi zidovi samoiniciativno uredila manjši muzej.
Dini Titan
GALERIJA DOMAČIJA V SELIŠČIH
Likovno srečanje po desetih letih
23.	septembra se bodo na otvoritvi razstave svojih del v galeriji Domačija v Seliščih pri Vidmu ob Ščavnici- ponovno zbrali udeleženci 1. republiške izobraževalne kolonije Združenja likovnih skupin Slovenije. S tem bodo obeležili 10-letnico tega srečanja likovnikov iz vse Slovenije (za tem so bile tukaj
CERTUS Maribor TOZD Avtobusni promet Murska Sobota — odbor za delovna razmerja
objavlja
prosto delovno nalogo
VOZNIK AVTOBUSA
Pogoji:
— KV voznik,
— šest mesecev delovnih izkušenj,
— bivališče Hodoš ali bližnja okolica.
Prijave sprejema tajništvo TOZD Avtobusni promet Murska Sobota, Bakovska 29, osem dni po objavi.
Kulturni koledar
RADENCI — V sboto, 8. septembra, ob 18.00 v Kongresni dvorani hotela Radin nastopila folklorna skupina KUD Beltinci. Predstavili bodo domače narodne plese, spremljala pa jih bo banda Kociper-Baranja.
Po nastopu bo otvoritveni ogled razstave likovnih del Jožeta Sptilaka iz Murske Sobote. Razstava je posvečena 50-letnici avtorja.
Razstave
MURSKA SOBOTA — V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti je na ogled razstava umetniške fotografije Vladka Loziča, istočasno pa so razstavljena dela Nandeta Vidmarja in grafična mapa.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru je na ogled razstava akademskega slikarja Jordana Erčevi-ča iz Kragujevca.
Knjižne uspešnice
KNJIŽNE USPEŠNICE v knjigami Dobra knjiga:
Marjan ROŽANC; Nebesa (Mladinska knjiga) Igor TORKAR; UMIRANJE NA OBROKE (Pomurska založba) JADRANJE NA DESKI (Mladinska knjiga).
Knjižne novosti
KNJIŽNE NOVOSTI v Pokrajinski in študijski knjižnici: Milan Dekleva: Narečje telesa (Ljubljana 1984), Ivan Minatti: Prisluškujem tišini v sebi (Ljubljana 1984), Ruža Vreg: Podeželska zdravnica (Murska Sobota 1984), Miran Sattler: Ljubljanski originali (Ljubljana 1984) Emil Cesar: Boj brez puške (Ljubljana 1984), Dragutin Ognjanovič: Od sna do zvezd. Antologija jugoslovanske mladinske proze (Beograd 1984), Edvard Kardelj: Socializem in vojna (Ljubljana 1984), Gotika u Sloveniji i Hrvatskoj (Beograd, Zagreb, Mostar 1984),. Jože Korošec: Pridelovanje krme na travniku (Ljubljana 1984), Jelka Franzot-Zor: Kozmetika in mi (Ljubljana 1984).
že tri takšne kolonije) in letošnji občinski praznik občine Gornja Radgona. 30 ustvarjalcev bo razstavilo okoli 60 likovnih del, za kulturni program pa bo ob otvoritvi poskrbela ZKO Gornja Radgona. Razstava bo odprta vsak dan do 21. oktobra.
vp
VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
STRAN 5
aGRoSTRO| LJUBLJANA
AGROSTROJ - ZA VAŠO VEČJO PROIZVODNJO HRANE
Proizvodni program
TOZD KMETIJSKA MEHANIZACIJA
— inženiring,
— razvojni oddelek,
— namakalne naprave,
— hidrosistemi za fekalije,
— rastlinjaki,
— agregati,
—	Al-cevi, razpršilci,
—	kosilnice Agroal,
—	servis lastne dejavnosti.
TOZD ALBIN GRAJZAR
— poiiesterski silosi,
—	poliesterske cisterne,
—	epoxy smole
TOZD SERVIS:
—	servis kmetijske in gozdarske mehanizacije in avtomobilov
DSSS:
— marketing
VISOK DONOS IN BOGATO ŽETEV TER OHRANITEV PLODNIH TAL DOSEŽEMO Z NAMAKANJEM Z UMETNIM DEŽJEM
prihranimi čas potreben za prestavljanje zalivnih polj in odpravimo mukotrpno nošenje cevi. Krila so uporabna na vseh vrstah terena do 15 % vzpona. Širina kril je 200 do 400 metr >v.
NAMAKANJE V POMURJU
V Pomurju bo ABC Pomurka ob sodelovanju z Agrostrojem Ljubljana namakala okrog 1200 ha površin. Namakalo bi se delno iz potoka Ledave in obstoječih gramoznic, ki jih je v Pomurju veliko.
V prvi fazi namakanja je v načrtu 250 ha površin KG Rakičan. Voda bo črpana iz gramoznice na Bakovski cesti, uporabljen pa bo sistem, ki je sedanjo ekonomsko situacijo najbolj primeren. Za črpanje vode se bodo uporabili prevozni Diesel agregati. Cevovodi bodo površinski. S tem se bodo izločila potrebna gradbena dela ter potrebna soglasja k gradnji.
Namakalna naprava bo polavtomatska z bobnasto cevno tehniko. To je v bistvu plastična cev navita na bobnu premera 3 metrov v dolžini 350 metrov, premera cevi premer 90 do mm. Vlečenje se vrši s traktorjem, samo navijanje in namakanje pa popolnoma avtomatizirano. Takšni sistemi namakanja so primerni za družbeni sektor, saj ena namakalna naprava namaka cca 15 ha površine. Zasebni kmetovalci se le stežka odločajo
za takšne sisteme namakanja, saj so vlaganja v prenosne sisteme, ki zaradi pomanjkanja delovne sile pridejo v poštev, približno 10 starih miljonov na ha, za polavtomatsko namakanje pa še 25 starih miljonov na ha.
Vendar se je že nekaj naprednih kmetov odločilo za tak nakup. Obiskali smo Ivana Spilaka iz Turnišča.
mature iz steklenih vlaken, ki dajejo trdnost in pojačajo mehansko odpornost.
Proizvodni oroaram Aarostroia sestavljajo:
SILOSf SA - ZA SILIRANJE
Stolpni silosi spadajo med najboljše zato, ker omogočajo siliranje vseh vrst krme ob najmanjših izgubah. Izdelani šo iz enega kosa. Popolnoma gladka notranja površina omogoča sesedanje silaže z lastno težo. Silosi so opremljeni s pokrovom na strehi in vrati za praznjenje, ki se hermetično zapirajo, odzračevalnim ventilom, ograjo na strehi silosa in ograjeno lestvijo za vzpon na silos. Silose polnimo s siloreznico s Duhalom. silažo pa odvzemamo ročno ali z alodalko (frezo) za zgornji odvzem. Silosi so zmogljivosti od 35 do 100 kub. m. (premer 3000 mm in premer 3500 mm). Posamezne silose je možno konstrukcijsko, z ustrezno ooremo. oovezati v hateriio silosov
SILOS SKA - PRIFARMSKI SILOS
Silosne celice so sestavljene iz cilindričnega in koničnega dela in jih nosi jeklena nosilna konstrukcija. Silosi so namenjeni za skladiščenje vseh vrst materialov (vse vrste krmil za živino v obliki briketov ali moke, žitarice, vse vrste prehrambenih artiklov), katerih specifična teža sipkega materiala je max. 850 kg/ kub. m. in do katere so silosi dimenzionirani. Silosi so predvideni za pnevmatsko polnjenie, praznimo pa jih ročno ali s polžnim transporterjem.
SILOSI SKA—M
Modificirani silosi SKA—M so po svoji konstrukciji podobni silosom SKA s tem, da so statično dimenzionirani na specifično težo materialov večjih nasipnih tež od 800 kg/kub.m.
Agrostroj Ljubljana že več kot 30 let izdeluje namakalne naprave v stabilni, polstabilni in premični tehniki ter vso ostalo opremo (cevi, agregate, razpršilce), ki je potrebna za dobro in uspešno tehniko vseh vrst namakanja (tudi kapljični sistem).
V tako široki ter kompleksni proizvodnji pridobljene izkušnje zagotavljajo predvsem kvaliteto izdelkov in opreme, kompletne ponudbe, od projekta do izdelave in dobave opreme, montaže, priučitve delavcev za upravljanje namakalnih sistemov in servisa. Raznovrstnost proizvodnega programa — agregati, razpršilci, cevi, bočna krila in oprema, hidrosistemi za fekalije, kapljičasto .namakanje, rastlinjaki silosi, kosilnice, premazi z umetnimi masami, tlaki, servisi itd — omogoča, da z organizirano ponudbo v obliki inženiringa Agrostroj Ljubljana zadovolji vsakega kupca. Prepričani so, da zadovoljstvo partnerjev, priznanja dobljena na vseh koncih sveta za kvaliteto in funkcionalnost izdelkov, potrjujejo kvaliteto Agrostroievih izdelkov
AGREGATI ZA NAMAKANJE Z UMETNIM DEŽJEM
Črpalke z Diesel motorji predstavljajo specialne agregate za namakanje, ki omogočajo hitro dobavo vode, visoke učinke, dober izkoristek, zanesljivost delovanja pri stalnem obratovanju in enostavno upravljanje.
S temi agregati je moč z vodo preskrbeti vse vrste namakalnih sistemov prav tam kjer ni električne energije. Motorji so zrač-no ali vodno hlajeni in s pomočjo elastične sklopke zvezani s centrifugalno črpalko.
CEVI
Al-cevi za namakanje z umetnim dežjem, opremljene s hitro-spojnimi kardanskimi spojkami so premera do 150 mm, s sferič-nimi spojkami pa premera do 200 mm. Uporabne so za vse vrste irigacije, za izdelavo jamborov, zmajev itd. Cevi so izdelane iz trdo valjanega Al-traku in šo vzdolžno varjene. Njihova trdota je 75 HB. So zelo lahke, kar omogoča hiter prenos. Odporne so proti mehanskim poškodbam in koroziji. Napolnjene z vodo ne izgubijo svoje oblike in so zelo elastične. Zaradi gladkih sten so hidravlični upori v cevovodu minimalni.
Al-cevi dopuščajo delovne tlake do 19 barov. S širokim izborom opreme tlačnega cevovoda je omogočeno prilagajanje na vsako konfigurativnost terena, praktično razporejanje- cevnega omrežja in priključevanje na stabilne cevovode.
RAZPRŠILCI ZA UMETNI DEŽ
Na razpolago so razpršilci v obliki šob za namakanje površin v pokritih prostorih ter za namakanje majhnih površin, ki obenem delujejo kot okrasni razpršilci.
Ostali razpršilci iz proizvodnega programa so krožni. Glede na pritisk v cevovodu so lahko nizkotlačni (0,15 do 0,3 MPa), srednjetlačni (0,2 do 0,4 MPa) in visokotlačni (0,4 do 0,7 MPa). Razporedi razpršilcev v sistemu namakanja so od 6 x 6 metrov do 48 X 54 metrov. Izbor je odvisen od več faktorjev, kot so: vpliv vetra, velikost kapljic, vrsta kulture, stabilni sistem, mobilni sistem, intenzivnost, namembnost ipd. V principu velja pravilo, da posebno pri stabilnih sistemih mora biti domet razpršilcev za 20 % večji od diagonalne razdalje dveh razpršilcev.
BOČNA KRILA
So namenjena za namakanje z umetnim dežjem, preskrbo kultur z gnojnico, fertilizacijo z v vodi topljivimi umetnimi gnojili, namakanje visokih kultur od 0,7 do 1,3 metra.
Posebno so priporočljiva za namakanje paprike, sladkorne pese, lucerne in drugih kultur, ki za normalen razvoj v določenih trenutkih rasti potrebujejo več vode. Z bočnimi krili zmanjšamo delovno silo za desetkrat v odnosu na klasične sisteme,
Ivan Špilak - začetnik namakanja v Pomurju
iz izkušenj, ki si jih je ivan Špilak iz Turnišča pridobil že na delu v Avstriji, in na pobudo nekaterih strokovnjakov v Agrostroju, se je pred tremi leti odločil za nakup namakalne naprave, ki so jih takrat pri nas šele začeli proizvajati. Pravi, da se je za namakalni sistem odločil tudi zaradi težav s pridelkom zaradi suše, ki je v tem predelu Pomurja skoraj vsako leto. Dokaz temu je tudi uporaba namakalnega sistema, ki ga je uporabil lansko in predlansko leto. Naprave ni bilo treba uporabljati le letos, klub temu, da jo je že nekajkrat pripravil za obratovanje, na srečo pa ga je dež prehitel.
REZULTATI DVOLETNIH NAMAKANJ
,,Kot vemo je v sušnih obdobjih ponavadi veliko sonca in premalo vlage, kar se pozna na rastlinah, še posebej na travinju in koruzi. V vlažnih letih pa je obratno. Toda če se odločiš za namakanje se primernejše sušne letine. Kajti če ni sonca, kljub vlagi vegetacija ni tako bujna. Jaz sem se odločil za namakanje travinja. Z rednim gnojenjem in v največji meri z namakanjem mi je uspelo pospraviti štiri od-kose letno, kar tistim, ki niso namakali, ni uspelo. Pospravili so namreč dva odkosa letno in ta sta bila bolj slaba, še posebej drugi. Tako mi je na štirih hektarjih travnikov uspelo zagotoviti suho in silažno kr-
mo za 190 pitancev. Poleg tega smo namakali tudi koruzo. Največ smo sistem uporabljali pred škropljenjem, saj je znano da škropiva proti plevelem ne učinkujejo drugače. Uporabljati pa se ga da tudi pozneje, saj do višine enega metra koruze sploh ne uničuje, ko pa je večja od metra, pa jo samo nagne. S samim sistemom sem izredno zadovoljen; mislim, da se mi je po dveh letih učinkovite uporabe sistem izplačal in da se mi je 80 starih milijonov, kolikor je takrat naprava, stala že povrnilo. Vodni viri, iz katerih dobivam vodo, so Ledava in Kamenščice. Kljub velikim koristim, ki mi jih je sistem namakanja dal, ga še zmeraj ne izkoriščam povsem, saj je pri nas problem razdrobljenosti zemljišč," pravi Ivan Špilak.
J. V.
Oprema iz armiranega poliestra
Armirani poliester se vedno bolj uveljavlja v vseh industrijskih panogah in nadomešča uporabo klasičnih materialov. Sestavljen je iz poliesterske smole, ki služi za vezivo, in ojačanja ar-
Rastlinjaki
Celoletno gojitev povrtnin in cvetja omogočajo enoločni in večločni rastlinjaki Agrostrojeve proizvodnje. S svojo obliko in najsodobnejšo opremo dajejo neomejene možnosti uporabe novih tehnologij. Rastlinjaki so primerni za cvetličarstvo, vrtnarstvo, gobarstvo, perutninarstvo, ribogojstvo in rejo zajcev. Opremljeni so z ogrevanjem, hlajenjem-vlaženjem, prezračevanjem, namakanjem s feritizacjijo in zaščito, hidroponijo, napravami za gojenje visokih kultur in avtomatiko.
KARAKTERISTIKE RASTLINJAKA:
Je lahke enostavne konstrukcije, zato ima ugodno ceno. Kratkotrajna montaža. Cevna konstrukcija omogoča maksimalno prehodnost sončne energije (svetlobe-toplote). Prekrivni material je trda poliesterska valovitka, ki propušča v rastlinjak 87 % razpršene svetlobe. Kultura je popolnoma zavarovana pred neurji in točo. Hladilni sistem pa zagotavlja pri visokih temperaturah konstantno vzdrževanje temperature in primerno vlažnost. Na osnovi raziskave tržišča je ustanovljen programski konzorcij INGEST, ki s svojo ponudbo (rastlinjak, tehnologija, agrotehno-loški inženiring, šolanje kadrov, vodenje proizvodnje od 1 do 2 let), zagotavlja kakovost proizvodnje od projekta do produkta. S takim sodelovanjem INGPLASTA.. AGROSTROJA in RADENSKE bo nastal v MORAVSKIH TOPLICAH ob izkoriščanju termalne vode sodoben rastlinjak, ki bo zagotavljal celoletno oskrbo s povrtninami, gobami in cvetiem.
Ponudba tehnološkega inženiringa proizvodnje
— izdelava elaborata ekonomske upravičenosti proizvodnje s prikazom stroškov in dohodka,
— tehnološki elaborat z vsemi detajli proizvodnje, — vodenje investiranja do realizacije proizvodnje, — pomoč pri nabavi opreme in materiala (seme, sadike, zašč. sredstva . . .),
— strokovna izobrazba potrebnega kadra,
— spoznavanje kadra z enako proizvodnjo doma in v tujini,
— planiranje proizvodnje,
—	pomoč pri prodaji — jamstvo proizvodnje.
VSI OPISANI PROIZVODI SO BILI RAZSTAVLJENI NA MINULEM 22. KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V G. RADGONI, OGLEDATE PA Sl JIH LAHKO TUDI NA JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU OD 9. SEPTEMBRA NAPREJI
INFORMACIJE:
^Postroj Ljubljana
AGROSTROJ LJUBLJANA
61117 LJUBLJANA
Draga 41
Telefon: (061) 555-366, 557-052
Telex: 31271 yu argos
STRAN 6
VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
kmetijska panorama
Bo letos zelja preveč?
Usmeritev v živinorejsko proizvodnjo ter v proizvodnjo pšenice in sladkorne pese je zapisana med prednostnimi v razvojnih dokumentih pomurskega kmetijstva. Ker pa sedanja posestna struktura ne dovoljuje zlasti manjšim kmetijam specializacij j e v tovrstno
Velik dohodek na majhnih površinah
Ne moremo reči, da je akumulacijsko jezero v Kraščih le odvzelo zemljo bližnjim kmetom in jim naredilo več škode kot koristi. Vsaj za tiste, ki so upoštevali nasvete pospeševalcev, to ne velja. Res je, da kmetje niso dobili v zameno dobre zemlje, toda včasih je dober nasvet več vreden kot tisoč drugih stvari.
Že vrsto let lahko opažamo, da se na suhih in ilovnatih hribih pojavlja vedno več nasadov sadnega drevja in parcel s povrtninami. Tako smo prešli od besed k dejanjem, saj smo namreč vedno le tarnali zaradi slabega pridelka poljščin na Goričkem in govorili, da bi bilo pametneje urediti na primernih legah nasade.
Tudi Jožefa in Stefan Sipoš iz Krašč sta poslušala pospeševalce KZ Panonka. Veliko njune zemlje je bilo raztresene po hribih, bila je nerodovitna in tudi neobdelana. Potem, ko jim je jezerska voda zalila dva lepa travnika, je bilo premalo krme za več kot deset glav živine. S pomočjo TZO Cankova in kreditov so najprej uredili nasad 80 arov jablan in na 30 arih nasad sadik orehov in marelic. V bližini hiše imajo Sipoševi že peto leto na 25 arih ’’divjake”, podlago za jablane. Zaradi mreže nad nasadom morajo vse delo opravljati ročno, končno delo — izkopavanje sadik, pa celo na kolenih. Lansko leto so zaslužili okrog dvajset starih milijonov, saj oni
proizvodnjo, ki bi morala vse bolj temeljiti na lomači krmni osnovi, so v zadnjem času začeli iskati nekatere dopolnilne programe. Tako na manjših kmetiiah uajajo delovno intenzivne kulture, ki na manjših površinah dajejo dokaj dober dohodek. To so predvsem vrtnine, ki ši vedno bolj utirajo pot na vse več pomurskih kmetij. S pridelovanjem kumaric in hrena imajo nekateri kmetje že dolgoletne izkušnje, saj sta ti dve kulturi med prvimi dobili mesto na naših njivah, v zadnjih dveh, treh, letih se vse bolj uveljavlja tudi proizvodnja zelja, korenčka in česna, v Kmetijski zadrugi Panonka pa so Pri štirih kooperantih letos prvič začeli tudis poskusno proizvodnjo rdeče pese.
Ce pri kooperantih Kmetijske
Iz tone gnoja letno 500 kilogramov humusa, iz šestih kilogramov črvov kilogram mesne moke s 67 odstotki proteina. Črvi proizvajajo iz vseh vrst hlevskega gnoja humus, ki po kakovosti prekaša vsa umetna gnojila. Že sto tisoč črvov prinese letno 23.690 dinarjev zaslužka.
Nerentabilna proizvodnja črvov je v zadnjih letih postala v svetu visoko donosna. Ze iz 1000 kilogramov hlevskega gnoja je moč ob preverjeni in dobro vpeljani predelavi gnoja v humus s pomočjo črvov in pri predelavi črvov samih v mesno moko letno prislužiti 23,690 milijonov čistega dohodka.
Ob predpostavki, da imajo velike kmetijske organizacije najmanj 1000 legel — v enem leglu je 100.000 črvov, lahko dobimo v enem letu ob dobri in pravilni prehrani, optimalnih zunanjih temperaturah in vlagi gnoja med 70 in 80 odstotki ter ob ustreznem drobljenju gnoja oziroma hrane za črve 18 tisoč ■ legel. Osemnajstkratno povečanje matične skupine jamči odlična vrsta rdečih kalifornijskih črvov vrste rubellus. Črvi iz hlevskega gnoja vseh domačih živali proizvajajo humus, ki po kakovosti daleč prekaša umetna mineralna gnojila. Iz 1000 kilogramov gnoja, koliko ga letno potroši eno leglo, črvi proizvedejo najmanj 500 kilogramov
zadruge Panonka v. zadnjih letih najbolj upada zanimanje za pridelovanje kumaric, saj je proizvodnja le-teh padla z začetnih 500 zdaj le na 50 ton, pa je v zadnjem času vse več zanimanja za pridelovanje zelja. Tako naj bi pri 54 kooperantih letos že pri-
pri tem pridelovanju prispevajo le zemljo in delo. Jožefa je glede ’’divjakov” še pripomnila, da zadnje leto ne gredo tako v prodajo kot prej ih to se tudi takoj opazi pri izboru ob odkupu. Letos je namreč izbor strožji, sadike ne smejo biti ne prevelike in ne premajhne.
Glavni vzrok, da smo obiskali družino Sipoševih iz Krašč, je bilo 12 tisoč sadik zelja. Že lani so jih imeli toliko in čeprav so imeli v jeseni težave s prodajo, so jih tudi letos zasadili med nasadom marelic in orehov. Sami vedo, da če ne bi bilo zgodnjega mraza, ne bi imeli težav s prodajo. Nekaj zelja je tudi razpokalo, vendar je Panonka na koncu večino od skupnih 30 ton zelja odkupila.
Zelje zahteva veliko dela in nege, več kot nasadi sadnega
Jožefa Sipoš in njen mož Franc iz Krašč sta zadovoljna z letošnjim zeljem, ki ga imata v nasadu marelic in orehov.
delali okrog 750 ton zelja, pretežni del teh količin pa je zasajenih na območju temeljnih zadružnih organizacij Cankova in Murska Sobota ter v manjših meri še v temeljni zadružni organizaciji Martjanci. Čeprav gre v.bistvu za naročeno proizvodnjo, največji odjemalci pa so JLA, Emona in Povrtnina, bi ob nekoliko večjem pridelku lahko bila ponudba večja, zato se je potrebno že zdaj ustrezno organizirati, da s prodajo pridelka ne bo težav. V lanskem letu je pridelovalce sicer presenetil zgodnji mraz v začetku novembra, zato je nekaj pridelka propadlo, upati pa je, da se letos, podobne težave ne bodo ponovile. Ne bi pa se smele tudi pojaviti težave s prodajo, saj pridelovalci z drugih območij, zlasti iz sosednje
črvi proizvajajo in mesno moko
organskega humusa. V Italiji, ZDA in na Japonskem, kjer je proizvodnja črvov vrhunsko razvita, s črvi predelujejo vse vrste fermentiranih hlevskih gno-jev in drugih fermentiranih organskih odpadkov v organski humus — črvičnjak. Iz črvov pa delajo tudi prvovrstna mesna moka, ki vsebuje 67 odstotkov proteinov, ki je po kakovosti še najbližja ribji moki. Slednje je še kako pomembno za rejce živine, ki ribjo in mesno moko uvažajo za devize. S predelavo ene stelje oziroma osnovne skupine črvov je letno moč pridobiti 100 kilogramov mesne moke s postopkom mehaniziranega industrijskega sušenja in mletja posušenih črvov. Kot zanimivost velja omeniti, da meso črvov po kakovostno ustreza telečjemu mesu.
Spremljanje 16 let stanh črvov je pokazalo, da so še zmeraj v odlični proizvodni kondiciji. Amortizacijska doba se kljub temu računa na 16 let.
Ob ustrezni mehanizaciji lahko en delavec opravi vse potrebno z 2000 do 2500 legli.
Organsko gnojilo — črvičnjak v tujini pakirajo v mikro-perforirane plastične vreče s 35 do 40 kilogramov humusa. Ob standardni proizvodnji 10.000 legel je možno pridobiti letno 1000 ton odlične mesne moke, kar za primer v sosednji Italiji pomeni zaslužek 1,7 milijarde lir. Z isto
Hrvaške, vsako leto prodajo v Pomurju precejšnje količine zemlje, prav te pa bi lahko nadomestili s pri nas pridelanim zeljem. Zato so se v Kmetijski zadrugi Panonka dogovorili, da bodo letos v skladiščih temeljnih zadružnih organizacij zbirali naročila za zelje, tu pa
drevja, vendar se po mnenju Jožefe Sipoš tudi bolj izplača. Najprej je treba spomladi mlado zelje okopati, škropiti proti plevelu, nato proti mušicam in plesni in nazadnje proti požrešnim gosenicam, ki lahko uničijo po cele njive zelja, če jih ne zatrejo pravočasno. Zeljne sadike jim preskrbi TZO Cankova, ravno tako stroje, s katerimi zelje sadijo. Upajo samo, da letos ne bo težav z odkupom oziroma z vremenom in bo tako zelje pravočasno odpotovalo do potrošnikov.
Jožefa Sipoš, ki je bila naša sogovornica, je na koncu še dejala: ”V časopisu sem brala, da je premalo jabolk in drugega sadja, da je preveč neizkoriščene zemlje, vendar pa včasih vseeno izgleda, kot da je vsega preveč.”
Bernarda Peček
ga bodo gospodinje potem lahko tudi dvignile.
Poleg zelja pa med vrtninami zavzema pomembno mesto tudi korenje.V Panonki so že lani začeli s pridelovanjem korenčka za Fructal iz Ajdovščine, kamor so ga prodali 120 ton, letos pa naj bi na 16 hektarih kooperanti te zadruge pridelali že okrog 550 ton korenčka. Tudi ves letošnji pridelek bodo prodali Fructalu, sčasoma pa naj bi Panonski pridelovalci pokrivali celotne potrebe te tovarne, ki znašajo letno od 700 do 800 ton. Več kmetov pa naj bi se v prihodnje odločilo tudi za pridelovanje Česna, s katerim je letos 12 pridelovalcev imelo zasajenih 1,5 hektarja površin.
L. Kovač
■■ ■■■ ■B|
humos I
količino legel pa je možno I proizvesti tudi 5000 ton organskega humusa, kar pomeni nada- I Ijnjih 1,75 milijarde lir zaslužka. I Standardna proizvodnja 10.000 | legel črvov letno torej da v sosednji Italiji, kjer je ta proizvodnja utečena, dobiček I 3,450 milijarde lir. Ob odbitku I stroškov v višini 600 milijonov I lir, kolikor znašajo stroški za nakup 10.000 legel elektrike, gori- I va, zavarovanja proizvodnje in I drugih stroškov, beležijo s tovrst- j no proizvodnjo v sosednji Italiji čisti dohodek 2,850 milijarde lir. . Slednje pomeni, da je koeficient I rentabilnosti 5,75, oziroma neto I dobiček 575 odstotkov.	I
Kot največjo zanimivost naj na koncu prispevka zapišemo, da I se je s tovrstno proizvodnjo začel I kot eden prvih v Jugoslaviji — 1 doslej se z njo bojda ukvarja še I proizvajalec iz Slovenije in eden 1 iz Srbije — ukvarjati v rejo prašičev usmerjen kooperant ABC I POMURKA, Aleksander Grah iz I Vidonec. V kratkem času pa bo ] prišlo tudi do razgovorov o možnostih uvajanja tovrstne ■ proizvodnje v večjem obsegu I med predstavniki ABC POMUR- I KA in italijansko tvrdko, ki je s ■ Pomurko pripravljena podpisati dogovor o dolgoročnem I poslovnotehnološko-tehničnem I sodelovanju, pri proizvodnji | humusa in mesne moke s pomočjo črvov.
Boris Hegeduš
VSE VEČ SLOVENCEV ŽELI MED KMETE
Razmetavanje z zemljo
Podatek, da letno izgubimo v Sloveniji zaradi spremembne namembnosti zemljišč in pozidave 33 tisoč hektarjev rodovitne zemlje, kaže, da se v mnogih občinah kljub interventnemu zakonu o zaščiti kmetijskih zemljišč odnos do tega pomembnega področja ni povsem spremenil. Formalno je sicer veš reda, v praksi pa posameznih občinah še vedno delajo po svoje. Ponekod so se že lotili izdelav agrokart, osnov za gospodarno ravnanje s kmetijskimi površinami, drugod o njih niso pričeli niti razpravljati.
Vse več Slovencev bi želelo biti kmetov. V desetih letih je bilo takšnih vlog 23 tisoč, čeprav ni podatkov, kolikim je uspelo pridobiti status. Gotovo pa vseh pri tem ni vodila ljubezen do dela na zemlji, ampak tudi špekulantski in drugi interesi. Pri tem tudi med slovenskimi občinami še niso uspeli poenotiti kriterijev. Ta pa bi moral biti le eden. In sicer osebni dohodek iztržen iz zemlje, ki naj bo enak povprečnemuzaslužku delavcev v združenem delu.
V. Paveo
Kunčjereja se uveljavlja Trditev, da . je kunčereja muha enodnevnica, ni težko ovreči. To potrjujejo dosežki slovenskih kun-čjerejcev v kratkem času. Čeprav smo pri nas pričeliz intenzivno rejo šele pred dobrim poldrugim letom, uspehi niso za zavreči. Po ocenah kmetijskie zadruge iz Laškega — ki je na tem področju in v Sloveniji zaorala ledino — smo se že 60-odstotno približali cilju — 40 kuncev letno po kletki.
Tej mladi vzrej ni panogi v naši republiki zaenkrat težko sledi zdravstveno varsto, tako kurativa kot preventiva. Po eni strani je to ob velikem razcvetu kunčjereje razumljivo, po drugi strani pa ponekod tudi posledica premajhnega posluha v nekaterih veterinarskih postajah in zavodih.	VP
Pomen vinske trte in
Vinska trta je rastlina, ki lahko raste na območjih, kjer ne bi bile rentabilne ali sploh ne bi uspevale druge kulture. Z vinogradi pravilno izkoriščena absolutno vinogradniška tla" dajejo v naših razmerah največji gospodarski učinek, ki je sploh mogoč v kmetij-, stvu.
Vinska trta se goji zaradi grozdja, ki se v manjši meri uporablja sveže, večji del pa za surovino pri proizvodnji vina, grozdnega soka, rozin in drugih prehrambenih proizvodov. Iz tropin in droži se lahko proizvaja tropinovec ali čisti alkohol, ki se uporablja v kemični industriji in medicini. Tropine se lahko po proizvodnji tropinovca uporabijo kot živinska krma, ali za proizvodnjo organskih gnojil s kompostiranjem. Iz grozdnih pečk lahko dobimo olje, ki ga je v pečkah 10—20 %.
Grozdje ima veliko hranljivo in zdravstveno vrednost. V enem kg grozdja je 700—1200 kalorij, odvisno od količine sladkorja v grozdju. Računa se, da lahko 1 kg grozdja povprečne vrednosti sladkorja da človeškemu organizmu 30 % dnevno potrebnih kalorij. Tako
1 kg grozdja po kalorični vrednosti odgovarja 1190g krompirja ali 1105 g mleka ali 387 g mesa ali 227 g kruha itd. Grozdje vsebuje veliko število važnih sestavin: sladkorje, organske kisline, minerale (K, Na, Ca, Mg, P, S, Fe, Cu, Mn, Zn, Al, Cl, B, J itd.), vitamine (A, B, C, E, P), aromatične snovi, taninske snovi itd.
Sestavine grozdja so v najbolj ugodnih bioloških oblikah za človeški organizem. Najvažnejša sestavina grozdja je sladkor
Turnišče: cene pujskov
Minuli četrtek (30* avgusta) so rejci pripeljali na sejem pujskov v Turnišče 144 pujskov, starih od 7 do 12 tednov. Cena za par se je gibala med 6.000 in 8.000 dinarji, proda« pa so okrog 80 pujskov. Nekaj večjih pujskov so rejci prodali tudi za 10.000 dinarjev par.
VINSKA ..SMETANA” NA VINU 84 V LJUBLJANI RADGONSKIM VINOGRADNIKOM
DALA NARAVA”
77
Na minulem 30. jubilejnem vinogradniško-vinarskem sejmu v Ljubljani so slovenski vinogradniki predstavili letnik stoletja. Po mnenju strokovnjakov in vinskih sladokuscev tako kakovostne vinske bere ni bilo vse od leta 1917, kasneje pa so se podobno kakovostjo lahko ponašala vina med leti 1947 do 1949. Takrat so se radgonski vinogradniki še posebej ponašali s tramincem in radgonsko ranino. Svoj sloves pa so potrdili in utrdili letos, ko so izmed vseh slovenskih vinogradnikov pobrali največ najžlahtnejših lovorik na ljubljanskem sejmu.
,,Gotovo je bila lanska letina izjema,” pravi Franček Plaveč, direktor tozda Radgonske gorice KK Radgona. ,,To velja za vse sorte. Bilo je ogromno sonca in s tem potrebne osvetljenosti grozdja, ob tej suši pa tudi dovolj vlage, predvsem zračne. Ce se spomnimo leta 1982 je takratno skoraj tropsko podnebje prispevalo k izredni količinski proizvodnji, lansko leto pa je ravno dovolj suhih snovi, ki se v vinu izražajo kot ekstrakt, največ prispevali vinogradniki, vinarji in kletarji. Prvi so ta izjemen pridelek, ki ga je dala narava, obvarovali, v^e ob pravem času zavarovali in pravočasno potr-gali, kletarji pa negovali. In s skupnimi močmi in zares strokovnim delom smo napolnili sode z žlahtno vsebino. .Kaj, lako pa bi se primerilo nasprotno, da bi izjemen letnik zapravili.”
Vina iz radgonsko-kapelskega predela, predvsem vrhunske pozne trgatve, pa bodo po mnenju enologov zaradi velike vsebnosti ekstrakta še boljša čez kako leto. Kako pa je s tistimi, po katerih segamo najpogosteje? Nekateri pivci namreč menijo, da janževec letnik 83 ni najboljši
,,To lahko trdijo le tisti, ki niso poznavalci. Poučeni pa dobro vemo, da je vino iz leta v leto malce različno. Trdim, da je lan-si janževec boljši kot. prej. To
(fruktoza, glukoza), katerega človeški organizem lahko osvaja. Kisline dajejo v pravem razmerju s sladkorjem prijeten in osvežilen okus, a njihove soli imajo v organizmu važno fiziološko vlogo.
Zaradi ugodnega delovanja grozdja na človeški organizem, se v svetu njegova poraba v svežem stanju povečuje. Največji porabniki jedilnega grozdja so arabske dežele (Sirija, Jordanija in druge) kjer pride 40 kg svežega grozdja na prebivalca letno. V Bolgariji, Grčiji, jta Cipru, v Turčiji je poraba 20—30 kg, v Izraelu 10—15 kg, v Jugoslaviji, Romuniji, na Madžarskem, v Zvezni republiki Nemčiji, Italiji, Franciji, Španiji in jra Portugalskem pa pride 5—10 kg svežega grozdja letno na prebivalca.
Večji del grozdja pa se predela v vino. Vino je proizvod alkoholnega vrenja mošta iz svežega grozdja žlahtne vinske trte. Vino je plemenit dar narave in najplemenitejša ter kulturna pijača — za ZMERNEGA ČLOVEKA. Že od davnine je vino stalni spremljevalec ljudi v sreči in nesreči. Vrednost vina ni v šlaju in alkoholu, ampak v ubranosti, harmoniji, v plemeniti cvetici in najčistejši naravnosti.
Deset svetovno največjih vino-gradniško-vinarskih dežel: Italija, Francija, Španija, Argentina, ZDA, Portugalska, Sovjetska zveza, Jugoslavija, Romunija, Zvezna republika Nemčija, itd. Poraba vina na prebivalca pa je bila v letu 1980 naslednja: Francija 95, Italija 94, Argentina 76, Portugalska 68, Španija 64, Luxemburg 49, Jugo-
priznavajo vsi tisti, ki nočejo piti vedno enakega vina — ampak uživati v njegovih odtenkih iz leta v leto.”
Trg oceno tovarištva Plavca potrjuje. Vseh dva milijona litrov je že skoraj prodanih, od tega na tuje desetino, vse bolj priznane radgonske zlate penine
Franček Plaveč: „Ob dobrih naravnih razmerah je k uspehu
pripomoglo strokovno delo.”
pa gre v izvoz že več kot desetino proizvodnje po stari klasični šampanjski metodi. Pri lanskem izjemnem letniku pa kakovosti niso sledile cene. In kaj pričakujejo vinogradniki Radgonskih goric od letošnje letine?
,,Naravne razmere so bile drugačne. Zaradi hladnejšega vremena že v začetku spomladi sotrte zamujale pri rasti, da ne govorim o času oplodnje, ki jo je močno za vrlo deževno in hladno vreme. Grozdne jagode so redke, pri nekaterih sortah (šipon, renski rizling, laški rizling) se opaža osip. To- bo vplivalo na manjši pridelek, manj sladkorja pa na kakovost. Pričakujemo povprečno letino, in če se ne bo izboljšalo vreme, tudi količinsko. Ce pa bo septembra in oktobra sonca dovolj bi lahko iztržili boljši srednji pridelek,” je sklenil Franček Pla
v ec.
v. Paveo
grozdja
slavija 48, Švica 47, Grčija 45, Avstrija 36 in Madžarska 35 litrov.
POVRŠINE POD VINSKO TRTO V SLOVENIJI
Leta 1983 je bilo v Sloveniji 201000 ha vinogradov. Največ vinogradov je v podravskem vinorodnem rajonu (sem spada tudi okoliš prekmurske gorice), sledita posavski in primorski vinorodni rajon.
V vinorodnem okolišu prekmurske gorice je bilo leta 1983 1148 ha vinogradov, od tega 770 zasajenih z žlahtno vinsko trto in 378 ha pod samorodno trto (šmarnica, jurka, izabela in druge). Prekmurske gorice se delijo v dva podokoliša, in sicer podokoliš Lendavske gorice in podokoliš Goričko. V Lendavskih goricah je bilo leta 1983 642 ha vinogradov od tega 523 ha (83,8 %) žlahtne trte in 101 ha (16,2 %) samorodnic. Na Goričkem je bilo istega leta 524 ha vinogradov, 247 ha (47,1 %) žlahtne vinske trte in 277 ha (52,9 %) samorodne trte.
Naj na koncu še omenim, da je nadaljnje širjenje samorodnic zakonsko prepovedano že od 4. maja 1982.
E. Novak, dipl. inž. agr.
Ljubečna Celj
hlevit
tlak za hleve
(063) 33-421, 31-866
vESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
Ti nadležni komarji ...
TUDI TAKO
— Mogoče ne boš ver-jer, vendar ti lahko dokažem, da sem kot učitelj med počitnicami zaslužil več kot med šolskim letom. Tedensko, namreč. — Si kaj pisal?
— Ne, gobe sem nabiral.
VSAJ MAJHNA TOLAŽBA
— Rekli ste mi prašeč in to pred celo družbo. Jaz bi se na vašem mestu opravičil. — Ne pričakujte opravičila. Lahko ste ponosni. A sploh veste koliko dandanašnji stane kvalitetna svinjina?
IZREDNI ŠTUDIJ IN . . .
— Mami, s kakšnim uspehom si opravila izpit na višji?
— S sedmico.
— Joj, jaz pa komaj z dvojko . . .
V POZNA LETA
Splošno mišljenje je bilo, da stari ljudje nimajo več nobenega zanimanja za spolnost in da z leti ta življenjski nagon povsem usahne. Toda študija, ki so jo napravili ameriški strokovnjaki in predstavlja najbolj obsežno delo te vrste na svetu doslej, kaže, da ni tako.
V raziskavo so zajeli 4.264 ljudi, starih od 50 do 93 let. Ko so analizirali odgovore, so prišli do več presenetljivih odkritij, povsem pa ugotovitve, da je spolnost lahko živahna in živa pozno v starost ter da potreba pp nežnosti in ljubezni, kar vse naj bi se kazalo tudi v spolnosti, z leti ne mine. Stari ljudje so dandanes spolno aktivni, spolnost jih zanima in tudi cenijo jo bolj, kot so jo morda prej. Skratka, spolna revolucija je segla tudi med ostarele.
Še nekaj številk iz te študije. Polovica žensk in dve tretjini moških se še po 70 letu zanima za spolnost. Več kot tri četrtine poročenih parov, starih od 60 do 69 let, ima še redne spolne odnose, kaj dosti pa ne zaostajajo tudi neporočeni, saj je občasno spolno aktivnih tričetrt moških v sedemdesetih letih in polovica žensk istih let.	'	7
Podobno kot pse, bi lahko naučili paziti na ovce tudi — gosi.
XXX
Glede na velikost, poje miš desetkrat več kot slon.
XXX
Arabske številke so latinske v Evropi popolnoma izpodrinile šele v začetku prejšnjega stoletja. Vsekakor je bolj enostavno napisati z arabskimi številkami, na primer: 1984, kot pa — MC-MLXXXIV.
XXX
Ugotovljeno je, da imajo črne ovce bolj razvit voh kot bele.
XXX
Neka ameriška tovarna je začela izdelovati čevlje, ki imajo vgrajene klimatske naprave.
JUGODENT- VOS
TOZD VOS
ŽABALJ, Čuruški put 3, telefon: (021) 83-280, 83-246, telex 14-439
Razvijajoč program proizvodnje opreme za živinorejo je JUGODENT poslal na tržišče večje število proizvodov, razporejenih po tehnoloških celotah tako, da omogočajo alternativne rešitve kompletiranja farm, možnost kombiniranja in prilagajanja različnim rešitvam objektov.
Proizvodni program:
SKLOPI REŠETK za kure nesnice v različicah, ki se medsebojno razlikujejo po načinu hranjenja in odgnojevanja. Osnovni tipi so sklopi namenjeni mini farmam ter kaskadni sklopi. Vsak tip sklopov kletk se proizvaja tudi kot sklop za vzrejo.
SISTEMI ZA ODGNOJEVANJE omogočajo transport gnoja od sklopov kletk do prevoznega sredstva. Najbolj je v uporabi prečno in čelno pdgnojevanje.
TRANSPORTERJI JAJC se nahajajo na sklopu kletk in so namenjeni transportu jajc do sortirnice.
TRANSPORTERJI HRANE za uporabo y talnem sistemu z restriktivnim prehranjevanjem in transporterji hrane do hranilnikov na sklopih kletk.
AKSIALNI VENTILATORJI primerni za vgradnjo na živinorejskih farmah in industrijskih pogonih. Regulacija se vrši v odvisnosti od temperature. V proizvodnem programu se nahajajo še ventilatorji primerni za vgradnjo v lokalih, kopalnicah,^dvigalih ter namizni ventilatorji.
INDIVIDUALNE KLETKE za hišna gospodarstva:
— za Kure nesnice, zmogljivosti 20, 40, 60 in 120 nesnic,
— za brojlerje, zmogljivosti 66 in 132 brojlerjev
VENTILACIJSKI ELEMENTI za vhod in izhod zraka, strešni kanali, usmerjevalci zraka, žaluzije, ščitniki pred svetlobo . . .
Vse željene informacije dobite, če pišete ali telefonirate na gornji naslov.
MALARIJA SPET OGROŽA
ČLOVEŠTVO
Med infekcijskimi boleznimi, ki pestijo človeški rod, ostaja prej ko slej malarija najbolj razširjena bolezen in v samem vrhu te črne lestvice. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije ta bolezen ogroža skoraj polovico človeštva. V deželah Azije, Afrike in Južne Amerike oboli vsako leto za malarijo okoli 250 milijonov ljudi, koliko je smrtnih žrtev, pa se ve le, da gre tudi to število v milijone. Samo v Afriki je lani za posledicami malarije umrlo preko milijon ljudi.
Pred dvajsetimi leti je že kazalo, da bodo s skupnimi napori medicincev strokovnjakov za uničevanje insektov bolezen izkoreninili. Iz evop-skih dežel so jo izbrisali, izginila je v Sri Lanki, dobro pa je kazalo tudi v Indiji in v Afriki. Govorilo se je že o podobnem uspehu, kot gaje človeštvo doseglo, ko je izkoreninilo črne koze. Toda optimizem je bil preuranjen, malarija se je ponovno razplamtela v še nevarnejšem obsegu kot prej.
V samo štirih letih je malarija osvojila izgubljena kraljestva. V Sri Lanki so od prejšnjih 18 bolnikov imeli čez nekaj let že milijon obolelih za malarijo, ki je začela tudi s smrtno žetvijo.
Nekateri strokovnjaki so že pred leti opozarjali, da zgolj klorokinin in kemična uničevala insektov ne bodo zadoščala, da se morajo medicinski strokovnjaki lotiti raziskave, da bi pridobili cepivo. To se je mnogim zdelo nepotrebno, za strokovnjake pa je bila naloga presneto trda, saj je povzročitelj bolezni izjemno zapleten primer zaradi svojih preobrazb v življenjskem ciklu.
Pred slabim mesecem so prišle spodbudne vesti. Trem skupinam znanstvenikov je uspelo, kot so sporočili javnosti, naredili prvi in najpomembnejši korak k pridobivanju cepiva proti malariji. Sintetizirali so snov, ki sproži tvorbo protitelesc v organizmu, ki tako lahko uniči povzročitelja malarije že v prvem stadiju njegovega razvoja, ko prispe s komarjevim pikom v kri..
Eno leto bodo trajali poskusi na živalih, potem pa bodo na vrsti ljudje, če bo vse potekalo po načrtih in predvidevanjih.
Temna vladavina bolezni je ponovno ogrožena v večni bitki človeštva z nadlogami.
Sredi šestdesetih let so strokovnjaki s strahom začeli ugotavljati, da najnevarnejši povzročitelj malarije Plasmodium falciparum (eden od štirih, ki to zlo sprožijo pri človeku) začel kazati znamenja odpornosti do najmočnejših zdravil. Kmalu zatem so odkrili podobno odpornost tudi pri povzročiteljih malarije na vseh treh kontinentih, kjer bolezen divja. Le nekaj let kasneje je svetovni štab za borbo proti
DA SE RAZUMETI
— Tovariš, vozniško, prosim.
— Rade volje, vendar ga nimam.
— Kdaj so vam ga pa vzeli?
— Niso mi ga vzeli. Dali mi ga še niso .. .
ALERGIJA
— Zakaj ga tako brezovo gledate?
— Koga?
— Mojega psa.
— Občudujem ga, ker tako dolgo vzdrži pri takem lastniku.
malariji presenetila še ena vest: v okolici Sredozemlja so odkrili da je začel kazati znamenja odpornosti do insekticidov tudi prenašalec klic — komar ano-
Takole si je zamislil ,,hiše bodočnosti” nizozemski oblikovalec Dries Kreicamp. V vsaki krogli so trije prostori: spalnica, kuhinja, dnevni prostor in sanitarije
TELEFON ZA POZABLJIVCE
Kdor rad telefonira — za marsikoga je to vsakdanja potreba — ima najbrž zapisanih cel kup številk sorodnikov, znancev, prijateljev, servisov in drugih storitvenih obratov pa kdo ve česa še. Seveda se ni lahko znajti v množici telefonskih številk in le tisti z najboljšim spominom lahko prebijejo brez listanja po imeniku ali priročnejšem manjšem seznamu. Po zaslugi francoskih proizvajalcev telefonov bo tudi to odpadlo.
Pariška tvrdka General Electronique Europeen je izdelala telefon, ki mu je dala ime Alpha X, z njim pa je mogoče
ZANIMIVOST IZ PORABJA
Madžarski geometri so izmerili, daje najbolj zapadna točka Madžarske na gozdni jasi pri Sakalovcih. Na tem mestu bodo postavili obeležje, okolico obeležja pa uredili za izletniško točko.
Vesela loterija
Neki Barney Curley iz Irske je nameraval prodati vilo, vredno 15 milijonov dinarjev, kupcev pa ni in ni bilo. Zato seje odločil, da bo naredil nekakšno loterijo in kot glavni dobitek bo njegova vila. Natisniti je dal 900 srečk in jih prodal po 25 tisoč dinarjev za kos. Srečke so kaj hitro zmanjkale in njihovi lastniki so nestrpno pričakovali dan žrebanja. Domiselni Curley je med-
Klaus Geisert (ZRN) se je dve Jeti ukvarjal s svojim ,,supedilom” — vozilom, ki ga poganja sončna energija. Ob prvi vožnji je pozabil na tistih 10 tisoč mark, ki jih je porabil za novo vozilo. Pravi, da je šlo. Dve uri neprekinjene vožnje zmore njegov ,,supedil” in v eni uri pot, dolgo 20 kilometrov.
feles. Tako se je človeštvo znašlo z otopelim orožjem v rokah, začela so odpovedovati zdravila in insekticidi, najboljša in najbolj učinkovita orožja dotlej.
priti v telefonski stik s katerim koli od 225 izbranih naročnikov, ki jih lastnik novega telefona vnese v ri elektronsko spominsko enoto. Potem preprosto natipka ime človeka, s katerim želi govoriti, računalnik pa pokliče ustrezno številko.
Telefon je mogoče priključiti na običajne priključke, medtem ko vgrajeni računalnik s spominom dela na priključen električni tok, za varnost pomnilnika pa ima še baterijo, kadar ni gospodinjskega toka.
Cena okoli 550 dolarjev, kar znese v našem denarju približno 85.250 din.
tem preštel denar in ugotovil, da bo dobil za hišo kar 7,5 milijona dinarjev več kot jo je sicer cenil.
Prišlo je do žrebanja in hišo je dobil neki novinar iz Dublina. Drugače pa se je obnašala direkcija irske loterije. Tožila je Curleyja in sodišče je domiselnemu organizatorju loterije prisodilo tri mesece zapora. Če samo to, se je vendarle splačalo.
STRAN 8
VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
KRONOLOŠKO KAZALO
pravnih predpisov v Uradnih objavah
STRAN 9 VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
skupščin občin: Gornja Radgona,
K
Lendava, Ljutomer
in Murska Sobota za leto 1983
SKUPŠČINA OBČINE
GORNJA RADGONA
Zap. it. 1
Naziv pravnega akta 2
St. UO 3
- ODLOKI
5.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini
Gornja Radgona	1
6.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane
na območju občine Gornja Radgona	1
24.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od
prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Gornja Radgona	3
41.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega
urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljiš-
če v občini G. Radgona	6
52.	Odlok	o	oplojevanju živali na območju	občine G. Radgona	7
69.	Odlok	o	davkih občanov občine Gornja	Radgona	9
74.	Odlok	o	proračunu občine G. Radgona	za letu 1983	10
75.	Odlok	o	zaključnem računu o izvršitvi	proračuna občine G. Radgona za
leto 1982	10
114.	Odlok o potrditvi zakHučnega računa davkov in prispevkov občanov
ter prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1982 v občini
Gornja Radgona	,	12
153.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o upravljanju in oddajanju stav-
bnega zemljišča v občini Gornja Radgona	17
155.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Gornja
Radgona	18
174.	Odlok o uvedbrmelioracijskega postopka v k. o. Beračeva. Šratovci,
Orehovci, Črešnjevci, Mele in Zbigovci	20
175.	Odlok o poslovnem času na območju občine Gornja Radgona	20
185.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov
ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine G. Radgona za le-
to 1982	.21
212.	Popravek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Boračeva,
Šratovci, Orehovci, Črešnjevci, Mele in Zbigovci	24
213.	Popravek odloka o poslovnem času na območju občine G. Radgona.	24
219.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem dav-
ku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za interven-
cije v proizvodnji hrane na območju občine Gornja Radgona	27
220.	Odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj, sta-
novanjskih hiš v lasti občanov občine Gornja Radgona	27
221.	Odlok o spremembi odloka o družbenih priznanjih občine G.	Radgona	27
231.	Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini G. Radgona	28
232.	Odlok o organizaciji civilne zaščite v občini Gornja Radgona	28
253.	Odlok o cenah za geodetske storitve v občini G. Radgona	33
272.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini
Gornja Radgona	34
273.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini G. Radgona	34
274.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine G. Radgona za leto 1983	34
275.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreh v občini
Gornja Radgona za prvo trimesečje 1984	34
276.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in načinu ugo-
tavljanja vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš v lasti občanov v
občini Gornja Radgona	34
277.	Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega druž-
benega plana občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta
1995. oz. za določena področja do leta 2000	34
278.	Odlok o sprejetju novelacije zazidalnega načrta Boračeva	34
- SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA, PRIPOMBE, ODLOČBE IN DRUGI AKTI SO
118.	Sklep o izvolitvi člana izvršnega sveta skupščine občine G. Radgona	12
189.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Boračeva, k. o. Črešnjevci, k. o. Mele, k. o. Orehovci, k. o. Šratovci in k. o. Zbigovci	22
261.	Pooblastilo Pokrajinskega muzeja v M. Soboti za opravljanje nalog varstva premične naravne in kulturne dediščine za območje občine Gornja Radgona	33
-RESOLUCIJE, DRUŽBENI DOGOVORI, SAMOUPRAVNI SPORAZUMI
23.	Resolucija izvajanja Družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1981—1985 v letu 1983	3
- PRAVNI AKTI IS
25.	Odredba o ukrepih za preprečevanje in zatiranje stekline v občini
Gornja Radgona	3
47.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka o začasnih mejah in načinov urba-
nističnega urejanja mesta G. Radgona in primestnih naselij (do spre-
jetja urbanističnega načrta)	6
54.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preis-
kavah na območju občine Gornja Radgona	7
71.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za veterinarsko-higi-
enske preglede v občini Gornja Radgona	9
83.	Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in stro-
kovni službi občine Gornja Radgona ‘	10
92.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka novelacije zazidalnega načrta
Boračeva	11
117.	Odredba o naivišjih cenah kruha in peciva iz pšenične moke tipa
»850» v občini Gornja Radgona	12
133.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede
in dovoljenja na območju občine G.	Radgona	13
178.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka o začasnih mejah in načinov urbanis-
tičnega urejanja zdraviliškega naselja Radenci ter okoliških naselij
(do sprejetja urbanističnega načrta)	20
209.	Dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1981 —1985	24
260.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka novelacije zazidalnega načrta G. Radgona
— jug — »Pomurski sejem	33
10 VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
Zap. št	pravnega akta	& u0
12	3
- AKTI KS
239.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Radenci	30
251.	Izid referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Radenci	32
252.	. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti
Radenci	32
- DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
29.	Sklep skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva G. Radgona o
ukinitvi strokovne službe	3
56,	Sklep o vškladitvi družbenih denarnih pomoči občine G. Radgona	7
70.	Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva pomurskih občin	9
87.	Sklep o uskladitvi preživnin in prispevkov občanov k stroškom socialnega skrbstva s povečanimi življenskimi stroški	10
137.	Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1983 otrokom delavcev, drugih delovnih ljudi, upokojencev in kmetov v občini G. Radgona	14
186.	Obvestilo komisije za izvedbo komasacije zemljišč v k. o. Beračeva, Črešnjevci, Mele Orehovci, Šratovci, Zbigovci	21
SKUPŠČINA
OBČINE LENDAVA
STRAN 11 VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
- ODLOKI
7.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Lendava za leto 1982
8.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Lendava v
L trimesečju leta 1983
33.	Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava
49.	Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za intervencije in pospeševanje kmetijstva v občini Lendava za obdobje 1981-1 gsTo
50.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava
51.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava za leto 1982
67.	Odlok o davkih občanov občine Lendava
76.	Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1983
134.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 82
157.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnih prostorih za mesto Lendava
158.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Lendava
206.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju sredstev za intervencije in pospeševanje kmetijstva v občini Lendava za obdobje ' 1982—1985
208.	Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Petišovci
246.	Odlok o odvajanju odpadnih, padavinskih in fekalnih voda na območju občine Lendava
268.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava
269.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava
270.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Lendava za leto 1983
271.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Lendava v
L trimesečju 1984
288.	Odlok o minimumu in določitvi rokov za nabavo sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi v občini Lendava
238.	Odlok o preskrbi in odjemu pitne vode na območju občine Lendava
1
1
5
7
7
7
9
10
14
18
18
24
24
32
34
34
34
34
34
31
-SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA, ODLOČBE, IN DRUGI AKTI SO
11.	Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO »Goren-
je— Varstroj" TOZD VARIS Lendava	1
27.	Odločba o razveljavitvi 10. člena odloka Skupščine občine Lendava
o poslovnih prostorih za mesto Lendava	3
159.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v TOZD Osnovna šola
Jože-Kramar-Juš, Lendava	18
160.	Sklep o vrednosti točne za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1983
v občini Lendava	18
199.	Sklep o poimenovanju osnovne	šole Velika	Polana	22
234.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Lendava	29
- RESOLUCIJE, DRUŽBENI DOGOVORI, SAMOUPRAVNI SPORAZUMI
15.	Resolucija o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Lendava v letu 1983	2
121.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti-ti občine Lendava	12
122.	Statut samoupravne	stanovanjske	skupnosti občine	Lendava	12
156.	Družbeni dogovor	o pospeševanju	drobnega	gospodarstva	v občini Lendava	18
Zap. št	Naziv pravnega akta	Št UD
1	2	3
- PRAVNI AKTI IS
19.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava	2
38.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Lendava	5
166.	Odredba o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upravnih organov in služb občine Lendava	18
209.	Dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1981—1985	24
236.	Odredba o spremembi Odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko-higienske preglede in dovoljenja v občini Lendava	29
250.	Sklep o spremembah in dopolnitvah cenika za geodetske storitve, ki
niso zajete v Zakonu o upravnih taksah v občini Lendava	32
V
- AKTI KS
44.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za naselje Brezovica, krajevne skupnosti Polana	6
45.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za naselje krajevne skupnosti Odranci	6
55.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
območje KS Gorice pri Lendavi	7
73.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samo
prispevka v KS Odranci	9
98.	Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi	■	11
99.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Gorice pri
Lendavi	11
100.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Odranci
115.	Sklep o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi
136.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno ob-omočje krajevne skupnosti Turnišče za vasi Turnišče, Gomilice, Ren-kovci in Nedelica
163.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Turnišče in za del območja KS: vas Turnišče, Gomilica, Renkovci, in Nedelica
164.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Turnišče in za del območja za vasi Turniške, Gomilica, Renkovci'm Nedelica
11
12
14
18
18
- DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI AKTI KS
6)	. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v ob- ' čini Lendava in M. Sobota	8
63.	Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu
1983 v občini Lendava	8
70.	Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva	9
123.	Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Lendava	12
243.	Sklep o sprejemu Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava in za delno nadomeščanje stanarin	31
SKUPŠČINA OBČINE LJUTOMER
la št.	Naziv pravnega akta	št DO
1	2	3
- ODLOKI
3.	Odlok o določitvi prispevne stopnje za koristnike komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu
o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih ko-
munalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1983 na območju občine
Ljutomer	1
4.	Odlok o višini prispevnih stopenj za financiranje programov SIS druž-
benih dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1983	1
9.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljutomer
v I. trimesečju leta 1983	1
10.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1982.	1
40.	Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine
Ljutomer za leto 1982	, 6
42.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer	6
66.	Odlok o davkih občanov občine Ljutomer	9
77.	Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1983	10
78.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega
Urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer za leto 1983
88.	Popravek odloka o višini prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer
89.	Popravek odloka o določitvi prispevne stopnje za koristnike komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1983 na območju občine Ljutomer
105.	Odlok o razglasitvi sprememb in dopolnitev statuta občine Ljutomer
107.	Odlok o ustanovitvi sveta občine Ljutomer
108.	Odlok o določitvi stopenj prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo na območju občine Ljutomer za obdobje 1981—1985 v letih 1983, 1984 in 1985
109.	Odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v občini Ljutomer
110.	Odlok o spremembi prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1983
151.	Popravek odloka o določitvi stopenj prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo na območju občine Ljutomer
187.	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer
204.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka, delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije
10
10
10
12
12
12
12
12
16
21
STRAN 12 VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
Zap. it.	Naziv pravnega akta	St. UO
1	2	3
v proizvodnji hrane na območju občine ljutomer v obdobju 1982—1985	24
205.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1983	24
237.	Popravek odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi gradnje objektov in prepovedi spremembe kulture zemljišč v k. o. Bolehnečiči, Berkovci, Kuršin- *' ci, in Bučkovci	29
238.	Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode na Moti	30
247.	Odlok o uvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na delu območij katasterskih občin Berkovci, Bolehnečiči, Precetinci, Kuršinci, Bučkovci, in Drakovci v občini Ljutomer	32
248.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1983	32
279.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o povračilih in nadomestilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine občine in njenih organov v občini Ljutomer	34
280.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Ljutomer	34
281.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer	34
282.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljutomer za I. trimesečje 1984	34
- SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA, PRIPOMBE, ODLOČBE IN DRUGI AKTI SO
28.	Odločba o razveljavitvi določbe sklepa Skupščine in sklepa Zbora občanov Krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci o uvedbi oziroma povečanju samoprispevka za izgradnjo vodovoda	3
218.	Sklep o poimenovanju osnovne šole Bučkovci	26
244.	Odločba o razveljavitvi 2. točke 2. odstavka 3. člena sklepa Skupščine
krajevne skupnosti Bučkovci o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka in popravka tega sklepa	31
- RESOLUCIJE, DRUŽBENI DOGOVORI, SAMOUPRAVNI SPORAZUMI
31.	Resolucija o politiki izvajanja Družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1981—1985 v letu 1983	4
48.	Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega	*
plana občine Ljutomer za obdobje 1981—1985	7
1D6. Spremembe in dopolnitve resolucije o politiki izvajanja plana občine Ljutomer za obdobje 1981—1985 v letu 1983	12
170.	Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljutomer do leta 1985	20
195.	Popravek družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljutomer do leta 1985	22
- PRAVNI AKTI IS
53.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Ljutomer	7
82.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o razporeditvi delovnega
časa v upravnih organih in strokovni službi skupščine in Izvršnega
sveta skupščine občine Ljutomer	18
116.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v TOZD Mizarstvo Ljutomer
v sestavi delovne organizacije Lesnina Ljubljana	12
135. Odredba o najvišjih cenah kruha in peciva iz pšenične moke tipa
■850« v občini Ljutomer	14
193.	Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za financiranje veterinar-
sko-higienske službe na obmgčju občine Ljutomer	22
194.	Odredba o prepovedi prodaje zaklane perutnine in perutninskega mesa
živali, ki niso bile zaklane v klavnicah v občini Ljutomer	22
209.	Dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1981—1985	24
235.	Odredba o pristojbinah za obvezno veterinarsko-sanitarne preglede in
dovoljenja v občini Ljutomer	29
- AKTI KS
14.	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Radoslave!
43.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za ob močje KS Razkrižje
60.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Stročja vas
65.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje
72.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za celo naselje Gresovščak, celo naselje Železne dveri, del naselja Slamnjak, od hiš. št. 27 naprej in del naselja llovci za hišne štev. 30/a, 31, 32 in 36.
84.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za naselje Radomerščak
85.	Sklep e razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za del naselja Slamnjak od hiš. št. 1 do vključno hiš. štev. 27 ter za celotno naselje llovci razen hiš. št. 30/a, 31, 32 in štev. 36
86.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za območje krajevne skupnosti Železne dveri za naselja: Cuber, Gresovščak. llovci, Jeruzalem. Plešivica. Radomerje, Radomerščak, Slamnjak in Železne dveri
93.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje
94.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje
95.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Brezovica
120.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Stročja vas, Pristava, Podgradje, Rinčetova graba, Presnika in Nunska graba
127.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Železne dveri
128.	Sklep o uvedbi krejevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Železne dveri za naselje: Cuber, Gresovščak, llovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak in Železne dveri
129.	Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za celo naselje Grasovščak, celo naselje Železne dveri, del naselja Slamnjak od hiš. št. 28 naprej in del naselja llovci za hiš. št. 30/a, 31,32 in 36
130.	Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za del naselje Slamnjak od hiš. št. 1 do vključno hiš. št 27 ter za celotno naselje llovci razen hiš, št. 30/a, 31, 32. in 36.
131.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo dodatnega krajevnega samoprispevka za naselja Gresovščak, Železne dveri, Slamnjak, llovci in Radomerščak
132.	Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za naselje Radomerščak	-	N
141.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Ljutomer za naselje Babinci, Noršinci.
Spodnji Kamenščak in mesto Ljutomer
150.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju za območje KS Stročja vas
154.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Logarovci-Berkovci za naselja Berkovci, Bolehnečiči, Gajševci. Grabe. Logarovci in Kokoriči—Berkovski Prelogi
165.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka
za območje krajevne skupnosti Ljutomer
167.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Ljutomer za naselje Babinci, Noršinci, Spodnji Kamenščak in mesto Ljutomer
168.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Logarovci-Berkovci za naselje Berkovci, Bolehnečiči, Gajševci, Grabe, Logarovci in Kokoriči—Berkovski Prelogi
176.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Cezanjevci za naselja Branoslavci, Cezanjevci, Gornji Kamenščak, Vidanci in Vogričevci
183.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci
184.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci za naselje Berkovci, Gajševci, Grabe in Logarovci
1
6
8
8
9
10
10
10
10
11
11
11
12
13
13
13
13
13
13
15
16
17
18
19
19
20
21
21
Zap. ft.	Naziv pravnasa akta	St- UO
1	2	3
196.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za naselje Radomerščak	22
197.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za celo naselje Gresovščak, celo naselje Železne dveri, del naselja Slamnjak od hiš. št 27 naprej in del naselja Ilove! za hiš. št 30/a, 31, 32 in 36	22
198.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v de-
narju in delu za območje krajevne skupnosti Železne dveri za naselja: Cuber, Gresovščak, llovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak in Železne dveri	22
214.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Veržej za naselja Bunčani, Banovci, Grlava, Šalinci, Krištanci in Veržej	25
215.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti
Cezanjevci, za naselje Gornji Kamenščak—Vidanotvi, Branoslavci, Ce-zanjevci in Vogričevci	26
224.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Veržej	27
225.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območfe krajevne skupnosti
Veržej za naselja Bunčani, Grlava, Krištanci, Šalinci in Veržej	27
- DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
70.	Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva	9
90.	Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983	n
87.	Sklep o uskladitvi preživnin in prispevkov občanov k stroškom socialnega skrbstva s povečanimi življenjskimi stroški •	10
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA
- ODLOKI
2.	Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini M. Sobota	1
16.	Odlok o proračunu občine M. Sobota za leto 1983	2
34.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini M. Sobota	5
35.	Odlok o načinu oplojevanja živali na območju občine M. Sobota	5
59.	Odlok o sestavi, pristojnostih in nalogah Sveta za splošno ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine M. Sobota	8
68.	Odlok o davkih občanov občine Murska Sobota	9
102.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine M. Sobota za leto 1982	11
103.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega ure-
janja stavbnih zemljišč v občini M. Sobota, ter koristi za razlaščeno
stavbno zemljišče za posamezna območja v občini M. Sobota za leto
1983	11
113.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o povračilu stroškov in o na-
gradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v M. Soboti	12
124.	Odlok o pooblastitvi geodetske organizacije za vodenje mejnega ugo-
tovitvenega postopka v občini M. Sobota na območju novih izmer, kjer
ne obstaja zemljiški kataster in kjer se izvajajo komasacije kmetij-
skih zemljišč	12
125.	Odlok o pooblastitvi geodetske organizacije za vodenje mejnega
ugotovitvenega postopka pri tehnično-katastrski izmeri v katasterski
občini Krog	12
144.	Odlok o ustanovitvi sveta občine M. Sobota	' 16
145.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načr-
tov za posamezna območja v mestu M. Sobota	16
146.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Markišavci,
Polana, Brezovci, Lemerje in Puževci	16
169.	Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini M. Sobota	19
172.	Odlok o komunalnih dejavnostih v občini M. Sobota	20
173.	Odlok o omejitvi točenja alkoholnih pijač na območju občine M. Sobota	20
200.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov
občine M. Sobota za leto 1982 in zaključnega računa prispevkov za
starostno zavarovanje kmetov občine M. Sobota za leto 1982	22
201.	Odlok o imenovanju ulic v naselju Beltinci	22
207.	Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Krog	24
230.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku
iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervenci-
je v proizvodnji hrane	28
255.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Murska Sobota	33
256.	Odlok o poimenovanju naselja Moravci	33
257.	Odiot o imenovanju ulic za območje naselja Moravske toplice	33
262.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota	34
263.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem dav-
ku od proizvodov in plačil za storitve občine M. Sobota	34
264.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembah in dopolnit-
vah odloka o proračunu občine. M. Sobota za leto 1983	34
265.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku iz osebnega dohodka	34
266.	Odlok o zagotavljanju pravic do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklic- -nih bolezni in poškodb pri delu ter zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom v občini M. Sobota	34
267.	Odlok o dopolnitvi odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v mestu Murska Sobota	34
- SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA, PRIPOMBE, ODLOČBE IN DRUGI AKTI SO
13.	Odločba o razglasitvi gozdov s posebnim namenom občine M. Sobota	1
17.	Ugotovitve, priporočila in sklepi o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini M. Sobota	2
26.	Odločba o razveljavitvi določb sklepa skupščine KS Gančani o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka	3
Zap. it	Naziv Pravna	St. UO
1	2	3
30.	Ugotovitve, stališča in smernice o problematiki ostarelih oseb v občini M. Sobota	3
36.	Ugotovitve, stališča, priporočila in sklepi o razvoja drobnega gospodarstva v občini M. Sobota	5
57.	Stališča in sklepi o jesenski setvi in pripravah na spomladansko setev v občini M. Sobota	8
58.	. Ugotovitve, stališča in usmeritve o nadaljnjem razvoju celodnevne osnovne šole v občini M. Sobota	8
79.	Ugotovitve, stališča in sklepi v zvezi z urejanjem delovnega in obratovalnega časa v občini Murska Sobota	10
80.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o stanovanjskem gospodarstvu v občini M. Sobota	10
101.	Ugotovitve predlogi in sklepi o problematiki zaposlovanja v občini Murska Sobota	11
111.	Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih in uresničevanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 v letu 1982
112.	Ugotovitve, in stališča o obmejnem sodelovanju občine M. Sobota s sosednjimi državami	12
147.	Ugotovitve, stališča in usmeritve ter sklepi o investicijskih vla-
ganjih v občini Murska Sobota	t6
171.	Ugotovitve, stališča in sklepi o problematiki zdravstvenega varstva ter uresničevanju nalog, stališč in sklepov sprejetih na skupnem zasedanju zborov skupščine občine in skupščine zdravstvene skupnosti Murska Sobota v maju 1982	20
177.	Odločba o razveljavitvi določbe 24. člena odloka Skupščina občine Murska Sobota o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem	20
188.	Ugotovitve in stališča o oceni gospodarskih gibanj skupne in splošne porabe ter uresničevanju resolucije občine M. Sobota v I. polletju 1983	22
227.	- Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih in splošni porabi
ter uresničevanju resolucije v občini M. Sobota v I. polletju 1983	28
228.	Ugotovitve in predlogi za izvajanje plana zaposlovanja v letu 1983
občini Murska Sobota	28
229.	Sklepi o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v
občini Murska Sobota	28
233.	Sklep o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v obči-
ni Murska Sobota	29
239.	Stališča, priporočila in sklepi o razvoju kovinsko-predelovalne industrije v občini Murska Sobota	31
240.	Ugotovitve in sklepi o uresničevanju predpisov s področja cestnega gospodarstva in stanju na področju cestnega gospodarstva v občini Murska Sobota	31
245.	Popravek odločbe Ustavnega sodišča SRS, št Ul 108/82-19 z dne
27.6.1983	31
249.	Ugotovitve in stališča o stanju, problematiki in razvoju tekstilne industrije v občini Murska Sobota	32
254.	Ugotovitve, stališča, priporočila in sklepi o uresničevanju razvojnih
usmeritev kmetijstva v občini Murska Sobota	33
283.	Sklep o razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne
ceste v občini Murska Sobota	34
284.	Sklep o soglasju k sklepu skupščine občinske samoupravne interesne
skupnosti za ceste Murska Sobota	”	24
287.	Sklep o prenehanju ukrepov družbenega varstva v SGP Konstruktor TOZD Opekarna Puconci	34
- RESOLUCIJE, DRUŽBENI DOGOVORI, SAMOUPRAVNI SPORAZUMI
1.	Resolucija o politiki izvajanja dmžbgnigi plana občine M. Sobota za obdobje 1981—1985 v letu 1983	1
22.	Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985	2
32.	Sprememba resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobja 1981—1985 v lotu 1983	4
181.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinsko izebražsvaina skupnih Murska Sobota '	21
190.	Samoupravni sporazum * ustanovitvi Občinsko zdravstvene skupnosti Murska Sobota	22
202.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti Sodainoge varstva oHMo Murska Sobota	22
211.	Samoupravni sporazum o spremembah in depolnttvah samoopravnopa spora-
zuma e temeljih plana razvoja PTT premeta in zagotavlja sroOstov za
realizacija srednjeročnega plana območne samoupravno interesno skupnosti
za PTT promet Murska Sobota za obdobje 1981—1905	24
222.	Samoupravni sporazum e ustanovitvi skupnosti atrotkega varstva M. Sobota	27
- PRAVNI AKTI IS
18.	Odredba o preventivnih cepljenjih m diagnostičnih tor drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine M. Sobota	2
64.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrti za območje mod
I.	L Ribarja, Lendavsko. Noršinsko ulico, Ledavo in čistilno napravo
v občini Murska Sobota	d	8
81.	Odredba o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota	10
91.	Odredba o najvSjih cenah kruha iz pšenične moke Tipa 850	n
139.	Odredba ,o pristojbinah za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe v občini Murska Sobota	.	15
140.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Murska Sobota	15
152.	Popravek odredbe o pristojbinah za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe v občini Murska Sobota	ig
179.	Odredba o določitvi prednostnih in stranskih cest na območju občine Murska Sobota	20
180.	Odredba o določitvi enosmernih cest na območju občine Murska Sobota	20
209.	Dogovor o skupnih temeljih razvoja Pomurja v lotih 1981—1985	24
226.	Odredba o prekopavanju cest v občini Murska Sobota	27
241.	Odredba o spremembi odredbe o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota	31
- AKTI KS
12.	Popravek sklepa o uvedbi samoprispevka za del območja KS Bogojina.
naselje Bogojina, ki je bil objavljen v Uradnih objavah pomurskih občin št 31 z dne 23. decembra 1982	1
20.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevna skupnosti Bogojina naselje Bogojina	2
37.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za del območja krajevne skupnosti Gederovci, za naselje Sodišnici in Murski Petrovci	5
46.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in dolu za del območja KS Tišina	6
96.	Sklep o uvedbi samoprispevka za dol območja krajevne skupnosti Gode-rovci, za naselje Sodišinci in Murski Petrovci	11
97.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Cankova za naselji: Domajinci in Korovci	11
104.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za del območja KS
Grad, za naselje Kovačevci, Kruplivnik in Radovci	11
119.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoftispevka za del
območja KS Martjanci, naselje Krnci	12
126.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Grad, naselja Kovačevci, Kruplivnik in Radovi	13
148.	Poročilo n izidu referenduma v krajevni skupnosti Martjanci, naselje Krnci	16
149.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Martjanci, naselje Krnci	17
162.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo že uvedenega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Rogašovci	18
192.	Sklep o uvedbi sprememb samoprispevka v denarju uvedenega dne 1.1.1981 za območje krajevne skupnosti Rogašovci	22
210.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Martjanci — naselje Martjanci	24
217.	Poročilo o izidu referenduma spremembe namembnosti v krajevni skupno-ti Martjanci, naselje Martjanci	26
218.	Sklep o uvedbi spremembe namembnosti samoprispevka za del območji KS Martjanci — naselje Martjanci	26
258.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Rakičan	33
259.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
del območja KS Tešanovci, naselja Mlajtinci, in Lukačevci	33
Zap. it.
1
Naziv pravnega akta 2
St. UO 3
- DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ
IN SKUPNOSTI
21. Ugotovitveni sklep e veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjsko skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1381—1985
39.	Odločba o prenosu ustanoviteljskih pravic otroškega dama -Daneta Šumenjaka- v Bački na Občinsko izobraževalno skupnost Murska Sabata in Skupnost otroikaga varstva Murska Sobota
61.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v občini Lendava in M. Sobota
62	Sklep o dohodkovnih pogojih in višini denarno pomoči otrokom v letu
1983 v občini M. Sobota
70.	Usta prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva	I
138.	Valorizacija Straškov za priprave in opreme stavbnega zemljišča za usaur-jeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnja objektov družbenega standarda na območjih določenih z zazidanimi načrti v mestu M. Sobota	14
142.	Valorizacja meril za določitev stroškov za pripravo In opremo stav-
bnih zemljišč v mestu Murska Sobota	15
143.	Popravek valorizacijo stroškov za pripravo in opreme stavbnega zem
Ijišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokom) in gradnja objektov družbenega standarda na območjih določanih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota	15
161.	Sklep o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Soboto
182.	Statut občinske izobraževalna skupnosti Murska Soboto
191.	Statut občinske zdravstvene skupnosti Murska Soboto
203.	Statut skupnosti socialnega varstva občine Murska Sabata
223.	Statut skupnosti otroškega varstva Murska Sabata
242.	Sklep o dopolnitvi sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini densnio
pomoči otrokom v letu 1983 v občini M. Soboto	31
285.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov občinska zdravstve-
ne skupnosti M. Soboto za obdobje 1981—1985	34
286.	Ugotovitveni sklep o sprejetju aneksa št 1. k samoupravnemu sporazumu o tomaijlh
plena občinska zdravstvene skupnosti M. Soboto za obdobje
1981—1985	34
ES 3 R H S

*
za vsakogar nekaj
Varstvo pred elektriko
Taljive varovalke
Vsaka hišna ali stanovanjska napeljava je varovana z eno ali več taljivimi varovalkami, ki prekinejo električni krog, če steče po njem premočan tok. Preobremenjen in nevaren vod začne žareti in povzroči požar. Primer, električna kuhalna plošča moči 3.000 watov potrebuje pri napetosti 220 voltov približno 13,5 ampera. Ce to ploščo priključimo na vtičnico z 10 amperi varovanega električnega kroga, potem varovalka pregori ali pa izskoči, s tem prekine tok in zavaruje vod, da ne pregori. Taljiva varovalka tudi pregori, če se oba tokovodna vodnika neposredno dotakneta ah pa prideta v stik z ozemljitvenim vodnikom ali če dobi tokovodni vodnik stik z ozemljenimi kovinskimi deli kakega aparata. V vseh teh primerih nastane kratek stik.
Poleg tega skrbijo taljive varovalke za to, da je tok takoj prekinjen, če pride kak zunanji kovinski del svetilke ali aparata, ki je sicer ozemljen z zaščitnim vodnikom, zaradi okvare pod napetost in postane s tem življenjsko nevaren. To pa tudi pove, kako nevarno je, če poskusimo v varovalki vložek za določeno napetost zamenjati z močnejšim, ali pa če jo poskusimo sami popraviti,
V dnu varovalnega elementa je vijak z vdolbino, v katero sede kontaktni čep varovalnega vložka. Pri 10-amperskem vložku sta vijak in označbena ploščica varovalnega vjožka rdeča. Pri vložku 16 amperov je konta-thi čep debelejši, tako da ne sede več v vdolbino za varovalko 10 amperov.
Preden zamenjamo vložek pregorele varovalke, moramo odstraniti vzrok, zaradi katerega je pregorela. Ce sumimo, da je bil kriv preobremenitve ali kratkega stika kak aprat ali naprava, potem to napravo izključimo in potegnemo njen vtič iz vtičnice.
Po barvasti ploščici za okencem taljive varovalke lahko ugotovimo, katera varovalka je pregorela in kateri električni krog ali del stanovanja varuje. Ce nova varovalka potem ko smo aparat znova priključili spet pregori, je pokvarjen ta aparat in ga moramo popraviti. Ce pa ni tako, izključimo vse svetilke in aparate, ki pripadajo tistemu električnemu krogu in potegnemo vse vtiče iz vtičnice. Nato svetilke in aparate zapovrstjo posamič spet priključimo. Ce varovalka pri teh preskusih ne pregori in nismo našli vzroka za okvaro pri svetilih in aparatih, moramo poprositi za nasvet električarja.
Do preobremenitve in zato stalitve varovalke lahko pride tudi zaradi prevelikega števila priključenih aparatov ali aparatov s preveliko porabo toka na isti električni krog. V tem primeru bo električar morda lahko vstavil močnejše varovalke, seveda, če prerez voda to dovoljuje.
Nekaj nasvetov za koristno uporabo savne
1.	V savno ne smemo s polnim želodcem, pa tudi vinjeni ne.
2.	Preden vstopimo v savno, si privoščimo prho ter otremo kožo z grobo vrečko za umivanje, da pospešimo krvni obtok.
3.	V savni ostanemo po pet do deset minut, kot smo pač izurjeni. Kože ne mažemo s kremami.
4.	Ko končamo prvi krog, se oprhamo s hladno ali mlačno vodo. Prijetno bo, če si boste obraz narahlo masirali s končki prstov.
S.	V savno se nato spet vrnemo za pet do deset minut in morda celo dvignemo temperaturo (začnemo običajno z 60 do 70 stopinjami Celzija, nato pa sčasoma dvignemo temperaturo na 110 do 120 stopinj).
6.	Potem se spet oprhamo s hladno ali mlačno vodo, nato pa si lahko savno privoščimo še tretjič.
7.	Po savni si odpočijemo leže in pokriti toliko časa, kolikor smo ga prebili v savni.
8.	Popijemo kaj osvežilnega, vendar pa ne alkohola. Da telesu vrnemo izgubljene soli in minerale, pijemo sadne sokove, mineralno vodo ali pa zelenjavni sok.
9.	Ne kadite.
10.	Ne pretiravajmo s hrano pri naslednjem obroku, ki si ga skušajmo pripraviti s kar se da malo maščobami.
INDISKRETNO
- Vlado, ste že doktorirali?
— Se ne.	....
- Koliko pa vam manjka do starostne pokojnine? - Samo 6e dobrih pet let ... .
Vedno znova poročajo o poskusih, da bi zgradili za množično rabo primeren električni avtomobil, pa se vedno znova izkaže, da je zmogljivost akumulatorjev premajhna za porabo, ki jo narekuje štirikolesno cestno vozilo, teža pa prevelika za gospodarnost.
ELEKTRIČNO KOLO
Ob tem nemara pozabljamo na vozilo, ki terja manj moči, na ’’bicikel”: slika, ki jo povzemamo jz francoskih virov, kaže električno dvokolo, ki ga prek elektromotorja poganjajo akumulatorji za sedežem. Bicikel zmore z enim samim polnjenjem akumulatorjev 125 kilometrov, dosega največ 45 kilometrov na uro ter premaguje klance do 12 stopinj.
Čeprav bi bila množična proizvodnja sorazmerno enostavna, proizvajalci še oklevajo, kajti takole motoriziran ’’bicikel” je le precej drag, nič cenejši od mopeda. Seveda pa je lahko takšno dvokolo imenitno prometno sredstvo za mestni promet, za notranji promet v velikih tovarnah, na letališčih in podobno. Poleg tega pa . se postavlja z neslišnostjo, pa tudi zraka prav nič ne kvari.
NOVA VRSTA ANTEN — V Gorenju Elrad so začeli izdelovati novo vrsto anten TVA 2002 karavan. Je univerzalna antena za sprejem TV in radijskih FM signalov. Zahvaljujoč novi tehnologiji in uporabi hibridnih vezij omogoča antena optimalni sprejem vseh signalov ob zelo majhnih dimenzijah antene. Namenjena je predvsem za montažo na bivalne avtomobilske prikolice, počitniške hišico in plovila.
I CARINSKI PREDPISI
■	ZAČASEN UVOZ .
Državljani SFRJ, ki so v tujini na delu, šolanju, I ■ specializaciji in podobno, in pridejo začasno v Jugoslavijo, ■ smejo začasno prinesti naslednje predmete za osebno rabo:
I osebni nakit, fotografski aparat, filmsko kamero, S ■ daljnogled, prenosno glasbilo, prenosni gramofon, | I prenosni radijski in transistorski sprejemnik, prenosni ■ televizijski sprejemnik z zaslonom velikosti do 48 ■ centimetrov, prenosni pisalni stroj, opremo za taborjenje, " športne rekvizite in športno opremo, video kamero in ■
K magnetoskop.
PRIPRAVA GOVEJE PEČENKE (ROSTBIF A) Za 4 osebe potrebujemo: 50 dekagramov očiščenega govejega hrbta brez kosti in žilic, sol, poper, 3 dekagrame gorčice, 5 dekagramov olja, 1 deciliter črnega vina, 4 dekagrame zeliščnega masla (2 dekagrama masla in 2 dekagrama dodatkov, kot so: kapre, peteršilj, gorčica) 2 čebuli, 25 dekagramov korenčka, 20 dekagramov očiščenega zelenega graha, 1 kocko omake knorr.
Goveji rostbif pred peko namažemo s soljo, poprom in gorčico ter pustimo, da leži nekaj ur v hladilniku. V posodo, ki ima dvojno dno, damo nekaj žlic olja, opečemo rostbif z vseh strani, dodamo črno vino in jušno kocko, pokrito dušimo 25 minut. Lahko pa tudi pečemo v pečici. V sredini mora ostati rožnate barve. Omako po potrebi zalijemo z nekaj žlicami vina in vode, precedimo in serviramo toplo ali hladno. Zelenjavo skuhamo in serviramo k toplemu rostbifu in obložimo z zeliščnim maslom. Rostbif lahko serviramo hladen. Za dekoracijo uporabimo krešo.
Gostje prihajajo
Domača zabava
Z domačo zabavo proslavljamo najrazličnejše praznike: rojstni dan ali obletnico poroke, pomočniški izpit, maturo ali diplomo, vselitev v novo hišo ali stanovanje, napredovanje v službi, obisk redkih gostov ali pa tudi samo dobro voljo, da se prijatelji zberejo in pogovorijo.
Včasih je v središču domače zabave jed: po naključju smo dobili jagenjčka, spečemo ga in povabimo prijatelje. Včasih je vzrok pijača: iz vinograda sorodnikov smo dobili sodček domačega — lepa priložnost za veselo družbo. Pogosto pa je središče zabave slavljenec, gost: takrat se kajpak vse vrti okrog njega, vsaj na začetku.
Kdor je povabljen na domačo zabavo, se bo, tako vsaj upa, zabaval. Torej naj bo vesel in dobre volje.
Nekateri gostitelji znajo veselje zamoriti že od vsega začetka. Goste posodijo na kup za veliko mizo, tako tesno enega ob drugega, da se ne more nihče ganiti, in potlej sedijo ves večer tam kot lipovi bogovi. Na mizi razstavijo svoj najdražji porcelan in najlepši kristal. In potem so ves čas tako uglajeni in dostojanstveni, da je večer muka za vse.
Kdor ne prireja zabave za to, da bi razkazoval svojo blaginjo, pač pa zaradi veselja, kajpak ravna drugače. Iz prostora odstrani vse, kar bi lahko motilo sproščeno zabavo, na primer drage vaze, velike občutljive lončnice, dragocene preproge . . . Vse to spravi v klet ali kam drugam. Prostore, ki jih ima, prilagodi pričakovani družbi. Ce je družba majhna, pripravi eno samo večjo mizo; če se zbere več kot šest ali osem ljudi, razpostavi več mizic za manjše družbice in še kot za samotarje, kjer se bodo lahko pogovarjali v dvoje.
Kitajski porcelan in kristalne kozarce pusti v omarah, na mizo pa postavi navadne kozarce, običajne krožnike, vsakodnevni pribor. Pribor, če se le da, okrasi s kakimi veselimi okraski, pripravi vse za morebitni ples, skratka, misli predvsem na dobro razpoloženje gostov in ne na reprezentiranje, kajti gostitelja, pri katerem se gostje dobro imajo, se zmerom veselo spominjajo; tistega, pri katerem pa se bodo dolgočasili, pa bodo imeli v slabem spominu kljub obilju na mizi.
IZJEMOMA
— Dragi bratec, mama prosi, če lahko pridat v petek vsaj za nekaj ur domov.
— Nemogoče. Zavzet sem. Lahko pa pridem v nedeljo popoldne.
— Dobro. Bomo pač poletne koline opravili brez tebe.
- A zato gre. Morda pa bi se dalo, vendar zares-izjemoma ...
Radioamaterstvo — nepogrešljiv dejavnik v SLO in DS
Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ima radioamaterstvo pomembno vlogo in nalogo. Gre za dejavnost v okviru ljudske tehnike, ki ima tudi v Pomurju precejšnje razsežnosti. V vseh pomurskih občinskih središčih delujejo radio klubi z večjimi sekcijami. Tako na primer deluje v okviru radio kluba Murska Sobota kar devet sekcij v večjih krajevnih središčih soboške občine. Z naglim razvojem elektronike se je radioamaterstvo razvilo v več dejavnosti kot so radiooperaterstvo, konstruktor-stvo in radiogoniometrija. V zadnjem času pa se med radioamaterji vse bolj uveljavlja mikroelektronika. Na raznih frekvenčnih območjih tako radioamaterji vzpostavljajo zveze z vsemi državami sveta.
Radioamaterji so imeli pomembno vlogo že med NOB in ob raznih elementarnih nesrečah, kot so potresi v Skopju, Banja Luki, Črni gori in ob številnih poplavah. V teh težkih trenutkih so bili prav radioamaterji prvi, ki so vzpostavili zveze z ostalimi kraji naše države in tudi s svetom, kajti redni sistem zvez je bil porušen. Kljub težavam, s katerimi se pri svojem delu srečujejo radioamaterji pri nas, si prizadevajo, da bi z UKV radijskimi valovi pokrili sleherni" kotiček naše zemlje, kar jim je že tudi skoraj uspelo, medtem ko na kratkovalovnem območju že tako in tako pokrivajo celotno zemeljsko oblo. Zaradi težav pri uvozu radioamaterji namreč težko dobivajo novo sodobno opremo, ki je tudi zelo draga, domača industrija pa je ne izdeluje. Tako so primorani skr-
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
bno vzdrževati in dograjevati staro opremo sami, ter graditi antenske sisteme in ostale pripomočke. Kljub tem težavam pa radioamaterji uspešno opravljajo svoje naloge in se vključujejo v * vse akcije na obrambnem in samozaščitnem področju. Radio klubi nenehno skrbijo za usposabljanje mladih radioamaterjev ter v ta namen vsako leto organizirajo tri do štiri mesečne tečaje, pri čemer kažejo veliko razumevanja vodstva osnovnih in srednjih šol v Pomurju. Tako se iz leta v leto pomlajuje in povečuje število radioamaterjev, ki jih s pridom izkoristijo tudi med služenjem vojaškega roka, kjer si samo izpopolnjujejo svoje znanje, pa tudi v teritorialni obrambi in ostalih obrambnih in samozaščitnih strukturah našega samoupravnega sistema. Dober radiooperater, radiogoniometrist in konstruktor je namreč odličen vezist ne glede na sredstva za zveze in lahko deluje v najtežjih delovnih razmerah. Zato so prav radioamaterji vključeni v razne enote civilne zaščite, teritorialne obrambe in druge obrambne in samozaščitne aktivnosti, kakor tudi v vsakoletno akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Naša naloga je torej v tem, da jim v njihovih prizadevanjih vsestransko pomagamo pri reševanju njihovih (predvsem materialnih) problemov.
Feri Maučec
BREZ STR AHU
,,Ančka, sprostita se. Na morju sva in hočem mir. Zase imam gumijasti pas, za vas pa lahko pokličem NAPOMOC v petih Jezikih."
sestavil Marko Napast	obrtnik kovinske stroke	znan most v Benetkah	vulkan na Siciliji	mesto v ZRN vzh. od Hanno vra	stara enota za delo	danski šahovski velemojster	roman Roberta L. Ste-vensona
okleščen kos veje ali debla							
književnik							
hrvaški čelist in dirigent (Antonio)							
poljski konjenik s sullen					Skopje župnik		
Čufar Tone			davno mesto Vzhodna Nemčija				
Beotijec				igralka Karič nobelovec Andric			
vzhod		hiter tek finsko jezero				kalij največje kopenske živali	
živec					Sinclair Lewis jutranja zarja		
veznik			brus za koso kurir				
slovnični pojem, tempus				manjša vojaška enota tantal			
ital, renesančni pesnik (Pietro)							
oziralni zaimek ali prislov							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: diploma, obračun, branika, Rita, As, Oki, Ant, D, kanja, Orantes, Širca LO, orač, Ilin, NV, cikanje, ata, sak.
VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
STRAN 13
naši kraji in ljudje
Z novim vodstvom do novih uspehov
Nova šola ni samo šola
V krajevni skupnosti Gančani - ta je ena izmed največjih na beltinskem območju, saj šteje okrog 1.100 prebivalcev — se zares lahko pohvalijo, da so v zadnjih letih veliko storili za napredek kraja. Naj samo bežno omenimo pomembnejše pridobitve: asfaltiranje cest v naselju, ureditev trgovskega lokala, vrtca in prostorov za dejavnost krajevne skupnosti, društev in organizacij, ureditev ulične razsvetljave in treh avtobusnih postajališč (dve v naselju Gančani in eno v zaselku Raščice), ureditev 16 požarnovarnostnih vodnjakov itd. Vse te pridobitve zavezujejo novo vodstvo krajevne skupnosti, ki je povsem pomlajeno, da tudi v prihodnje skrbi za nadaljnji razvoj kraja, pravita predsednika skupščine in sveta krajevne skupnosti Gančani Štefan Križanič in Tonček Horvat.
Z REFERENDUMOM ZAČRTALI NADALJNJI RAZVOJ
Na letošnjem referendumu za sprejem samoprispevka, ki je lepo uspel in na katerem so krajani še enkrat dokazali, da si želijo napredka, so si v krajevni skupnosti Gančani
Novo vodstvo KS Gančani. Od leve: Štefan Križanič - predsednik skupščine in Tonček Horvat — predsednik sveta.
začrtali nadaljnji petletni razvoj. Program ja dokaj obsežen, zato bo potrebno razpoložljiva sredstva skrbno rabiti, zlasti še, ker bo potrebno precej sredstev nameniti za vzdr-žovanje-objektov. V letošnjem letu predvidevajo, da bodo

Ste že slišali, da je kralj Matjaž v resnici žive! v Visegra-du, to je nekoč močni utrdbi ob Donavi na Madžarskem? Ravno tam mimo je pred kratkim vodila pot skupino čolnarjev. Sicer pa, veslati smo začeli v Kormendu, končali pa smo v Budimpešti. Vas zanima, kaj vse smo videli in doživeli?
Ce ste ga prebirali, je morda komu še ostal v spominu lanski zapis potovanja s čolni po reki Rabi od Kormenda do Gyora. Letos je bita vodna pot skoraj enkrat daljša, in sicer nas je vodila vse tja do madžarskega glavnega mesta. Tudi tokrat je bi! organizator te vodne karavane kajak-kanu sekcija, ki deluje v okviru Zveze komunistične mladine Kormend, s katero ima prijateljske stike Brodarsko društvo Mura Krog. In tako smo se madžarskim čolnarjem — iz Kormenda in Budimpešte — pridružili tudi trije člani kroškega društva. (Janez Kuhar, Janez Borovič in pisec tega prispevka'}. V avtomobilu pa sta nas spremljala predsednik BD Mura Ivo Lub-šina in član odbora za mednarodno sodelovanje pri TKS
Pred startom v Kormendu smo se fotografirali vsi udeleženci mednarodnega spusta po Rabi in Donavi do Budimpešte. Dva sta se vozila v avtomobilu, ostali pa večinoma v čolnih. Vsi pa smo se srečno vrnili.
Kopalci v reki Rabi pri hidroelektrarni Nick. Tule seveda naturistov ni bilo, videli pa smo jih lahko na bolj skrivnih mestih ob reki. Če bi se v Muri lahko tako kopali, kajne?
kupili mrliški voziček, uredili odlagališče za smeti, prenovili zgradbo vodovodnega črpališča, uredili pokopališče, nekaj sredstev pa bodo namenili tudi za društveno dejavnost. V petletnem referendumskem programu, ki je začel veljati prvega maja letos, pa
načrtujejo, da bodo zgradili gasilske garaže, kupili sireno, uredili javno telefonsko govorilnico, izkopali jarke, razširili nepregledne ovinke in postavili prometne znake ter prenovili mrliško vežo.'
Murska Sobota Ciril Klanjšček. (Njima je bilo prav gotovo lažje, vendar pa manj najbrž prijetno.).
Nekaj pred 12. uro smo štartali. Čeprav nismo tekmovali, kdo bo hitreje na cilju — prvi je bil v naselju Rum ob Rabi — je bilo treba vseeno krepko vihteti vesta. Voda v reki je bila namreč zelo nizka, še bolj kot lani, in če ne bi veslali, bi čolni marsikje obstali na mestu. Čakata pa nas je okrog 60 kilometrov dolga pot.
Raba se je vila kot jara kača — počasi iz enega v drug ovinek. Na srečo smo večkrat zagledali kaj zanimivega, kot denimo kopalce, ki so se tu in tam sončili brez oblek, torej kot pravi naturisti ob Jadranskem morju. Ko so nas zagledali — prav gotovo niso pričakovali, da se bo kdo pripeljal po vodi — so se nekateri brž oblačili ali pokrivali. To velja predvsem za ženske, moški pa so še kar korajžno kljubovali našim pogledom. Ne vem sicer kako je bilo takrat, ko sta mimo veslali tudi dve Budim-peštanki, prav tako članici naše skupine. Sčasoma smo se namreč skorajda razkropili po
GRADIJO STRELIŠČE ZA MK PUŠKO
V Gančanih imajo sorazmerno dobro razvito društveno dejavnost. Aktivno delujejo: nogometni klub, ki seje letos uvrstil v višje tekmovanje — v prvo medobčinsko nogometno ligo Murska Sobota, končujejo pa tudi dela pri novih slačilnicah; strelska družina, ki končuje dela pri gradnji strelišča za malokalibrsko puško, hkrati pa tudi uspešno nastopa v ligaškem tekmovanju; aasilsko društvo, ki je letos proslavilo 60-ietnico uspešnega delovanja in moški pevski zbor, ki uspešno nastopa v domačem kraju. Zelja vodstva krajevne skupnosti pa je, da bi zaživela organizacija Rdečega križa.
TELEFONIJA OSTAJA VPRAŠANJE
Poseben problem za kraj Gančane predstavlja telefoni
Naselje Gančani (gornji del).
nagci ob Rabi -DOBRODOŠLICA V RUMU
reki, tako da so eni odveslali kar precej daleč naprej. Marsikje na obrežju so nas pozdravljali ali pa se jezili na nas ribiči in presenečalo me je veliko število vikendov ob reki. Zdi se mi, da pri nas ob Muri ni nobenega. Večina jih je sicer bolj skromnih, koče so zbite iz desk, vendar pa nudijo lastnikom tiho zatočišče in seveda streho nad glavo, kadar je slabo vreme. Nekateri tamkaj preživljajo tudi letne dopuste. To je kajpak zelo poceni.
Kljub vsemu smo komaj čakali, da priveslamo do Ruma. Vedeli smo namreč, da nas tamkaj čaka počitek in seveda okrepčilo. Doživeli pa smo še nekaj več. Na obrežju nas je pričakala večja skupina mladih iz tega kraja. Predstavnik mladinske organizacije nas je pozdravil, nam zaželel dobrodošlico, in to še posebej nam, Jugoslovanom. V vaški gostilni pa nas je čakala dobra večerja. Zvedel sem, da je bilo to sicer vnaprej dogovorjeno. Vodja naše odprave Jeno Toth se je zadovoljno nasmehnil. Predsednik kroškega društva pa se je v imenu vseh zahvalil za dobrodošlico in mladim iz
ja. Trenutno imajo osem telefonskih priključkov, kar pa je za tako velik kraj mnogo premalo. Poleg tega pa na področju telefonije močno zaostajajo za sosednjimi kraji. Vprašanje je torej, kdaj bodo lahko rešili ta problem, kajti sami tega bremena ne bodo zmogli. Poleg telefonije pa bi v Gančanih potrebovali tudi primeren prostor za kulturne in druge prireditve, saj so z odstopom vaškega doma za potrebe trgovine, ostali brez dvorane. Težave imajo tudi s skladiščem kmetijske zadruge Panonka, saj so prostori premajhni in bi morali razmišljati o njihovi razširitvi. V Gančanih pa trenutno potekajo melioracijska dela na pašnikih ob reki Leda vi. Kaže torej, da vseh najnujnejših potreb kraja v tem petletnem obdobju v Gančanih ne bodo mogli rešiti in bodo trebali počakati še nekaj let.
Feri Maučec
Pred prihodom na cilj prvega dne, ta je bil v kraju Rum, smo nad sabo naenkrat zagledali leteče balone. Prav tedaj so tamkaj taborili člani madžarskega društva letečih baionarjev.
Ruma’podelil spominska darila, ki so jih prispevali tudi Kormendč^pi. In tako je bilo še marsikje, kjer smo se zvečer ustavili. Vedno pa smo spali v šotorih na obrežju Rabe in nato Donave.
(Piše: JOŽE GRAJ}
Križevci pri Ljutomeru so od nekdaj dokazovali, da se s pametjo in voljo da narediti marsikaj. Krajani se nikoli niso odrekli solidarnosti in skupnim akcijam, predvsem takrat, kadar je šlo za skupno dobro vseh. Seveda pa ne gre brez širše podpore. To zadnje dokazuje tudi prizidek k osnovni šoli Branko Bernot-Aljaž. Ta gradnja je del srednjeročnega načrta, ki so ga sprejeli v občini Ljutomer. Gre za prvo nalogo, ki je končana — in to uspešno — saj so v ponedeljek učenci iz križevskega šolskega okoliša že prišli v nove prostore. Priprave so bile temeljite, zato je gradnja potekala hitro. Seveda pa ne gre samo za prizidek, ki bi ga uporabljali samo otroci,zraven je tudi večnamenska dvorana, ki jo bodo uporabljali tudi krajani za svoje športno-rekreacijske potrebe. Sicer pa po vrsti:
Celotna vrednost gradnje je v predračunski vrednosti 20 milijonov dinarjev, doslej pa so jih porabili (že 9 milijonov. Gradnjo so začeli junija lani, v prizidku pa bo 10 učilnic, 5 kabinetov, kuhinja in jedilnica, knjižnica s čitalnico, sanitarije, večnamenski prostor, galerija z večnamenskim prostorom,
Nov prizidek je sicer že končan, vendar pa je okoli šole še vedno živahno, saj je potrebno marsikaj postoriti še zunaj.
telovadnica in garderobe. Skupna površina vseh prostorov pa je 2800 kvadratnih metrov. Učenci . in učitelji bodo imeli torej vse možnosti za sodoben pouk v novih prostorih. Čeprav še ni vse opremljeno, pa se je pouk v novem prizidku že začel. Toda ta prizidek pa ni namenjen samo šoli — v telovadnici bodo tudi krajani našli svoj prostor. Športno društvo v Križevcih pri Ljutomeru je namreč eno najaktivnejših v občini Ljutomer in telovadnica jim bo koristila pri njihovi aktivnosti, predvsem v zimskem času, saj doslej niso imeli potrebnega prostora za ustrezno zimsko rekreacijo in treninee. V kraievni skunhosti Križevci pri Ljutomeru se zavedajo, da je šola samo objekt, ki je potreben skrbne nege in kulturnega obnašanja. Kajti le tako bodo lahko v njem dolgo uporabljali vse prostore. Tehnični prevzem šole bo sicer šele oktobra, takrat pa bo nov prizidek postal resnično njihov. z	Du5an Loparnik
Dr. Daniel Hojs — 60-letnik
Te dni je v obmejni Gornji Radgoni v krogu znancev in prijateljev slavil svoj šestesetletni rojstni dan priznan zobozdravnik in Specialist dr. DANIJEL HOJS. Njegovo ime ni znano samo ljudstvu Pomurja, kjer že vrsto let dela in ustvarja, temveč sega v širši slovenski prostor.
Na svet je privekal 29. 8. 1924 v Sent Janžu na Dravskem polju, kot predzadnji od osmero otrok. Rad bi postal zobar, so bile njegove življenjske sanje. Toda to ni šlo lahko. Trdo ie moral dela
ti, preden je dosegel svoj življenjski cilj. Prve nauke o zobarstvu je dobil pri zobarju Rajhu na Ptuju. Kmalu je spoznal, da ta poklic ni lahek, toda vzljubil ga je in se od njega nikoli ni mogel ločiti. Iz Sent Janža se je družina preselila v Bodislavce pri Bučkovcih (prej Mala Nedelja), kjer je oče kupil majhno posestvo.
Vzljubili so Slovenske gorice in ljudi, tako da teh krajev niso nikoli več zapustili. Tu je pustil svoje korenine tudi sin Danijel. Zmeraj se rad vrača v svoje kraje, med svoje ljudi, ki ga imajo zelo radi, ga cenijo kot strokovnjaka in ga spoštujejo. Starša sta skrbno vzgajala svoje otroke. Kot narodno zavedna družina se je — ko je slovenskemu narodu pretil pogin — v celoti vključila med borce za svobodo. Dve njegovi sestri sta doživeli grozote nemškega koncentracijskega
taborišča, tretja grozodejstva v mariborskih zaporih, brat je za vedno ostal med pohorskimi gozdovi, ostala dva brata sta se kot borca borila drugod.
Poleti 1943 srečamo Danijela med prleškimi partizani. Najbrž bo zanj ostal nepozaben 6. april 1944. Skupaj s partizanom in domačinom Francem Belšakom-Maksom sta se tega dne bojevala pri Ribičevem mlinu v Cezanjev-cih. Sprejela sta neenak boj z nad 60 do zob oboroženimi fašisti. V junaškem boju so padli štirje vidni nacisti, žal je izgubil Življenje tudi njegov bojni tovariš Franc Belšak-Maks. Teh dogodkov se nerad spominja. Po tej bitki je med Slovenskimi goricami zrasel ugled partizanov in Danijel je postal med ljudstvom zapisan kot narodni heroj. Sovražnik je dobro čutil, kaj zmorejo prleški partizani. Z gospodarjem Ribičem sta prebila sovražnikov obroč in se umaknila v gozd. Ribičev mlin je postal simbol partizanstva v severovzhodni Sloveniji. O junaštvu pri tem mlinu bodo še dolgo govorili mladi rodovi.
Po osvoboditvi se je Danijel vrnil v svoj poklic. Vpisal se je na srednjo zobotehnično šolo, nato pa na dentistično šolo v Ljubljani. Oboje je ' z lahkoto končal, saj ga je gnala želja po znanju. 1952 leta se je preselil v G. Radgono. Prevzel je zobno ambulanto. Tu je oral ledino. Z vso vnemo se je lotil dela in uspehi so bili kmalu vidni. V G. Radgoni je ustanovil vzorno ambulanto, ki je slovela daleč naokoli. Sloves dobrega strokovnjaka se je razlegal po prleških gričih.
Vedno je v njem tlela želja po nadaljni izobrazbi. Vrnil se je med študente in študiral ob delu. Vpisal se je na stomatološko fakulteto v Ljubljani in jo tudi končal. Študij ob delu je zahteval veliko naporov in odpove-danj, toda to je zmogla le trdna osebnost, kakršna je Danijel. Dobesedno je izgoreval v delu in pri študiju. Trda volja in želja po znanju sta mu stali ob strani.
N. D.
STRAN 14
VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
šport
_ HOKEJ NA TRAVI--------------------------------
Turnir bratstvo in enotnost
Zveza za hokej na travi Slovenije organizira v soboto (8.) in nedeljo (9). t. m. IX. turnir bratstva in enotnosti, na katerem bodo nastopile reprezentance Vojvodine, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Turnir, ki bo na igrišču osnovne šole I. v Murski Soboti, se bo začel v soboto ob 8.45 uri. To je že tretjič, da je turnir Bratstvo in enotnost v Murski Soboti.
Pomurje zmagovalec
V Murski Soboti je bil mednarodni turnir v hokeju na travi, na katerem so sodelovale tri ekipe. Največ uspeha je imela ekipa Pomurja iz Murske Sobote, ki je premagala oba tekmeca in osvojila prvo mesto. Rezultati — Maribor:Ingolstadt 1:1, Pomurje:Maribor 6:1 in Pomur-je:Ingolstadt 2:0 Gole za Pomurje so dosegli: Casar 4, Mesarič 2 in Zelko. Vrstni red: 1. Pomurje, 2. Ingolstadt, 3. Maribor. V povratnem srečanju med Pomurjem in Ingolstadtom so zmagali Sobočani s 3:1. Gole za Pomurje pa sta dosegla Casar 2 in Zelko.
— KAJAKAŠTVO—-------------------------------
Titan-Varga prva
Na odprtem prvenstvu Hrvaške v slalomu na reki Dravi v Varaždinu so sodelovali tudi kajakaši iz Kroga in se solidno uvrstili. Najboljša med njimi sta bila kanuista Cinč—Titan, ki sta
osvojila prvo mesto. V članski konkurenci kajakašev je bil Varga tretji, prav tako pa tudi Karas med mladinci. Tretje mesto pa je ekipa Kroga osvojila tudi v moštveni vožnji 3 x K-l.
Kovačič drugi
Na reki Savi v Ljubljani je-bilo republiško pionirsko prvenstvo v spustu za pionirke in starejše pionirje. Izkazal se je Kovačič iz Kroga, ki je zasedel drugo mesto. Ozbetič in Graj iz Bistrice pa sta zasedla deveto in deseto mesto. Med pionirkami je bila Kosova deveta.
— NOGOMET —................................... ...
Poraz Mure in Nafte
V drugem kolu tekmovanja v slovenski"in vzhodni conski nogometni ligi sta pomurska ligaša igrala doma, vendar sta ostala brez točk. Mura je visoko z 1:4 izgubila z mariborskim Kovinarjem. Časten zadetek je dosegel Škaper. Nafta pa je izgubila s Steklarjem iz Rogaške Slatine z 0:2.
Zmage gostujočih
V drugem kolu tekmovanja pomurske nogometne lige so bili doseženi laslednji rezultati — Ljutomer:Veržej 0:4, Hotiza:Turnišče 0:0. ,Cat=. aa:Dobrovnik 1:2, Apače:Crenšovci 1:3, Odranci:Bakovci 3:3 in Lipa:Beltinka 1:4. Vodijo Odranci, Bakovci, Dobrovnik in Turnišče s 3 točkami.
Odigrano prvo kolo
V prvem kolu tekmovanja v I. občinski nogometni ligi Lendava so igrali Bistrica:Nafta 2:2, Mladost:Olimpija 4:3, Mostje:Petišovci 7:1, Nedelica:Renkovci 3:0 in Kobilje:Lakoš 3:0.
V drugi občinski nogometni ligi Lendava pa so bili doseženi izidi Zitkovci:Zvezda 5:4, PoIana:Kapca 5:2 in Pince:Graničar 0:7. Panonija je bila prosta.
— ROKOMET--------------------
Polana in Krog
Rokometni klub Beltinka iz Beltinec je pripravil 9. tradicionalni turnir za memorial Petra Klepca. Sodelovale so po tri moške in ženske ekipe. Rezultati — moški: Bakovci:Beltinka 19:18, Krog:Bakovci 16:10 in Krog:Beltinka 24:20. Vrstni red: 1. Krog, 2. Bakovci in 3. Beltinka. Rezultati — ženske: Polana:Radgona 10:9, Beltinka:Radgona 19:15 in Polana:Beltinka 12:8, Vrstni red: 1. Polana, 2. Beltinka in 3. Radgona. Najboljša strelka na turnirju je bila Zakojčeva (Beltinka) s 14 goli, najboljša strelca pa šernek (Beltinka) in Habjanič (Krog) po 18 golov
A
Uveljavljanje selekcij, ustanovljena IIIZ Lendava
V tekmovalni sezoni 1977/78 smo v Sloveniji začeli uveljavljati selekcije. Pomurje je imelo le eno peto selekcijo, ki je nastopala v slovenski ligi, to je Muro iz Murske Sobote, medtem ko lendavska Nafta tokrat ni sodelovala v tek-
movanju. Do reorganizacije tekmovanja je prišlo tudi v Pomurju. V Lendavi so ustanovili občinsko nogometno zvezo, v katero je bilo vključenih 20 nogometnih klubov. S klubi so podpisali samoupravni sporazum in Lendavo določili kot nosilca selekcij. V slovenski nogometni ligi je moštvo Mure, ki je bilo sestavljeno predvsem z igralci iz pomurske lige — moštvo je treniral Stanko Maučec — osvojilo drugo mesto s 36 točkami za Mercatorjem, kije kot prvak zbral
Nogometno moštvo Mure - dan slovenske lige. Stojijo od leve: Djurinek (tehnični vodja), Sebjan, Jerič, Šarkezi Savel, O. Horvat, Nagy, Gašpar, Ribaš in Maučec (trener). Cepijo S. Horvat, Baranja, Mereč, Kranjc, Slavic, Hozjan in Rous.
Polana: Zako 28:11
V prijateljski mednarodni tekmi so rokometašice Polane premagale ekipo Zako iz Zalaegerszega. Gole za Polano so dosegle: Kociper 6, Bačvič 6, Virag 5, Vugrinec 4, Gamze 3, Laslo, Kavaš, Toplak in Hozjan po enega. Povratno srečanje bo novembra na Madžarskem.
— KONJENIŠTVO —-------------------------------—
Fegrina tokrat druga
Na Brdu pri Kranju je bila četrta spominska dirka maršala Tita, na kateri je sodelovalo 14 najboljših jugoslovanskih kasačev. V prvi skupini sta štartali Fegrina in Rebeka, ki sta vodili tudi ogorčen boj za prvo mesto. Pri tem je bila uspešnejša Rebeka z Brankom Puharjem iz Veržeja, ki je tudi izboljšala rekord dirkališča (1:20,5). Fegrina z Alojzem Slavičem iz Križevec je bila druga. V drugi skupini je Dorica MS zasedla tretje mesto. V finalu se je prav tako pričakoval hud boj med Rebeko in Fegrino, vendar je prišlo do zapletov med dirko in zmagal je Auru pred Fegrino, Limo II, Lahorjem II. Dorico.MS in Rebeko.
--SPEEDWAY—----—------
Kocmut tretji
V Krškem je bila sedma dirka za državno prvenstvo v speedwayu za posameznike, katerega so se udeležili tudi pomurski tekmovalci. Najboljši med njimi je bil Radgončan Kocmut, ki je zasedel četrto
-----NAMIZNI TENIS----------
mesto z 11 točkami, v skupni uvrstitvi po sedmih dirkah pa je Kocmut na tretjem mestu z 80 točkami. Horvat (Lendava) pa je s 76 točkami na četrtem mestu.
Uspešen nastop Kuzme
V Gradcu so bile 1. letne mladinske igre ALPE—JADRAN, na katerih sodelujejo ekipe v odbojki, namiznem tenisu, atletiki iz 10 pokrajinskih oziroma republiških reprezentanc štirih držav — Avstrije, Nemčije, Italije in Jugoslavije. V slovenski reprezentanci v namiznem tenisu je nastopil tudi Sobočan Ivan Kuzma in uspešno prestal svoj prvi nastop v mladinski reprezentanci. Slovenija je zasedla 3. mesto. Kuzma je bil z rezultatom 7:1 za Jamškom drugi najuspešnejši igralec ekipe. M. U.
----MALI NOGOMET-------------------------------*
V Ljutomeru 18 moštev
ZTKO Ljutomer je tudi letos razpisala tekmovanje v malem nogometu v občinski ligi. Prijavilo se je 18 moštev. S tekmovanjem bodo pričeli v mesecu septembru.
Na prvem preglednem turnirju, ki ga je organiziral Partizan Ljutomer je presenetljivo zmagala ekipa Bučkovec pred ekipo Železnih dveri in Partizanom Ljutomer.	T. F.
— STRELSTVO-------------------------------—
Rojkova na državno prvenstvo
V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v streljanju z MK puško za mladince in mladinke. Lep uspeh je dosegla Valentina Rojko (Noršinci), ki je kot najboljša pomurska tekmovalka dosegla 464 krogov in izpolnila normo za državno prvenstvo. Ostali rezultati: Kuzma (Ca) 452, Pertoci (Ti) 432, Gider (Ti) 429 in Sapač (Ca) 424 krogov.
ZMAGALA MURA
SD ABC Pomurka — Mesna industrija je bila organizator tekmovanja v streljanju z MK puško. Nastopilo je 17 ekip z 51 strelci. Zmagala je SD Mura s 521 krogi pred Noršinci II. 512 in Noršinci IV. 510 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Franc Balaško (Nor) s 182 krogi pred Janezom .Horvatom in Mirkom Horvatom (oba Mura) po 176 krogov. Prve tri ekipe in 7 posameznikov so prejeli praktične nagrade.
----KOŠARKA----------------------------------
Pomurje: Libela 87:99
V osmini pokalnega tekmovanja Slovenije so košarkarji Libele iz Celja, član L B lige, premagali Pomurje, novega člana slovenske
40 točk. Na območju Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, ki je delovala za ljutomersko radgonsko in soboško občino, so bile ustanovljene tri občinske lige, na območju občinske nogometne zveze Lendava pa dve občinski ligi. V prvi občinski nogometni ligi Murska Sobota je naslov prvaka osvojila Beltinka iz Beltinec s 30 točkami pred Bakovci 25, Cardo in Ljutomerom po 21, Lipo 20, Apačami in Gančani po 15, Tišino 13, Šalovci 12 in Dokležovjem 8 točk. V drugi občinski nogometni ligi Murska Sobota je zmagalo moštvo Puconec s 27 točkami pred Ižakovci 26, Melinci 22, Cankovo 21, Rakičanom 20, Prosenjakovci 19, Veržejem 18, Radgono 12, Vrelcem H in Selom 4 točke. V tretji občinski nogometni ligi Murska Sobota je postalo prvak moštvo Pušče s 23 točkami pred Ro-gaŠovci 19, Tešanovci 15, Bogojino 14, Križevci 6, Gradom 5 jn Serdico 2 točki. V prvi občinski nogometni ligi Lendava je naslov prvaka osvojilo moštvo Turnišča s 26 točkami pred Olimpijo 23, Mladostjo 20, Hotizo 18, Petišovci 17, Mostjem 16, Graničarjem 11, Crenšovci 8 in Odranci 5 točk. V drugi občinski nogometni ligi Lendava je zmagalo moštvo Dobrovnika s 30 točkami pred Panonijo 26, Kobiljem 25, Bistrico 21, Kapco 19, Polano in Pincem
lige. Koše za Pomurje so dosegli: Merklin 28, Rajbar 18, Sakovič 16, Juteršnik 11, Petrič 6, Marinič 4, Sedonja 2 in Titan 2.
JOŽE HUSAR — obrambni igralec Mure, ki je igral tudi za amatersko reprezentanco Slovenije.
po 15, Zvezdo 13, Piramido 7 in Žit k ovci 4 točke.
V novi tekmovalni sezoni je zopet prišlo do reorganizacije tekmovanja v slovenski ligi. To je potekalo v dveh skupinah. V vzhodni skupini pa sta nastopali moštvi Mure in Lendave. Len-davčanom je naposled uspelo sestaviti peto selekcijo iz nogometašev občinske lige in mladinskega moštva. Trenerske posle pa so zaupali Feriju Horvatu.
(nadaljevanje)
AKTUALNO V TELESNI KULTUR!
OCENA URESNIČEVANJA
TELESNOKULTURNIH
USMERITEV
V javni razpravi je gradivo Ocena, uresničevanja tele-snokulturne usmeritve, ki sta ga pripravili strokovni službi Teiesnokuitume skupnosti Slovenije in Zveze telesnokul-tumih organizacije Slovenije. Javna razprava naj bi pokazala, kako v praksi uresničujemo sprejete in samoupravno dogovorjene usmeritve v telesni kulturi v Sloveniji. Kot je znano, so bile na osnovi politične usmeritve SZDL leta 1973 v Sloveniji ustanovljene teiesnokuitume skupnosti, leto kasneje pa opredeljena telesna kultura tudi v Ustavi SR Slovenije. Po široki javni razpravi pa je bil leta 1976 sprejet tudi samoupravni sporazum o nekaterih pomembnih vprašanjih nadaljnjega razvoja telesne kulture v Sloveniji. Temeljna cilja sprejetih usmeritev sta bila povečati število aktivnih udeležencev v telesnokultumi dejavnosti v vseh starostnih in socialnih kategorijah — doseči torej večjo množičnost, na področju vrhunskega športa pa postopno ustvarjati -razmere za doseganje vrhunskih dosežkov. Ustvarjanje teh usmeritev pa je bila v Sloveniji odvisna od vrste dejavnikov, zlasti pa od organiziranosti, panožnega povezovanja, števila osnovnih organizacij, strokovnih kadrov, športnih objektov in financiranja. Ustanovitev telesnokulturnih skupnosti je prav gotovo prispevala k boljšemu dogovarjanju uporabnikov in izvajalcev telesne kulture, kakor tudi k rednejšemu dotoku finančnih sredstev. V organiziranosti pa verjetno ni bil dosežen najracionalnejši način, saj so se osnovne teiesnokuitume organizacije kot izvajalci povezovale najmanj trikrat (TKS, ZTKO in panožne zveze). Bistvenega cilja pa tudi ni dosegla predvidena organiziranost vrhunskega športa v prednostnih panogah tako v smotrnosti kot neživljenjski organiziranosti zaradi različno razvitih panog, tradicije in možnosti v posameznih občinah oziroma regijah. Zato je bila kasneje taka opredelitev popravljena, tako de so se posamezne panoge organizirale po lastni presoji. Po ugotovitvah sestavljalcev gradiva za javno razpravo je tudi upadlo število osnovnih organizacij, zlasti v namiznem tenisu, košarki in rokometu, najbolj pa naraslo v atletiki. Take ugotovitve pa v dobršni meri veljajo tudi za Pomurje. Neorganiziranost v vrhunskem športu je bila vzrok za slabše učinke (rokomet), ni uspel dogovor o dopolnjevanju petih selekcij iz vseh pomurskih občin, pa tudi tekmovanja v nižjih selekcijah so nepopolna.
Na področju množičnosti so bili doseženi pomembni uspehi, kar zgovorno pričajo podatki iz posameznih občin. Uveljavile so se številne organizirane akcije kot so: naučimo se plavati, teki, kolesarjenje, športne značke Itd. To velja tudi za Pomurje, kjer smo celo uveljavili nekatere nove oblike v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji. Prav gotovo pa so še številne možnosti — tako organizacijske kot propagandne — za še večjo množičnost v telesni kulturi. V soboški občini denimo, deluje 140 osnovnih telesnokultumih organizacij, ki redno in občasno vključujejo okrog 20.000 občanov. Število udeležencev, ki se aktivno ukvarjajo s telesno kulturo, pa narašča tudi v ostalih pomurskih občinah. V zadnjem času se zlasti vključujejo občani stari med 40 in 50 leti. Pomembno vlogo pri tem imajo društva Partizan, planinska društva, strelske, taborniške in nogometne organizacije.
Na. osnovi sprejetih usmeritev je tudi vrhunski šport v Sloveniji kljub določenim slabostim dosegel nekaj odmevnih rezultatov. To velja zlasti za individualne športe, manj pa. za skupinske. Gradivo za javno razpravo podrobneje prikazuje dosežene rezultate na področju vrhunskega športa v posameznih panogah, kakor tudi preglede kategoriziranih in perspektivnih športnikov po panogah. Razveseljiva je ugotovitev, da med njimi vsako leto narašča število kategoriziranih in perspektivnih športnikov tudi Iz Pomurja. Tako je bilo na primer v lanskem letu v soboški občini 5 kategoriziranih športnikov zveznega razreda in 13 perspektivnih športnikov ali skupaj 18 vrhunskih športnikov. V radgonski občini sta bila dva kategorizirana športnika zveznega razreda, v ljutomerski občini eden perspektivni in v lendavski občini eden kategorizirani športnik zveznega razreda.
Vsi ti dosežki so rezultat organiziranosti in kakovostnega dela v posameznih okoljih, čeprav se Je zatikalo predvsem zaradi nasprotnega reševanja sistemskih vprašanj, predvsem pa statusa in stimulacije športnikov, tekmovalnih sistemov in lokalističnih teženj, ki je vse vplivalo na neuspehe v posameznih športnih panogah, zlasti kolektivnih. Prednostne športne panoge, ki so bile sprejete pred osmimi leti, so bile različne v posameznih občinah. V prvi skupini sta bili določeni prednostni panogi po republiški, usmeritvi atletika in košarka, s tem da bi n^j v vseh slovenskih občinah ustvarjali materialne, kadrovske in druge možnosti za načrtno in strokovno delo v selekcijskem sistemu, ki bi moral izhajati iz šolskih športnih društev. V drugo skupino prednostnih panog pa so bili v Pomurju določeni: namizni tenis, nogomet, rokomet, odbojka. Velja ocena, da so v naši regiji nosilci posameznih športnih panog različno uspevali, tako v pogledu organiziranosti kakor tudi strokovnem delu in tekmovanjih. Glede na finančne možnosti in razpoložljivi selekcionirani kader je razumljivo, da smo največ dosegli v pionirskih in mladinskih konkurencah, kjer v nekaterih panogah sodimo v sam jugoslovanski vrh, medtem ko so uspehi znatno manjši v članski konkurenci.
Javna razprava, ki bo zaključena v septembru, bo morala objektivno oceniti upravičenost in realizacijo sprejetih usmeritev v telesni kulturi v Sloveniji ter ugotoviti, ali so izbrane prednostne panoge s svojim delom in rezultati upravičile izbor. Pri tem pa bo potrebno tudi upoštevati, da bo slovenska telesna kultura tudi v prihodnje slonela na amaterskem delu, kar še posebej velja za Pomurje. V naši regiji imamo trenutno le sedem profesionalnih in čez 400 amaterskih strokovnih delavcev v telesni kulturi.
Feri Maučec
VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
STRAN 15
DEMOKRATIČNOST V KS PUCONCI
Krajevne skupnosti so bile formirane z namenom, da bi delovni ljudje in občani v njih lažje uresničevali svoje samoupravne interese. V njih naj bi občani občutili povezanost in s to povezanostjo tudi moč krajevne skupnosti kot celote. V okviru krajevne skupnosti je formirana tudi konferenca SZDL kot organ naše najbolj množične družbenopolitične organizacije, ki organizira in usklajuje družbenopolitično delovanje in življenje v KS nasploh.
Želim nekoliko podrobneje opisati način, s katerim se kaže demokratičnost in delovanje v KS Puconci.
Svet KS je sprejel sklep, da se bo telefonija širila po enotnem ključu, ne glede na oddaljenost naročnikov. S tem se je med krajani prižgala iskra upanja v solidarnost. Ker pa tov. Grah, ki je bil sicer predsednik sveta KS več kot 20 let, tega sklepa ni uresničil, je upanje plahnelo. Prav tako tudi zaradi predsednika KK SZDL tov. Vra-
Žal je še vedno tako, da se zlasti manj razvite krajevne skupnosti ne morejo uspešno razvijati in delovati brez krajevnega samoprispevka. Tako tudi KS Kapela prav zaradi uvedenega že 2. krajevnega samoprispevka bolj ali manj uspešno koraka iz dolgoletne zaostalosti.
Neposredno pred referendumom o že izglasovanem 2. samoprispevku pa so nekateri posamezniki, ki so žal tudi vaški dejavniki, člani ZK in borčevske organizacije, z neresničnimi govoricami o neuresničenem ali celo spremenjenem prvem referendumskem programu hoteli zavesti krajane s ciljem, da bi glasovali proti uvedbi 2. samoprispevka. Na tem mestu želim pojasniti nekatere podrobnosti, ki so vplivale na uresničevanje prvega referendumskega programa.
Program, sprejet na referendumu 27. maja 1979, je vseboval:
1.	Ureditev krajevne ceste Perko—Tomanič,
2.	Ureditev lokalne ceste Tomanič—šola Murščak.
3.	Ureditev lokalne ceste Hrastje Mota—Kapela,
4.	Ureditev turističnih poti,
5.	Nadgradnjo vaško-gasilskega doma,
6.	Gradnjo treh avtobusnih postajališč,
7.	Posodobitev približno 400 m lokalne ceste v Okosiavcih,
8.	Sofinanciranje opreme vrtca pri Kapeli v višini 50.000 din.
Omenjeni program je bil usklajen s programom SKIS (komunalna skupnost) Gornja Radgona, ki je določal 20-odstotno soudeležbo SKIS za cesto Perko—Tomanič in 80-odstotno soudeležbo za cesto
KAPELA: Ali bo zmagal razum?
V občini Gornja Radgona je zopet aktualno vprašanje, kam s komunalnimi odpadki in strupi. V zvezi s tem je bilo že v drugi polovici let? 1983 pripravljeno obširno poročilo komisije, ki ima nalogo poiskati ustrezno lokacijo za odlagališče komunalnih odpadkov in strupov. Komisija je določila lokacijo v KS Kapela, točneje v naselim Turjanski vrh.
Krajani tega območja za ta namen niso takoj zvedeli, le uslužbenci KS Kapela so vedeli. Ti so tudi v dogovoru s komisijo sklicali zbor krajanov, na katerem naj bi krajani rekli „da” ali pa „ne”. Na sestanku so nam prebrali zapisniško poročilo, iz katerega je vidno, da nosi odgovornost za geološke raziskave tov. Dušan Žižek, geolog
Nekaj misli o prispevku »Pogled na ekonomski razvoj regije"
Omenjeno študijo je pisec objavil v ničli številki željno pričakovanih ODMEVOV junija 1984. Glede nadaljevanja ODMEVOV sem v Vestniku že pisal. Dodal bi le nekaj misli v zvezi s prispevkom Slavka Lisula.
Dosedaj še nisem nikjer zasledil tako dobre študije, resnično na visoki ravni, ki se več ali manj nanaša na našo pomursko regijo. Pisec v tej študiji na visoki ravni ekonomista prikazuje vizijo lepše in boljše bodočnosti za našo regijo. Prav sedaj, ko poteka bitka ekonomskega časa širom po naši domovini, je o omenjeni študiji še kako potrebno razmišljati. Že dobrih trideset let se ukvarjam z raziskovanjem preteklosti Prekmurja in Prekmurcev in sem že sam opazil, da je vsekakor
tariča — sicer pa njegovem mnenju nenadomestljivega polnih 20 let, ki svojega poslanstva ni opravil, ampak je s svojo dominantnostjo močno vplival na samoupravljanje in razvoj KS Puconci nasploh. Tako so po njegovi zaslugi dobili vaščani Puconec telefonske priključke že 1. 1979, kjer so takrat od 100-številčne centrale priključili kar 60 naročnikov. Medtem se na interese ostalih vasi v KS niso ozirali, kar je vzbudilo nemalo prepirov med vaščani Puconec in ostalimi. O tem je v Delu izšel tudi članek Prepiri ob telefonu. Piscu čulanka sem takrat-razložil, da je iz obrambnih in varnostnih razlogov potreben telefon v vsaki vasi, za kar sem bil skupaj z avtorjm članka klican na odgovornost in deležen tudi brutalnih žaljivk.
Sledila je zamenjava predsednika sveta KS in predsednika KK SZDL in tako se je telefonija ponovno začela razvijati. Rezultati tega so, da je s 1. junijem dobilo telefonske
Pot nekega „poštenega” referendumskega programa
Tomanič—šola Murščak. V letih 1979/80 je bila po predvidevanjih in s soudeležbo SKIS posodobljena krajevna cesta v Hrašenskem vrhu na odseku Perko—Tomanič. Nato se je zataknilo pri lokalni cesti Tomanič—šola Murščak. SKIS namreč, zaradi že znanih mahinacij okoli industrijske cone v Gomji Radgoni, ni imel sredstev za 80-odstotno sofinanciranje omenjene ceste. Na predlog odbora za spremljanje in izvajanje referendumskega programa pri KS Kapela, so samoupravni organi odločili, da KS z razpoložljivimi sredstvi samoprispevka, dodatnim prispevkom krajanov naselij Murski vrh in Murščak ter posojilom izvajalca sama v celoti uredi lokalno cesto Tomanič—šola Murščak.
Kasneje se je izkazalo, da je bila ta poteza edina pravilna, ker bi brez nje krajani Murskega vrha in Murščaka po vsej verjetnosti še danes hodili po blatu. Tako je prav zaradi vsega navedenega zmanjkalo denarja oz. ga je bilo premalo za cesto Hrastje Mota—Kapela. In ponovno je bil odbor za spremljanje ter izvajanje referendumskega programa tisti, ki je našel najprimernejšo rešitev, ki so jo samoupravni organi KS Kapela v celoti osvojili. Odbor je predlagal, da se zaradi pomanjkanja sredstev za posodobitev ceste Hrastje—Mota—Kapela le-ta začasno preloži na poznejši čas, da razpoložljivi denar ne bi ležal neizkoriščen s soudeležbo gasilskega društva Kapela in s posojilom izvajalca, pa se prične z gradnjo vaško-gasilskega doma pri Kapeli. V referendumskem programu je zapisano, da naj bi bila to nadgradnja. Vendar pa do nje ni pri
in uslužbenec DO Radenska, Radenci. Poleg njega se je sestanka udeležil tudi predsednik komisije tov. Edvard Metličar, uslužbenec SO Gor. Radgona. Ostalih članov komisije kljub vabilu na sestanek ni bilo. Razprava se je odvijala zelo razburljivo, mnenja enih in drugih so se križala, kljub vsemu pa članoma komisije ni uspelo prepričati krajanov, da je ta lokacija primerna, tako da soglasja nista dobila. Iz prečitanega je bilo tudi razvidno, da se odpadki ne bi kurili, ampak zasipavali z zemljo, ko jo bodo dobili s hriba, nihče pa ni pomislil na nevarnost, da bi ta hrib skupaj z hišami bližnjih krajanov drsel v smetišče. Tudi o obnovi vrelcev pitne vode so govorili, vendar o celotnem vodnem režimu te lokacije ni bilo nič povedanega. Nihče tudi ni ome
moral obstajati vzrok za stvarno regijsko zaostalost. Pisec omenjenega prispevka je namreč prišel v našo regijo in ga resnično bode v oči regijska zaostalost. Prav zaradi tega se vsiljuje vprašanje: ,,Kako dolgo bomo še ostali imuni do takih študij in takih sposobnih ljudi?” Namreč, Prekmurci oziroma Pomurci so neradi sprejemali medse sposobne ljudi. Prav to se je vse do danes še kako maščevalo celotni regiji. Želel bi, da bi vsaj vodilni ljudje na odgovornih mestih preči-tali omenjeno Študijo in iz nje iz-v.ekli najosnovnejši pojem, da je končno treba dati prostor znanju in ne če hočemo nekoč postati razvitejša regija v Sloveniji ali Jugoslaviji. Kajti tudi po mnenju pisca in realni presoji so nam vse mož
priključke 20 naročnikov z Vane-če, 6 iz Doline in 4 iz Bokrač in v mesecu juliju 30 naročnikov z Gorice. Nerešeno vprašanje telefonije je ostalo le še glede Sala-menec, in ker je obveljal star pregovor, ,,da je kovačeva kobila zmerom bosa”, smo 30 telefonskih priključkov v Salamence dobili šele v začetku avgusta, (v vasi imamo namreč več telefonistov).
Tako je sedaj vprašanje telefonije v naši KS vsaj začasno rešeno, ’ čeprav so interesi nekaterih ostali še vedno le iluzije. Kako pa bo z demokratičnostjo v KS naprej? Na to lahko iščemo odgovor iz vprašanj: Ali je prav tako, da v KS Puconci eni plačajo telefonski priključek 7000 din, drugi pa 130.000 din in več? In ali lahko v tem primeru govorimo o enakopravnosti v skupnosti, ki je bila formirana z namenom, da bi delovni ljudje in občani lažje uresničevali svoje samoupravne interese?	x
Ernest Pintarič, Salamenci 86
šlo, ker sta se gasilsko društvo in KS Kapela odločila, da se dom zaradi manjših stroškov gradi le v eni etaži, s tem da oba udeleženca prispevata po polovico potrebnih sredstev. (Po izračunih bi prvotni dom stal čez staro milijardo, sedanji pa je z dodatnimi in nepredvidenimi deli veljal le 440 starih milijonov). Nikakor pa ni bilo nikjer govora o nadgradnji starega doma, kot je to navedeno v VESTNIKU št. 25 z dne 28. 6. 1984, ker starega doma sploh ni. Prav tako ni res, da bi bil vaško-gasilski dom namenjen le ’’onim” pri Kapeli, ker bomo to stavbo uporabljali vsi krajani, ki živimo naobmočju KS Kapela, saj le-ta do sedaj sploh ni imela lastnih prostorov. Odločitev o gradnji vaško-gasilskega doma je med nekaterimi posamezniki vzbudila precej hude krvi in so trmasto vztrajali pri posodobitvi ceste, pa čeprav le enega odseka, kar pa bi celotno gradnjo precej podražilo in bi bilo skrajno negospodarno.
Vsemu nakljub pa bo minuli referendumski program z gradnjo avtobusnih postajališč, ki se bo v kratkem pričela, s strani KS Kapela v celoti uresničen. Upravičeno pa zahtevamo, da SICS (cestna skupnost) Gornja Radgona namesto lokalne ceste Hrašenski vrh—Murščak, ki je že urejena in je še vedno v srednjeročnem programu, posodobi lokalno cesto Hrastje Mota—Kapela. Naša manj razvita krajevna skupnost si namreč ne more privoščiti ureditve kar dveh lokalnih cest in tega od nas tudi nihče ne more zahtevati.
Tajnik KS Kapela Marjan Pirc
nil vrelcev mineralne vode,, ki so prav blizu.
Zamisel tov. Žižka, da pač v občini takšno odlagališče mora biti, se mi zdi čudno, pa tudi moje oseb* no mnenje je, da kraj za to ni primeren, zato bi rad, da pride elaborat o geoloških raziskavah tega zemljišča v ustrezni inštitut, ki naj da svoje mnenje o tem.
Zadeva seveda ne bi prišla v javnost, če komisija v posmeh krajanom in krajevni samoupravi ne bi v prostorski načrt ureditve zemljišč ponovno predlagala lokacijo na istem mestu. S takim planiranjem komisija ni samo napačno ravnala, ampak tudi neodgovorno; krajevno samoupravo je .razvrednotila in ji določila naj nižje mesto v odločanju.	.. ,
Matija Ivanuša
nosti takorekoč na dlani. Naša regija se bo vsekakor zelo razvila, če bodo ,,trmoglavci” končno popustili in odstopili od slabih starih tradicionalnih navad. Piscu bi svetoval, da naj ne preneha z nadaljnimi študijami, čeprav bi „trmoglavci”, rajši ostali na tradicijah zaostalosti. Končno pa optimistično verjamem, da bo dobro znanstveno študijo prej ali slej sprejela prihajajoča mlada generacija, če se bo hotela prebiti *v bodočih ekonomskih bitkah. Tako bo nekoč odvržena stara zaostala tradicija in le znanje ter visoka tehnična oprema s trdim delom bo rodila spremembo tradicije v naši regiji.
Lajči Žalik - ŽALUSO
kronika
Huda nesreča v Martjancih
CAKOVA — 27. avgusta ob 2.30 uri se je zgodila prometna nesreča pri Čakovi. Ivan Bister iz Dornave pri Ptuju, ki sicer nima vozniškega dovoljenja, je pripeljal z osebnim avtom v levi nepregledni ovinek, ki pa ga ni uspel izpeljati; trčil je v telefonski drog. Gmotna škoda znaša 60.000 dinarjev, sopotnik Ciril Petek, 21 let, iz Dornave 142, pa se je lažje poškodoval.
KAPCA — Avtobus, ki je pripeljal na Kapco, je ustavil izven postajališča. 14-letna potnica P. L. s Kapce, ki je Izstopila, je hotela čez cesto za avtobusom, kar je nasploh sila tvegano. V tem času je nasproti pripeljal tovorni avto s priklopnikom, ki ga je vozit Miro Košnik iz Šenčurja pri Kranju. Ko je opazil pešakinjo, je sicer močno zaviral, vendar nesreče ni uspel preprečiti: deklico je s prednjim delom tovornjaka zadel in zbil po cesti; hudo poškodovano so jo prepeljali v soboško bolnico.
SPODNJA ŠČAVNICA — 27. avgusta ob 18.50 uri se je zgodila prometna nesreča v Spodnji Ščavnici. Franc Sladič, 37 let, iz Spodnje Ščavnice, ki nima vozniškega dovoljenja, se je peljal s traktorjem, h kateremu je bil priključen kmečki voz, iz Lastomerec proti domu. Pri doma-
DO Zdravilišče RADENSKA n. sol. o. TOZD Hotel DIANA n. sol. o. MURSKA SOBOTA objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v Turističnem domu Gornji Petrovci:
a)	vodenje poslovanja
Pogoji: KV gostinski delavec, 2 leti delovnih izkušenj in pasivno znanje nemškega jezika;
b)	priprava in kuhanje jedi
Pogoji: KV kuhar, 1-ietna praksa.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD hotel DIANA, Murska Sobota, Titova 26.
Ljubečna Calje
kJinker keramične ploščice
telefon (063) 33A21, 31-866
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1, TOZD Drobna galanterija Žižki
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Drobna galanterija Žižki razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa vodje TOZD
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo srednjo izobrazbo splošne ali komercialne smeri
— pet let delovnih izkušenj
— da so državaljani SFRJ
— da so družbenopolitično aktivni in se zavzemajo za samoupravljanje
Mandat za opravljanje del traja štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov: TOKO — TOZD Drobna galanterija Žižki, 69232 Crenšovci z oznako „prijava na razpis".
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za prijavo.
čiji številka 57 je dohitel kolesarko K. S., staro 9 let, izLastomerec 15, ki se je peljala pravilno po skrajni desni strani ceste, in jo tesno prehiteval. Z desno stranjo voza jo je nato oplazil, zaneslo jo je na levo in z glavo je udarila ob železni del voza. Kolesarka je padla in obležala v nezavesti.
MARTJANCI — Huda prometna nesreča se je zgodila na regionalni cesti v Martjancih, saj je terjala človeško življenje. Iz Moravec proti Martjancem se je Stefan Bukovec iz Kobilja peljal z osebnim avtom-kombijem. Ko je v Martjancih pripeljal v levi oster ovinek po levi strani vozišča, mu je nasproti pravilno po desni strani pripeljal tovorni avto, ki ga je vozil Matija Varga. Da bi se Bukovec izogpil trčenju s tovornjakom je sunkovito zavil na desno stran, nakar je avto zaneslo na desno bankino, od tam pa nazaj na levi vozni pas, po katerem je za' tovornim avtom pravilno po desni strani pripeljal osebni avto, ki ga je
/O ljubljanska banka
Komisija za delovna razmerja LB Pomurske banke Murska Sobota'
objavlja za potrebe PE G. Radgona prosta dela in naloge
VODJE ODSEKA STANOVANJSKO-KOMUNALNEGA KREDITIRANJA V POSLOVNI ENOTI GORNJA RADGONA
Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidatov:
— višjo šolo ekonomske smeri
— tri leta delovnih izkušenj
— zanesljivost, komunikativnost, točnost
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z 2-mesečno poskusno dobo.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: LB Pomurska banka M. Sobota, Trg zmage 7.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili 45 dni po objavi.
TEUMn^TRR I INDUSTRIJA IN SERVIS ' ILnUUulriUJ VOZIL LJUTOMER n. sol. o.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
69240 LJUTOMER, PREŠERNOVA C. 40, TEI : (069) S1-035, 61-615,61-626,61-635,81-646 TELEX: 35263 YU TSL
Tehnostroj Ljutomer, n. sol. o.
TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije
Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge:
organiziranje in izvajanje nabave
Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri,
— najmanj 4 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Tehnostroj, industrija in servis vozil Ljutomer, n. sol. o., Prešernova c. 40, z oznako za komisijo za delovna razmerja. O izbiri bomo vse prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije.
TKO PRIMAT n. sol. o. MARIBOR
TOZD SKLADIŠČNA OPREMA n. sol. o. LENDAVA
m
objavlja
javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
z izklicno ceno
2.	Ekscentrična stiskalnica 50 ton PEU inv. št. 2696 z izklicno ceno
3.	Toplotni kotel UNIŠ-100 inv. št. 8072 z izklicno ceno
4.	Oljna peč ALFA inv. št. 1046 z izklicno ceno
5.	Oljnapeč ALFA inv. št. 1044
6.	Oljnapeč CELEA in ALFA, 18 kosov z izklicno ceno za kos
7.	Transformatorji varilni, 4 kosi z izklicno ceno za kos
8.	Elektromotorji — neuporabni 8 kosov z izklicno ceno za kos
1. Ekscentrična stiskalnica 50 ton ILR inv. št. 1896
-Dražba bo v petek,14. septembra 1984, z začetkom ob 13. uri na dvorišču starih proizvodnih prostorov (stara Nafta) v Lendavi, Mlinska ul. 5. Varščina za posamezni predmet znaša 10 % od izklicne cene.
vozil Elek Celec, star 68 let, iz Polane. Vozili sta čelno trčili. Celec je kmalu po prevozu v bolnico umrl, medtem ko znaša gmotna škoda 250.000 dinarjev.
BAKOVCI — 28. avgusta okrog 19. ure je 57-letni Jože Flegar iz Bakovec, Mladinska ulica 62, spravljal otavo na podstrešje. Med hojo po lestvi navzgor mu je postalo slabo in je omahnil v globino dveh metrov. Naslednji dan je v soboški bolnici zaradi hudih poškodb umrl.
PLITVICKI VRH -30. avgusta ob 13. uri je izbruhnil požar na stanovanjski hiši Milana Erdelija na Plitvičkem vrhu 23. Zajel je ostrešje v velikosti 10 krat 3 metre. Skoda znaša 30.000 dinarjev. Ogenj, ki pa so ga hitro pogasili, je posledica malomarnosti pri rezanju s kotno brusilko. Erdeli je namreč rezal betonsko železo in iskre, ki so švigale z brusilne plošče, so zanetile požar.
S. S.
80.000,- din
80.000.- din
30.000,- din
10.000,- din
10.000,- din
3.000,- din
6.000,- din
2.500,- din
STRAN 16
VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
Radijski in televizijski spored od 7. do 13. septembra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	d
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 7. septembra (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 8. septembra (sobotna reportaža, Iz društvene dejavnosti), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.05—00.00 Teletekst
RTV Ljubljana, 17.20 Poročila, 17.25 Jazz na ekranu: Villem Breuker Kollek-tief, 17.55 Trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka (čb) 18.25 Obzornik ljubljanskega območja, 18.40 Trdnjavi Jajce in Bobovac, izobraževalni oddaji, 19.10 Risanka, 19.20 Cik, cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I,
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232):
TV LJUBLJANA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (ob 50. obletnici Ljudske pravice — I. del iz serije oddaj, priprave na jesensko setev, kmetijska oddaja, humoristično-satiri-čna priloga), 14.30 —Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232),
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 10. septembra (šport, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 11. septembra (gospodarska tema, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo,12. septembra (gost v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 13. septembra (kultura, prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
19.55
Vreme, 19.57 Pro-
pagandna oddaja, 20.00 Kondorjev let: Ocean, puščava in redek zrak, angleška dokumentarna serija, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Ne prezrite, 21.20 B. Binns: Proti vetru, avstralska nadaljevanka, 22.15 Tv dnevnik II, 22.30 Konstanta, poljski film
OPOMBA; 18.55—21.40 Atene: Balkanske atletske igre
Oddajniki II. TV mreže:
21.00 Vidiki, dokumentarna oddaja, 21.50 Filmi Jamesa Cagneya: Državni sovažnik št. 1, ameriški film (do 23.30)
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
17.40 Poročila, 17.45 Avtogrami, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika reških občin, 18.45 Obramba in zaščita, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Moja sorodnica Rahela (nadaljevanka), 21.00 Preživeti stoto, 21.50 Dnev-nk, 22.05 V petek ob 22.00,
7.45-10.45 in 15.35-22.50Te-letekst Rtv Ljubljana, 8.00 Poročila, 8.05 Ciciban, dober dan: Kako raste ciciban, 8.20 Jeklenec, otroška serija TV Zagreb, 8.40 Zgodbe iz Ne-pričave, otroška -serija TV Beograd, 9.10 Pisani svet: Prva ljubezen, 9.40 Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Velikani za bogove, angleška dokumentarna serija, 10.05 Čas, ki živi: Pisec monografije, 10.35 Poročila (do 10.40), 15.50 Poročila, 215.55 Čudeži nafa-ve: Skrivnostni svet opic kanadska poljudnoznanstvena serija, 16.25 Priština: PJ v nogometu — Priština:Parti-zan, prenos v odmoru. . . 18.15 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka, 19.10 Risanka, 19.20 cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Prva stava, ameriški film, 21.50 Propagandna oddaja, 21.55 Zrcalo tedna, 22.15 Vrnitev k Sredozemlju, zabavnoglasbena oddaja Tv Beograd, 22.45 Poročila.
OPOMBA:	18.25-22.00
Atene. Balkanske atletske igre
TV ZAGREB
TV LJUBLJANA
8.25—13.35 in 15.35 do 22.10 Teletekst RTV Ljubljana, 8.40 Poročila, 8.45 Živ, žav, otroška matineja, 9.30 Trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka ponovitev (čb), 10.00 J. Austen: Prevzetnost in pristranost angleška nadaljevanka, 10.55 625, oddaja za stik z gledalci, 11.15 Kmetijska oddaja, 12.15 Vis: Ob 40. letnici prihoda maršala Tita na Vis, prenos, 13.30/45 Poročila (do 13.35/50), 15.50 Poročila, 15.55 Show program 4, zabavno glasbena oddaja TV Sa, 16.35 »Picasso” slikarjev dnevnik, angleška dokumentarna oddaja, 17.35 Športna poročila, 17.50 Črni labod, ameriški film, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in Ra nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ž. Senečič — E. Tomičič: Gabrijel, nanizanka TV Zagreb, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Športni pregled, 21.35 Slovenci v zamejstvu, 22.05 Poročila, opomba: Atene: Balkanske atletske igre
1 TV ZAGREB
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Nemogoča dekleta (film), 12.00 Risanka, 12.05 Slike naše zemlje, 12.30 Usmeritev, 13.00 Poročila, 15.00 Počitnidki spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X, Y — nerešeno, 21.15 Modna revija, 21.20 Pomota v uradu, 22.05 Sport, 23.05 Akti — X, Y — nerešeno.
PRVI PROGRAM
17.30 Sedem TV dni, 18.00 TV koledar, 18.15 Mali koncert, 18.30 Pravzaprav . . , 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Roparji (film), 21.50 Dnevnik, 22.05 Koncem tedna
TV AVSTRIJA
9.35 Poročila, 9.45 Nedeljsko dopoldne za mladino, 11.15 Kmetijska oddaja, 12.15 Slavnost ob 40-let-nici prihoda tov. Tita na Vis (prenos), 13.30 Umetniška topografija, 14.00 Slabokrvnost, 13.30 Narodna glasba, 15.00 JackHolborn, 15.50 Sestanek brez dnevnega reda, 17.20 Mali lord Fauntleroy (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gabriel, 21.05 Športni pregled, 21.35 Potopis, 22.05 Dnevnik
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: telovadba; O. Messinean in ptice; Gospod iz vesolja. 16.50 Mustangova legenda, pon. 17.20 Nadomestiti družino! 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zanesljivi gospod, TV film po romanu Tiborja Szobotke. 21.35 Se pol ni res, kviz. 22.05 Serija Čingiz-Ajt-matov; Rdeče jabolko, sovjetski film. 23.25 TV dnevnik.
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Balduin — nočni strah film) 12.00 Nočni studio, 13.05 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Po-ročila, 17.05 Gradbišče, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nekdo bo zmagal, 22.00 Sport, 23.00 Dve nebeški hčerki (film).
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
11.00 Sport, 12.00 Tiskovna ura, 13.00 Vzgojna od-odaja, 14.20 Iši zadnji svojega plemena (film), 16.45 Butalci. 17.15 Risanka, 17.40 Čeladek, 17.45 Kljub seniorjev, 18.30 Avstrijska ljudska glasba, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Večer z Jaquesom Offenbachom, 21.45 Na zelenih vratih, 22.30 Nočni studio
TV MADŽARSKA Tv MADŽARSKA
TV LJUBLJANA ( TV LJUBLJANA
17.05—22.10 Teletekst RTV Ljubljana, 17.20 Poročila, 17.25 Zgodbe iz Ne-pričave, otroška serija TV Beograd, 17.25 Varčevanje, 18.15 Spekter, izobraževalni oddaji, 18.25 Podravski obzornik, 18.40 Pet minut za rekreacijo, 18.45 Podium, oddaja za mlade, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20,00 P. Golubovič: Pregon, 2. del drame TV Novi Sad, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 V areni življenja: Tončka Maroltova, 21.55 TV dnevnik II
17.20—22.10 Teletekst RTV Ljubljana, 17.35 Poročila, 17.40 Jeklenec, otroška lutkovna oddaja TV Zg, 17.55 Naša pesem — Maribor 84, 18.25 Dolenjski obzornik, 18.40 Kratek film: Vprašanje življenja ali smrti, indijski film, 18.50 Knjiga, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in Ra nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. J. Cronin: Citadela, angleška nadaljevanka, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Mednarodna obzorja, 21.55 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45
Zgodbe bosansko govskih pisateljev,
herce-
18.00
Pripovedke narodov in narodnosti, 18.15 Srbija brez nepismenih v 1985, 18.45 Glasbeni album, 19.00 Športni grafikon, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Po poteh spoznanj, -20.50 Zagrebška panorama, 21.10 Dinastija, ameriška nadaljevanka, 22.10 Rock 84, ponovitev glasbene oddaje (do 23.00).
Oddajniki II. Tv mreže:
17.25 TV dnevnik Novi sad, 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja, 18.15 Knjige in misli, 18.45 Gledalec urednik, zabavno-glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Dokumentarna oddaja, 21.35 Zagrebška panorama, 21.50 Iz koncertnih dvoran (do 22.35). .
TVZAGREB
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV KOPER *
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 Tv Poročila, 17.05 Tv šola: Lutkovna igrica iz serije Mala Hexi, Klic reke iz serije Reka Sava — dokumentarec, Tirolsko dekle iz serije Julje, go^ na vrtnica — risanka, 18.00 Risanke, 18.25 Atene: Balkansko prvenstvo — Atletika, (med odmorom TVD Stičišče), 21.40 TVD vse danes, 21.50 TUJEC — Film — Igrajo: Orson Welless, Loretta Yung. Režija: O. Welles, 23.10 Zeit im Bild — čas v sliki.
8.00 Ponovitve do 12.20 13.55 Haladas—FTC, prv. nogometna tekma. 15.55 Človek in morje, italijanska nanizanka. 16.55 Magazin za otroke. 17.35 Praznik LDR Koreje. 17.55 Kuharska knjiga. 18 10 Za najstnike. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski koktajl: Breki in drugi; Vzami denar in beži; Nonstop nonsens; Wall Street Crash; Superkre-ma. 23.50 TV dnevnik.
. 8.25 Spored za otroke. 14.10 Vzorni uboj, krim. komedija. 16.00 Spored prihodnjega tedna. 16.30 Ob prazniku LR Bolgarije. 17.20 Možgansko prvenstvo; J. Eg-ri. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.05 Serija Klari Tolnay; Katyi, madžarski film. 31.35 Ob 80-letnici pesnika D. Keresztur-yja; razgovor. 22.15 Poročila.
TV KOPER
' TV KOPER
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
9.00 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Avantura, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Gledalec-urednik, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20,00 V žanšču, 20.55 Sum (film). 22.30 Dnevnik
16.25 Nogomet: Priština, Priština—Partizan,	17.15
TVD novice (med odmorom), 18.05 Risanke, 18.25 Atene: Balkansko prvenstvo — atletika. 19.31 TVD stičišče (med odmorom), 22.00 TVD vse danes, 22.10 Nočni film, 23.40 Zeit im Bild — Čas v sliki
16.30 Film — ,,Tujec” — Igrajo: Orson Welles, Loretta Young, Edvard G. Robinson. Režija: Orson Welles, 18.00 Risanke, 18.25 Atene: Balkansko prvenstvo — atletika, 21.00 Automobilizem — Monza, G. prix Italije, 22.00 Film — „Raj za naju" — Igrajo: Betty Grable, Dan Dailey, David Wayne. Režija: Henry Koster.
PRVI PROGRAM
9.00 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Pravljice, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika gospiških občin 18.45 Podij, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Svet danes, 21.50 En avtor, en film, 22.10 Dnevnik
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, i.05 TV v šoli, 10.30 Mož v toku (film), 11,55 Risanka, 12.15 Informacijska družba, 13.00
Poročila,
17. ,00 Poročila.
7.05 Eci, peci, pec, 17.30
Muppets
Show, 17.55
Spanček Zaspanček, 18.00 Živalski svet, 18.30 Družinski magazin, 19.00 . Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.15 Ceste San Frančiška, 22.05 Oblikovanje v Avstriji.
TV MADŽARSKA
Ni sporeda.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Video-teleks, 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Video-teleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola, 17.30 film — ,,Raj za naju” — Igrajo: Betty Grable, Dan Dailey, David Wayne. Režija: Henry Koster, 19.10 Risanke, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Reka Sv. Lovrenca — 3. del — dokumentarec, 20.20 Štafeta — TV film iz serije Salut Champion, 21.10 Plesni korak: Umetnost Rudolfa Nurejeva, 21.40 TVD vse danes, 21.50 Nočni film, 23.20 Zeit im Bild — Čas v sliki
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Bolnišnica na koncu mesta, 11.20 Sport v ponedeljek, 12.15 Avstrija v sliki, 12.40 Schilling, 13.00 Poročila, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci pec, 17.30 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Holmes in Yoyo, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dok. oddaja, 21.15 Z orožjem neke ženske (film)
TV MADŽARSKA
10.05 Tvoje ime je Jonah, ameriški TV film. 15.50 šolska TV. 16.35 Kapetan Ten-kes, pon. 13. dela. 17.00 Za naše spokojstvo; civilna zaščita. 17.35 Rallye-prvaki; Sandro Munari. 18.15 Mi-ništudio; kulturni magazin za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Linija One-din; 2. del angleška nanizanke. 20.55 Studio 84. 21.55 Namenjam gospodarstvu. 2.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Video teleks, 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Video-teleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola, 18.00 Štafeta — TV film iz serije Salut Champion, 18.50 Risanke, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Obzorja, 20.20 Film — ,,Safari 5000” — Igrajo: Toshiro Mifune, Emanuelle Riva, Alain Cuny. Režija: K. Ku-rahara, 21.50 TVD vse danes, 22.00 Gospa ministrica — II. del. 23.00 Zeit im Bild — Cas v sliki
17.45 — 22.40 Teletekst RTV Ljubljana, 18.00 Poročila, 18.05 Ciciban dober dan: Že jeseni poskrbimo za mrzlo zimo, 18.25 Obalno-kraški obzornik, 18.14 Čez Atlantski ocean, potopisna reportaža TV ZG, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in Ra nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Grožnja, francoski film, 21.50 Propagandna oddaja, 21.55 Kulturne diagonale, 22.25 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Moja sestra Camille, francoska otroška drama, 18.15 Zaščitena narava, izobraževalna serija, 18.45 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavna oddaja, 21.15 Zagrebška panorama, 21.30 Glasbena oddaja, 22.15 Kultura v združenem delu (do 22.45).
17.30—23.55 Teletekst RTV Ljubljana, 17.45 Po-ročila, 17.55 TrapoloHH33: Kanova hči, mladinska nadaljevanka (čb), 18.35 Notranjski obzornik, 18.40 Delegatska tribuna, 1940 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in Ra nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.35 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 21.05 Martin Luther, vzhodnonemška nadaljevanka, 22.40 TV dnevnik II, 22.55 Retrospektiva domače TV
Drame
F. S. Finžgar:
Razvalina življenja (čb).
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Zajec s petimi nogami, otro-
ška serija, 18.15 pogovori, 18.45 zabavna serija, dnevnik, 20.00
Znanstveni Peskovnik, 19.30 TV Umetniški
večer, 22.30 Zagrebška panorama (do 22.40).
/o ljubljanska banka
Pomurska bank«
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.45 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Moja sestra Camille (TV film), 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika siških občin, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba: Požanji divji veter (film), 22.30 Dnevnik
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV V šoli, 10.30 Barikade San An-ona (film) 12.10 Dok. odda-
ja, 13.00 Poročila, Poročila, 17.05 Lutke, Čebelica Maja, Spanček Zaspanček, Pisarniške zgodbe, Družinski magazin, Avstrija danes, 19.30
17.00
17.30
17.55
18.00
18.30
19.00 Čas v
sliki, 20.15 Streljajte pianista (film), 21.30 Adriano Ce-lentano
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Zajec i petimi nogami, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Peskovnik, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Gledališče v hiši, 22.05 Dnevnik
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Sport, 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Poročila, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Levo od pingvinov, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Corina (TV drama), 21.14 Bližnji posnetek, 22.00 Reportaža iz tujine
DRUGI PROGRAM
17.30 TV v šoli, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Walto-novi, 19.30 Dalli, dalli, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA	_
-—— TV MADŽARSKA
8.05 in 15.50 Šolska TV. 8.25 Ponovitve: Delta; Tajni dosije o zakladih; Montand včeraj in danes. 16.40 Kratki film. 17.10 Matura, reportaža. 18.20 Agrarni svet; blago-tržišče-vrednost. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bagira, Sir-Khan in drugi; Dežela tigrov, poljudnoznanstveni film. 20.50 Umetnina tedna. 21.00 Veliki Romul, komedija. 22.40 Tv dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna ddaja v slovenskem jeziku — Video-teleks, 16.30 Odprta meja— Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Video-teleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola, 17.30 Film — »Safari 5000” — Igrajo: Toshiro Mifune, Emanuelle Riva, Alain Cuny. Režija: K. Kurahara, 19.00 Risanke, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Reka Sv. Lovrenca — 4. del — dokumentarec, 20.20 Vojne priprave — TV film iz serije Ryan, 21.10 Komike: Charlie Chaplin, 21.30 TVD vse danes, 21.50 Yu made music, 22.20 Zeit im Bild — Čas v sliki
10.00 M ščevanje, pon. francoskega filma. 16.30 Noguči Isamu, ameriški film, pon. 17.25 Za najstnike. 18.20 TV borza. 18.30 Teleš-port. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog; Postale smo tašče. 20.55 Ozadje vesti; pogledi, mtienja o javnih zadevah. 21.45 Narodna za orkester; pesmi Bele Vavrinca. 21.50 Sest čevljev zemlje, angleška nanizanka. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Video-teleks, 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Video-teleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola, 17.30 Yu made music, 18.00 Vojne priprave — TV film iz serije Ryan, 18.50 Risanke, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Dokumentarna oddaja, 20.20 Dolgi marš — . Tv film iz serije Salut Champion, 21.20 TVD vse danes, 21.30 Glasbena oddaja, 23.30 Zeit im Bild — Čas v sliki
VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
STRAN 17
tedenski koledar
PETEK, 7. september Regina
SOBOTA, 8. september — Marija
NEDELJA, 9. september — Peter
PONEDELJEK, 10. september — dan mornarice
TOREK, 11. septemner — Erna
SREDA, 12, september —
Gvido
ČETRTEK, 13. september — Janez
kino
„PARK” MURSKA SOBOTA
7.	septembra ob 18. in 20. un ter 9. septembra ob 16., 18. in 20. uri ameriški film: /.GENERACIJA 1984”; ogled filma do 16. leta starosti ni dovloljen.
10.	in 11. septembra ob 18. in 20. uri ameriški film: „KAMION SMRTI”;
12.	in 13. septembra ob 18. in 20. uri mehiški film: »LAHKO-ŽIVKE”:‘ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
LENDAVA
8.	septembra ob 17.30 in 20. uri francoski film: „ČAS PRVE LJUBEZNI”
9.	septembra ob 17.30 in 20 uri ameriški film: »PEKEL V VI-JETNAMU”, 13. septembra ob 17.30 in 20. uri ameriški film: »JUDY V UNIFORMI”.
ČREŠNJEVCI
7.	in 9. septembra francoski film: »TROJICO JE TREBA UBITI”.
LJUTOMER
8.	septembra ob 20. uri ter 9. septembra ob 18. in 20. uri ameri-ši film: »VBOD Z NOŽEM”;
12.	in 13. septembra ob 20. uri ameriški film: »ZLOČINSKI LABORATORIJ
uORNJA RADGONA
7.	septembra ob 19. uri ameriški film. »LOV DO SMRTI”; in ob 21. uri angleški film: »BORBA TITANOV”;
12.	septembra ob 20. uri ameri-film. »LOV DO SMRTI”;
9.	septembra ob 18. in 20. uri angleški film. »VOJNA TITANOV”;
12.	septembra ob 20. uri italijanski film: »APOKALIPSA JUTRI”;
13.	septembra ob 20. uri ameriško mehiški film: »PIRATI AVTOCESTE”.
fodam
PRIKOLICO TEHNOSTROJ, 5 t, prekucnik, malo rabljeno, prodam. Božo Mavrin, Babinci 30, p. Ljutomer. In-494
TRAKTORSKI IZRUVAC ZA KROMPIR s propelerjem in dvobrazdni plug prodam. Miklavž Saj-novič, Gibina 15, p. Ljutomer. In-493
ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 77.000 km, ugodno prodam. Informacije po telefonu 73-078, po 15. uri. M-3223
MALE PUJSKE PRODAM. Pečarovci 83. M-1949
TRAKTOR STEYR, 30 KM, prodam. Naslov v upravi lista. M-4118 OSEBNI AVTO WARTBURG, letnik 1982, prevoženih 8.600 km, prodam. Informacije v trgovini Borovo ali po 14. uri na domu. Gizela Kerčmar, Mlajtinci 2. M-4119
KRAVO in teličko prodam. Razkrižje 52, p. Ljutomer. M-4120 KRAVO, staro deset let, brejo osem mesecev ali kravo, staro dve leti, s teletom, prodam. Noršinci 52, p. Martjanci. M-4121
LADA 1200 S, letnik 1974, naprodaj. Murska Sobota, Kajuhova 40, telefon popoldne: 21-949. M-4122 KRAVO, staro štiri leta, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Velnar, Vučja gomila 131. M-4123
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 19/1 — Ureja uredniški Odbor:
Štefan Dravec (direktor m glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktoija in glavnega urednika), Jože
Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gontčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21 -232,21-064 in 21-383;direktor in glavni urednik, odgovorni tyednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandnaslužba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700,00din, polletna 350,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.500.00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din. Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke 20,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
. FIAT 750, v odličnem stanju, letnik 1982, prodam. Puževci 58. M-4126
ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Zlatica Vereš, Pečarovci 55. M-4128
MLADO KRAVO, kontrola A, prodam. Marija Snurer, Domajinci 32, p. Cankova. M-4129
ZASTAVO 101, delno karamboli-rano, prodam. Dobrovnik 253. M-4130
NAKLADALEC ZA GNOJ IN GRAMOZ ter dvobrazdni plug OLT, 10-colni, prodam. G. Slaveči, 6, telefon 78-271. M-4131 TEŽKEGA KONJA PRODAM. Domanjševci 125. M-4134
JAWO 350, generalno obnovljeno, prodam. Hodoš 64. M-4136
SLIVE in drva (4 kub. metre), prodam. Kodila, Andrejci 14. M-4137 SODE, mlin za grozdje in stiskalnico prodam. Rudaš, Kapca 67. M-4138
DROBILEC BLISK 350 s sifonom, skoraj nov, prodam. Gančani 137. M-4139
ZASTAVO 750, registrirano do januarja 1985, prodam. Geza Marič, Lemerje 55. M-4140
125 PZ, vozen, registriran, prodam za 50.000 din. Kozic, Ivanjševci 11, p. Prosenjakovci. M-4141 ZASTAVO 101 LUX, letnik 1977, prodam. Mačkovci 48 b. M-4142 OSEBNI AVTO BMW 2000, letnik 1969, v karamboliranem stanju, registriran do januarja 1985, ugodno prodam. Informacije vsak dan. Titova 17, stanovanje št. 8. M-4143 MLADO KRAVO, visoko brejo, kontrola A, prodam. Renkovci 93, p. Turnišče. M-4144
BREJO KRAVO PRODAM.
Bratonci 82. M-4145
PLEMENSKI ŽREBICKI PRODAM. Cezarijevci 16, p. Ljutomer. In-492
STARO LESENO HIŠO ZA RUŠENJE prodam. Berkovci 24, p. Prosenjakovci. M-4124
ZAJCE ZA PLEME IN ZAJKLJE Z MLADIČI po ugodni ceni prodam. Ivanci 57, p. Bogojina. M-4212
OSEBNI AVTO POLONEZ, letnik 1982, in dvobrazdni plug prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-4213
ADAPTER ZA ZMAJ UNIVER-ZAL, 4-redni, v dobrem stanju, poceni ^prodam. Jože Hari, Sodišinci 27, p. Tišina. M-4214 OPEL REKORD, dobro ohranjen, registriran do leta 1985, ugodno prodam. Murski Črnci 31 a. M-4215
MOPED T-12, brezhiben, prodam. Cena 15.000 din. Naslov v upravi lista. M-4216
GUME (155 x 13), skoraj nove, prodam. Naslov v upiavi lista. M-4216 a
LADO 1500, letnik 1981, prodam. Horvat, Kajuhova 58; telefon po 15. uri: 23-121. M-4217
MLADO KRAVO, brejo, prodam. Moščanci 12, p. Mačkovci. M-4218
ZASTAVO 750, ohranjeno, registrirano, prodam. Došen, G. Petrovci. M-4219
N1ALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 54. M-4220
ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam. Zvonko Filipič, Vogričevci 3, p. Ljutomer. In-497
JUGO 45, kupljen 23. marca 1981, in zastavo 101, kupljeno 29. 9. 1979, prodam. Strukovec 91, Medžimurje. Le-324
KITARO CIMAR, kopija GIPSON LES PAUL, ACOUSTIC 160 W in 60 W, prodam. Franc Koren, Lendavske gorice 431 a. Le-327 TRAKTOR ZETOR 6011, 100 delovnih ur, z originalno kabino, prikolico za prevoz živine in pocinkane žlebove, dolge 6 m, prodam. Jože Cmor, Mahovci 15, 69253 Apače. GR-211
Sl LAŽNI KOMBAJN in silorezni-co prodam. Lebar, Nasova 42, p. Apače. GR-212
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam ali dam v najem. Informacije: ščančar, Orehovci 12, p. G. Radgona. GR-213
PERLIT, 46 vreč, prodam. Marjan Vrbnjak, Lutverci n. h» p. Apače. GR-214
ZASTAVO 101/76, 70.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Peter Božanič, Košičeva 1, M. Sobota, telefon 22-971. M-4221
REZERVNE DELE ZA ZASTAVO 101 (levo stranico, desno stranico ojačano, prednjo desno vezno pločevino in nos. hladilnika), prodam. A. Gobar, Murska Sobota, Lendavska 19 a. M-4224 PARCELO (NJIVO), 8254 kvad. m, vpisano pri vi. št. 213, k. o. Rakičan prodam. Informacije pri Mitju Bergerju, Ljubljana, Brilejeva 2, ali po telefonu št. 061- 571-156. M-OP
PUJSKE PRODAM. Brezovci 68 a, p. Puconci. M-AK
BETONSKO ŽELEZO, debelina 10, okoli 700 kg, in 2 mreži, debelina 8 na 6 mm, prodam. Ritlop, Partizanska 8. M-4209
KRAVO s prvim teletom prodam. Domajinci 26. M-4211
PRIKOLICO za prevoz živine in brane Tehnostroj Ljutomer, malo rabljene, prodam. Naslov v upravi lista. M-4211
ELEKTRIČNO BAS KITARO HOFNER, novo in 120 W zvočnik, visokotonec, tuje izdelave, prodam. Špilak, Bratonci 140 ali telefon 22-330. M-4146
RENAULT 4 TL SPECIAL, kovinske barve, prodam. Vinko- La-bazan, Rakičan, Tomšičeva 21, telefon 23-123. M^147
ŠTIRI KRAVE, kontrola A, stare od 3 do 12 let, zaradi starosti lastnika, prodam. Markovci 101, p. šalovci M-4148
AMI 8 (po delih), prodam. Ižakovci 59. M-4149
ZASTAVO 750, letnik 1977, 10,3 M, prodam. Telefon dopoldne: (069) 74-831, interna 230 (do 14. ure); telefon popoldne: (069) 74-245. M-4150
PRALNI STROJ GORENJE, rabljen, prodam. Tropovci 22/A. M-4151
GOZD NA GORIČKEM, parcela po izbiri, prodam. Emil Malačič, Kančevci 24. M-4153 TRAKTORSKO GUMO 12.4/11-28, novo, prodam ali menjam za 10-28. Naslov v upravi lista. M-4154
KONJA PRODAM.. Aleksander Ožvald, Domanjševci 91, p. Križevci v Prekmurju. M-4155
PRALNI STROJ, potreben pppia-vila, otroška oblačila do enega leta starosti, ženske zimske in spomladanske plašče, št. 54-56, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-4156
MALE PUJSKE, stare devet tednov, prodam. Bakovci, Soboška u. 47. M-4157
KADET, starejši letnik, registriran do avgusta 1985, prodam. Štefan Novak, Puconci 51. M-4158 LES:- AKACIJEV, HRASTOV in JESENOV PRODAM. Brezovci 40. M-4159
KOMBI FIAT 850, letnik 1983, prodam. Satahovci 32. M-4160 MOPED JAWA BABETTA NAPRODAJ. Flisar, Brezovci 64, p. Puconci. M-4161
ELEKTRONIC 90, garažiran, prodam. M. Sobota, Bevkova 15. M-4162
MLADO KRAVO, brejo šest mesecev in telico, brejo šest mesecev, prodam. Kuhar, Trdkova 14, p. Kuzma. M-4163
ZASTAVO 101, karambolirano, prodam za rezervne dele, škafar, Odranci 331. M-4164 TRISOBNO STANOVANJE V GORNJI RADGONI, takoj vseljivo, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 74-156. M-4165
OTROŠKO POSTELJO, kompletno, prodam. Alojz Kolmanič, Murska Sobota, Trstenjakova 17. M-4167
FORD TAUNUS 1600, letnik 1971, ugodno prodam. Murska Sobota. Prvomajska 16, telefon 23-438. M-4168
ELEKTRIČNO SOLO KITARO MUSIMA DE LUXE, akustično kitaro MELODIJA in kimono INTERNATIONAL SPORT-RHODE VAMANASHI TEKKI prodam. Roman Kuronja, Turnišče, 70-255.M-4169 TRAKTORSKE GUME 11x28, 13x28, 750x16, prednje, prodam. Telefon 76-447. M-4170
JAWA 175 (manjša okvara) in pohištvo za spalnico, novo, ugodno prodam. Selo 8. M-4171
JAWA, 350 ccm, vozno, letnik 1977, prodam. Jože Gjerek, Filovci 153. M-4172
TOMOS 14 M, letnik 1983, malo vožen, ugodno prodam. Drago Škodnik, 69263 Kuzma 56.- M-4229
Inštruiram nemščino in angleščino za srednje, visoke in višje šole.
Prevajam raznovrstne sodne, upravno-upravne, tehniške in druge tekste iz nemščine v slovenščino in obratno. Sodni tolmač za nemški jezik.
Vladimir Kolmanič, Kardo-ševa 1, M. Sobota, telefon 22-529.
TRAKTOR URSUS s priključki prodam. Naslov v upravi lista, telefon do 14. ure: 70-412. M-4225 FORD ESCORT, letnik 1976, ugodilo prodam. Telefon dopoldne: 21-872, popoldne 70-022. M-4226
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 30, p. Tišina. M-4228
LADO 1600 SPECIAL, letnik 1980, prevoženih 16.000 km, prodam. Viljem Lepoša, Bakovska 2, M. Sobota. M-4243
TRAKTOR STEYR, novejši tip, 18 KS s priključki (plug, brana, kosa in jermenica) prodam. Velika Polana 112. M-4244
CISTERNO, 2700 1, in silažni kombajn SK 80 prodam. Veščica 54 pri M. Soboti. M-4245 TRIDELNO OMARO IN KAVČ PRODAM. Trstenjakova 9. M-4246
VINOGRAD, star pet let, na Stari cesti, z vso dokumentacijo in materialom za gradnjo počitniške hišice prodam. Informacije pri Jožetu Cvelfarju, Veržej 218, telefon 74-051. M-4247
KRAVO, kontrola A (visoka mlečnost), po izbiri, prodam.
Gjerkeš, Turnišče, Pod logom 9. M-4248
PRALNI STROJ UGODNO PRODAM, Gomišček, Vrtna 4.
M-4231
ŠKODO 110 L, v dobrem stanju, registrirano do septembra 1985, prodam. Franc Berke, Gradišče 69 a, p. Tišina. M-4232
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 66. M-4233 POHIŠTVO PRODAM. Murska Sobota, Mladinska 60. M-4234 TRIBRAZDNE PLUGE in tridelne brane prodam. Satahovci 32. M-4234
MALE PUJSKE PRODAM. Sodišinci 47. M-4235
STEYR 18 s priključki, brez jermenice, prodam. Domanjševci 126. M-4236
STAREJŠO HlSO v okolici M. Sobote prodam. Naslov v upravi lista. M-4239
LADO 1200 1 UGODNO PRODAM. Vinko Pajnhart, Krog. Brodarska ul. 35.M-4240
TRAKTOR STEYR, 28 KS, z jermenico, prodam. Janez Kuzma, Dokležovje 112. M-4241
OPEL MODUL, približno 200 kosov, 130 kosov polnil, 20 kosov salonitnih plošč, 6-valnih, dva trama 20 x 14, dolga 4,5 m, prodam. Naslov v upravi lista ali telefon 24-5 80.M-4242
LADO 1600, letnik 1981, prevoženih 29.000 km, in dVoredni izruvač krompirja, nov, prodam. Gančani 119. M-4175
SREBRNA KODRA (»pudelj”), samici čistokrvni, stari sedem tednov, prodam. Dušan Devetak, Černelavci n. h., telefon 24-302. M-4176
DVE VISOKO BREJI KRAVI, kontrola A, in telico, visoko brejo, prodam. Franc Kupljen, Okoslavci 6, p. Videm ob Ščavnici. M-4177 TRAKTOR DEUTZ 6006 s kabino, nov, prodam. Gradišče 45, p. Tišina. M-4178
TELICO, kontrola A, brejo devet mesecev, in konja prodam. Stanjevci 4. M-4180
ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do decembra- 1984, prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 39, telefon 23-289. M-4181 DVA KAVČA, omari in električni štedilnik ugodno prodam. Temli-nova6. M-4182
TRAKTOR STEYR, 30 KS, prodam. Tišina 36. M-4183
KOSILNICO BCS (PETROLIN), v odličnem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-4184 ZASTAVO 101 B PRODAM. Jože Kovač, Kajuhova 19, telefon do 15 ure: 21-718, po 15. uri pa 23-416. M-4185
PUJSKE PRODAM. Skakovci 68. M-4186
KOMPLETNO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, pralni stroj (nemški) in mizo s stoli za jedilnico, vse novo, prodam. Cerovec, St. Vraza 17. M-4187
PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO in ŠKODO S 100 prodam. Vrečič, Zvezna 9 — brivnica. M-4189 RODOVNIŠKO KRAVO, brejo osem mesecev, staro štiri leta ali staro pet let, vozno, stelno, prodam. Andrejci 13. M-4190 SUHE BOROVE PLOHE (»fosli-ne”), debeline 5 cm, prodam. Iva-novci 42. M-4191
ZAPOROŽEC, letnik 1977, prodam. Mikloš Kuzmičal7. M-4194 DVOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO PRODAM. Tišina 56. M-4196
VESTNIK
V VSAKO HIŠO
88888888888ggš&S&888888388888gWg&%ffi8888888^
LADO 1200, letnik 1974, prodam. Markišavci 8. M-4197
ZASTAVO 750, letnik 1980. prodam. Mikloš Kuzmiča 17. M-4194 4198
ZASTAVO 101 PRODAM. Informacije po telefonu 22-225. M-4199 AVTO GOLF PRODAM. Stefan Vučak, Kardoševa 1, Murska Sobota, telefon 22-529. M-4200 PUJSKE, stare devet tednov, prodam. Farkaš, Rakičan, Zvezna 15. M-4202
HLADILNIK, trajnogorečo peč in pohištvo za spalnico, starejše, prodam. Naslov v upravi lista. M-4204
OPEL KADET, letnik 1978, ali MERCEDES 220 prodam. Gradišče 38, p. Tišina. M-4205 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Kopitarjeva 6. M-4206 KRAVO — PO IZBIRI, brejo, prodam. Adolf Toplak, Boračeva 23, p. Radenci. M-4208
RENAULT 4, letnik 1974, ugodno prodam. Ritlop, Partizanska 8. M-4209
OMARO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Telefon 23-382. M-4210
kupim
ZAMRZOVALNO SKRINJO KUPIM. Naslov v upravi lista. M-4152
SLAMOREZNICO-s puhalnikom kupim. Jamna 17, p. Videm ob Ščavnici. M-4174
ŽAGAN ALI OKROGEL LES ZA OSTREŠJE (9 x 5,50 m), nujno kupim. Franc Bauman, Tešanovci 53f telefon (069) 72-246. M-4179 MOČAN VOZ z gumijastimi kolesi, 16-colni, kupim. Flisar, Pečarovci 84, telefon 77-052. M-4192
zaposlitve
ZNANA GOSTILNA NA
GORENJSKEM SPREJME V RE-
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 57. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in sestra
Jolanka Hari
iz Panovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za tdple besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! «
Panovči, 13. avgusta 1984
Žalujoči: sinova Aleksander in Koloman, sestra Estika z družino iz Križevec ter ostalo sorodstvo
Mineva žalostno leto, odkar nas je brez slovesa v 21. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat, nečak in vnuk
Tonček Svetec iz Dolenec 1
Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko žalost in globoko rano. Dom je prazen, a v naših srcih in mislih si vedno z nami.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, na njegov grob prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči? mama in vsi, ki so ga imeli radi
DNO DELOVNO RAZMERJE KV OZ. PRIUČENO KUHARICO. Stanovanje in hrana v hiši, OD dober. Podrobnejše informacije dobite pri Novaku, Murska Sobota, Tomšičeva 14, ali po telefonu (069) 24-364.
M-4195
KV ALI PRIUČENI NATAKARICI zaposlim. Delo vsak drugi dan, OD dober. Žensko za 4 oziroma 5-umo dnevno pomoč v kuhinji, v dopoldanskem času, zaposlim. Gostilna Stankov, Veržej 228. M-4207 DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA, poštenega in vestnega, takoj zaposlim. OD po učinku, soba zagotovljena. Dimnikarstvo Vipava, 65271 Vipava 292. M-OP KV DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA takoj zaposlim. Samska soba brezplačna, OD od 30.000 do 40.000. Stanislav Sikorija, Kamnik, Gregorčičeva 1. M-4237
sobe
DVOSOBNO STANOVANJE V BLOKU (Lendavska 17 c) oddam v najem. Naslov v upravi lista. M-4188
razno
OPTIKA kolotekov vseh osebnih avtomobilov, točna nastavitev — enakomerna obraba gum, varna vožnja. Vsak dan do 16. ure. Avtomehanik' Franc Makoter, Ul. A. Trstenjaka 17, 69240 Ljutomer, telefon 069 81-987. In-487 PROSIM VSE BORCE, ki so prešli fronto	junija—juli-
ja—avgusta 1943. leta, med Kur-skom in Orelom, ter potem pristopili v I. jugoslovansko brigado, naj se oglasijo. Franjo Jurkovič, Ilovci 16, 62275 Miklavž pri Ormožu. In-498
V SPOMIN
S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svetimo, a v srcu je polno bolečin.
STRAN 18
VESTNIK, 6. SEPTEMBER .1984
male oglase in zahvale za naslednji četrtek oddajte do sobote
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša mama
Cecilija Gomišček
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
Jožeta Brumna
se prisrčno zahvaljujeva za nesebično pomoč zdravnikoma dr. Anici in Gabrijelu Kastelčevima, OO Zveze združenj borcev in vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter nama ustno ali pisno izrazili sožalje.
HČERKI DANA IN STANKA
V SPOMIN
8. septembra mineva žalostno leto, odkar smo izgubili našega dragega moža in očeta
Franca Šeboka
iz Domanjševec
Brez tebe je naš dom tih in prazen. Vedno bolj pogrešamo tvoje pridne roke in topel nasmeh. V naših srcih živiš in boš živel, dokler bomo živeli mi.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje na njegov prerani grob in na njem prižigate sveče.
VSI TVOJI NAJDRAŽJI
Iskreno se zahvaljujemo za dolgoletno zdravljenje zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Murska Sobota, dr. Anici Kastelic, občinskemu zboru ZB, Društvu upokojencev M. Sobota, malim pionirkam ter vsem sosedom in znancem, ki sojo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje, nam pa izrazili sožalje.
HČERKI VIDA IN ZORA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
22. avgusta 1984 nas je po kratki in težki bolezni v 72. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Ludvig Koren
iz Renkovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, tov. Ferčaku za poslovilne besede in GD Renkovci, ter kolektivu VGP Mura za darovano cvetje.
Žalujoči: žena Ana, sin Franc ter sestri Verona in Marija z družinami
Kje si draga mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi, ko nas je v 59. letu starosti nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Cecilija Salaj
iz Trdkove
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v naitežiih trenutkih stali ob strani, vsem sorodnikom, ki so nam priskočili na pomoč ter vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.
Iskrena zahvala g.župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Trdkova, Dolič, Kuzma, Trbonje, Postojna, Koper, Prizren, 1. septembra 1984
ZAHVALA
18. avgusta nas je po težki bolezni v 78. letu starosti zapustila naša mama, stara mama in babica
Marjeta Brunec
iz Dokležovja
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvalakolektuvi MI TOZD Predelavamesa, dr. Ivu Čaru, dr. Norčiču inosebjukirurš-kega oddelka, g. župniku, pevskemu zboru in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: sinovi Pavel, Jože in Peter, hčerki Anica in Terezija, vnuki in vnukinje
Žalujoči: sin Karel in hčerka Anka z družinama ter bratje in sestre z družinami
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, brat, dedek in pradedek
Alojz Novak
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pa v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi dr. Neratu za nudeno pomoč ter celotnemu osebju internega in pljučnega oddelka v Rakičanu.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama in babica	*
Sabina Belovič
iz Razkritja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, ji poklonili vence in šopke tbr vsem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. dekanu, pevskemu zboru in predstavniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Pavel, sin Drago, hčerke Irnta, Matilda, Angela, Julka, Martina in Štefica z družinami, 13 vnukov in ostalo sorodstvo
Žalujoči: hčerka Marija z družino, sinova Štefan in Jože z družinama, sestra Terezija in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa v 76. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari oče
Karel Horvat
iz Kroga
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijate-liem ki ste nokoinika pospremili na njegovi zadnji poti, njegov grob zasuli z venci in cvet-J ’ K	jem, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku in pevskemu zboru.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Helena, hčerka Terezija ter sinovi Janez, Franc in Koloman z družinami
ZAHVALA «
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Jožef Gasparič
s Suhega vrha
zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga obiskovali med boleznijo, darovali vence in cvetje, darovali za maše, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pa pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku, pevcem in govorniku Zoltanu Cigutu.
Žalujoči: žena Margita ter hčerki Gizela in Marija z družinama
VESTNIK, 6. SEPTEMBER 1984
STRAN 19
v besedi in sliki
.■UH MB ■■■ KRHM iMSK MHB9 K!
■ Dragi šolarji!
Najbrž ste še polni vtisov o doživetjih med počitnicami, ko ni bilo treba delati domačih nalog, se učiti pesmic, zgodaj vstajati. . . Toda šolski zvonec vas zdaj ’ spet vsak dan neusmiljeno kliče k pouku, tako kot J tovarniška sirena označuje začetek dela v proizvodnji. In rekli bi lahko, da tudi vi v razredu delate. Se kako se je treba včasih potiti! Za plačilo seveda ne dobite denarja, čeprav vam tovariši in tovarišice vpisujejo v redovalnico . petice, štirice, trojke, dvojice in enice; kar si kdo pač zasluži. Za vaše delo vas torej nagrajujejo z ocenami. Vendar učenje ni zaradi ocen, marveč si z njim nabirate znanje. In znanje je veliko bogastvo.
Vam je bilo kaj dolgčas, ker med počitnicami ni bilo vaše rubrike v Vestniku? Občutek imam, da ste jo nekateri ■ kar malce pogrešali, saj ste pošiljali svoje prispevke še skoraj ves mesec julij. Avgusta pa je najbolj pohitela J Mateja Forštnarič, ki je končala 8. razred OS Karel Destovnik-Kajuh v Murski Soboti. Prihodnjič boste nekateri že lahko prišli na svoj račun. Oglasite se kaj še vi in napišite, če ste med počitnicami doživeli kaj zanimivega. O aktualnih dogodkih v vašem okolju pa pišite sproti. Ce je možno, prispevke natipkajte. Pa dobre risbe tudi pričakujem!
Veselo torej na delo in vsem veliko uspehov!
Vaš ,,Križemkražem” strič
IZ PORABJA
Dvojezičnega pouka še nimajo
Tudi v Porabju se je v ponedeljek začelo novo Šolsko leto. Pravzaprav, je bil to prvi dan pouka, slovesen začetek pa so ponekod pripravili že v petek. In kaj bo značilno za novo šolsko leto pri naših sosedih?
Predvidevali so, da bodo tudi tamkaj prešli na dvojezični pouk, na kar se že več let pripravljajo. Vendar, kot kaže, še niso dovolj pripravljeni. Najbolj odprto vprašanje so ustrezni dvojezični učbeniki, pa tudi kadri še niso dovolj pripravljeni za dvojezično delo.
Pouk bo potemtakem potekal brez bistvenih sprememb, če imamo v mislih narodnostno izobraževanje. Tako si bodo učenci na osemletkah v Števanovcih in Monoštru ter na podružničnih šolah v Slovenski vesi in Sakalovcih pridobivali znanje iz materinščine le pri posebnih urah slovenskega jezika, ki so na umiku v 2-teden-skem turnusu od 3 do 4-krat, v osnovni šoli na Gornjem Seniku,
ki jo obiskuje največ otrok slovenske narodnosti (150), pa bodo nadaljevali z delnim ali poizkusnim uvajanjem dvojezičnega poučevanja pri predmetu spoznavanje narave v 3., 4. in 5. razredu ter pri biologiji v višjih razredih.
Na Gornjem Seniku se tudi pripravljajo na prizidavo šolskih prostorov. Prav te dni so že prejeli načrt, ki predvideva postopno gradnjo, in sicer bodo najprej zgradili manjkajoče učilnice, nato knjižnico in kuhinjo, zatem pa še telovadnico. Novo osnovno šolo, kot večkrat slišimo tudi dvojezično, pa že gradijo v Monoštru (Szentgotthdrdu).
Ko smo pred dnevi v Porabju poizvedovali, kako bo tamkaj v novem šolskem letu, smo tudi zvedeli, da se je spet zmanjšalo število učencev, ki bodo obiskovali 1. razred. Tako na Gornjem Seniku kot v Števanovcih so vpisali le po 12 prvošolčkov. Da ne bo zaradi tega kdaj ogrožen obstoj šole?
JOŽE GRAJ
TO SE GOVORI
Lendava kandidira za olimpijado
Ni ga medija (časnika, revjje, radia in televizije), Id ne bi zadnje dni serviral bralstvu, poslušalstvu in gledalstvu izredno podrobnih, s številkami in odstotki podkrepljenih ter z izjavami eminentnih političnih osebnosti podprtih podatkov o kandidaturi Beograda za letne olimpijske igre leta 1992. Olimpiada je tudi sicer ta čas še vedno alfa in omega našega žitja in klitja, saj smo pred nedavnim takorekoč patriotično pozno v noč, če ne kar v ranih jutranjih urah izgorevali za naše olimpijske izbrance, ki so po Coubertinovem načelu: važno je sodelovati, ne zmagati, bojkotu vzhodnega bloka v brk ohranili in obranili čast naših znanih opredelitev in stremljenj; to pa so samoupravljanje, socializem in neuvrščenost.
Prejšnji teden pa je v javnost „pricurijala” vest, da je kandi-
daturo za letno olimpijado menda predložil tudi Novi Sad, kar pravzaprav ne preseneča, saj kdo pa ne bi hotel požeti slave in priznanj, kakršnih so bili deležni recimo Sarajevčani za več kot imenitno organizacijo zimskih olimpijskih iger. Skratka, olimpijsko gibanje, njegov duh in izročilo se čedalje bolj širita in kaže, da imata svoje vnete pristaše in posnemovalce tudi v Pomurju. Takorekoč neuradno smo namreč slišali, da imajo bojda tudi v Lendavi nekaj za bregom kar se tiče olimpiade. Aprila letos je namreč začela krajevna skupnost Lendava za več kot 16 tisoč dinarjev graditi olimpijski bazen, kar bi prav lahko razumeli kot začetek priprav na to, da se še Lendava v vsej -voji majhnosti uvrsti med olimpijska mesta. Takemu ,.izzivu” pa se je vsekakor težko, kaj težko, nemogoče upreti! (brž)
Športne igre abc
POMURKE
Prenovljeni trgovini na tržnici
Prijavljenih nad tisoč tekmovalcev
V soboto, 8. septembra 1984, bodo v Murski Soboti VI. letne športne igre ABC Pom'urke, W jih pripravlja poseben odbor delovne skupnosti skupnih služb.
Nastopile bodo moške in ženske ekipe delavcev in kmetov, ki bodo tekmovali v malem nogometu, košarki, kegljanju, namiznem tenisu, vlečenju vrvi, streljanju, odbojki, krosu in šahu. V nekaterih panogah bodo nastopile tudi mešane ekipe. Tekmovanja bodo na igriščih v Murski Soboti.
Letošnje VI. letne športne igre ABC Pomurke se bodo začele s slavnostno otvoritvijo ob 8.00 uri na igrišču Partizana.
Boris Hegeduš
Že nekaj časa poslujeta trgovini Tobačne tovarne na soboški tržnici v novi preobleki. In ne samo to — zamenjali sta tudi prostore. Kjer je bila prej prodajalna s tobačnimi izdelki, galanterijo in kavo je sedaj trgovina sadja ih zelenjave, trgovina s kavo-(interno ji pravijo ,,degustacija”) pa je v ,,Zelenjavi”. . Trgovini so zaprli 5. julija in ponovno naj bi začeli z delom 5. avgusta. Zaradi nepričakovanih zapletov pa je ,.zelenjava” začela z delom 10. avgusta, ,,degustacija” pa šele 17. avgusta. Ludvik Mataj, upravnik trgovin Tobačne tovarne v Pomurju, nam je razložil, da za zamudo niso odgovorni niti oni niti
izvajalci del, ampak da niso mogli pravočasno dobiti marmorja z otoka Brača.
Nekateri negodujejo, češ da so marmornata tla predraga in da se to ne izplača, vendar je upravnik zatrdil, da so to najbolj trajna tla, ki ostanejo zmeraj kot nova in jih ni treba menjavati vsakih nekaj let. Na naše vprašanje, zakaj so ob prenovi tudi zamenjali prostora, je Ludvik Mataj odgovoril: ,,Za ,,de-gutacijo” je bil prejšnji prostor premajhen. Tako zjutraj kot opoldne je bil lokal nabito poln, tako da
galanterija sploh ni prišla do izraza oziroma je niso mogli niti razstaviti. Z razširitvijo prostora bo lahko več ljudi uživalo ob kavi, hkrati pa smo povečali količino galanterije, dodali še kristal in nekaj časopisov in revij. Naš glavni cilj je povečati nakup galanterije in samo v teh dneh se je povečal promet tako pri galanteriji kot tudi pri kavi za 100 odstotkov.” O resničnem porastu prometa bomo seveda lahko govorili šele ob koncu leta. Trgovina sadja in zelenjave je
LENDAVA
Lendavska trgatev 15. septembra
Turistično društvo Lendava in gostici so se pred dnevi dogovorili, da bo letošnja prireditev Lendavska trgatev 15. septembra. Ta prireditev postaja vsako leto bolj zanimiva in privlačna, udeležuje pa se je vedno več vinogradnikov, ki prikazujejo trgatvene navade. Letos je prvič, da se organizacije loteva turistično društvo, upati pa je, da bodo
svoj prispevek k prireditvi dali tudi gostinci. V goste bodo povabili folklorne skupine iz sosednje Hrvaške pa domače godce in društva, da bi celotno prireditev še bolj popestrili. Na prireditvi bodo tako kot vsako leto pripravili tudi prodajo sodov in keramike oziroma posod, ki se rabijo v vinogradih.
Jani D.
Kako bomo proslavili
| 25-letnico dvojezičnega šolstva |
O tem je tekla beseda na 1. seji odbora za
I obeleževanj e 25-letnice dvojezičnega šolstva pri Pomur- ■ skem medobčinskem svetu SZDL.
Dogovorili so se, da bo osrednja proslava 21. oktobra | — (ob 10.00) v Prosenjakovcih. To pa bo hkrati prireditev ob ■ prazniku soboške občine. Odbor je sprejel tudi predlog, I I naj bi bil slavnostni govornik na zborovanju predsednik ■ “ predsedstva Socialistične republike Slovenije France Popit, " _ Sicer pa bodo na slovesnost povabili številne udeležence iz ■ domovine in tujine.
Jubilej pa bodo proslavili tudi z drugimi prireditvami. I Tako bodo pripravili okroglo mizo o vprašanjih ■ ■ dvojezičnega šolstva, tiskovno konferenco pred praz- n nikom, razstavo dvojezičnih učbenikov ter vsega I pismenega gradiva, ki ga uporabljajo na dvojezičnih šolah, ■ izdali bodo posebno brošuro, v kateri bodo v besedi in sliki ■ predstavili delovanje dvojezičnih šol in prav tako bodo I izdali skupno šolsko glasilo (Skupna pot —- Kdzses ut). I Vsaka dvojezična šola pa bo organizirala tudi interno ■ proslavo pod geslom Naših skupnih 25 let.
I Praznovanje pa bo seveda tudi priložnost za oceno ■ rezultatov in sprejem nadaljnjih nalog za uresničevanje ■ koncepta dvojezičnega vzgojnoizobraževalnega sistema v " m Pomurju.	■
J. G.
sicer sedaj v manjšem prostoru, vendar bolj prijetnem in ekonomičnem, predvsem pa bolj dostopnem za prodajalce (malo manj za kupce).
Celotna prenova obeh trgovin naj bi stala 200 starih milijonov, vendar računajo, da jih vse skupaj ne bo ostalo več kot 160 milijonov. Delo je bilo dobro organizirano, vsa dela pa so opravljali zasebniki, le keramična dela Sobota.
Tobačna tovarna ima v Pomurju 24 trgovin in najbolj uspešna je
prav ,,degustacija” na soboški tržnici, po prometu jo prekaša le podobna trgovina 'v Gornji* Radgoni, ki je bila prenovljena že pred leti. Letno načrtujejo eno milijardo 400 tisoč dinarjev prometa, a bo zaradi prenove ta številka verjetno ob koncu leta okrog dve milijardi.
V naslednjih letih (kakor bodo pač dopuščala sredstva) naj bi odstranili vse kioske in uredili lokale z galanterijo in časopisi.
Bernarda Peček
Na občinskem tekmovanju gasilsko-tehničnih enot civilne zaščite soboške občine, ki je bilo v Vanči vasi, je nastopilo 310 pripadnikov ali 31 enot. Posebno pozornost gledalcev pa je pritegnila uporaba ročne brizgalne iz leta 1891.
Foto: Feri Maučec
SUŠA OGROŽA NEKATERE PREDELE V RADGONSKI OBČINI
Gasilci gasijo žejo
Sušno vreme v zadnjih trinajstih dnevih vse močneje ogroža preskrbo s pitno vodo v posameznih naseljih Slovenskih goric. Tako jč tudi v večjih vaseh radgonske občine, kjer so cisterne za vodo prazne. To najbolj občutijo živinorejci. Preskrba z vodo za živino pa bi bila zares kočljiva, če tudi tokrat ne bi priskočili na pomoč radgonski gasilci. Vsak dan pripeljejo na najbolj ogrožene domačije dnevno okoli 20 tisoč litrov vode, pretekli teden pa so iz mestnega hidranta pripeljali 22 cistern vode.	vp
LENDAVA
Prizadevni
INA-
Krvodajalstvo v delovni organizaciji INA-Nafta Lendava vsako leto dosega lepe uspehe, pa naj gre za dajanje krvi v soboški bolnišnici ali za udeležbo na vsakoletni krvodajalski akciji zavoda za transfuzijo iz Ljubljane. Vsak četrti član tega delovnega kolektiva je krvodajalec, za dosedanje uspehe pa so letos prejeli tudi zlato plaketo republiškega
krvodajalci Nafte
odbora Rdečega križa. Vsem krvodajalcem urejajo v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih tudi izredno plačane dopuste, za celotno delovanje društva krvodajalcev po skrbi tudi socialna delavka. Društvo krvodajalcev INA-Nafta uspešno sodeluje tudi z občinsko organizacijo RK, saj se odzove vseh akcij, ki jih le-ta organizira.	Jani D.
LENDAVA
Sodelovanje bratskih občin
Na pobudo sindikalnih svetov v nekaterih občinah Slovenije in Hrvaške je bilo sklenjeno, da bodo občine tesno sodelovale zlasti na kulturnem področju. Program za letošnje leto je bil sprejet v Koprivnici, vsebuje pa pester repertoar kulturnih izmenjav na proslavah v posameznih občinah. Tako so v program kulturnih izmenjav vključeni: folklorna skupina iz Lendave, pevski zbor KUD Stefan Raj iz Turnišča, in pevski zbor osnovne šole Drago Lugarič Lendava. V sodelovanje so vključena tudi športna društva, posebej pa štabi civilne zaščite. V Koprivnici so ustanovili tudi poseben odbor v okviru sodelovanja bratskih občin, ki naj bi pripravil izdajo posebne spominske publikacije ob 25. obletnici tega sodelovanja, ki bo v letu 1986. Jani D.