PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /-»	j.
Abb postale i gruppo____________L.ena oU lir
Leto XXIV. Št. 8 (6901)
ZAKLJUČNO POROČILO O URADNEM^ OBISKU_ ŠPILJKA V RIMU
S prispevkom obeh etničnih skupin se bodo krepili odnosi med obema državama
Poročilo se sklicuje na zaključke Morovega obiska v Beogradu in poudarja da je treba rešiti še nerešena vprašanja v korist prebivalstva - Včerajšnji razgovori so se nanašali na mednarodna vprašanja in vprašanja miru v svetu - Izredno dobro ozračje - Danes obišče Špiljak papeža Pavla VI.
TRST, sreda, 10. januarja 1968
(Od na-ega posebnega dopisnika)
RIM, 9. — S sprejemom na Kapitolu med 17.30 in 18.30 se Je končal uradni del obiska predsednika izvršnega sveta SFRJ Mike Špiljka in državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Ni-keziča v Rimu. Po pozdravnem nagovoru je rimski župan iz-ročil predsedniku špiljku odlitek rimske volkulje, nakar se je Spil jak zahvalil z zelo lepim govorom, v katerem je med drugim Rimu, «mestu z veliko preteklostjo« zaželel tudi veliko prihodnost. župan je nato predsednika in ostale goste povedel skozi muzejski del Kapitola pa tudi v sejno dvorano in druge prostore.
Današnji dan se je za predsednika špiljaka in jugoslovansko delegacijo pričel s polaganjem venca Pred spomenik neznanemu vojaku.
ji ali Izraelu ali Mehiki. Trgovine	ga ministra. Te izjave se zdi, da	la ugotovljena enakost pogledov,
so primerno priredile tudi izložbe,	kažejo, da je hanojska vlada pri-,	Pričakuje se, da bo uradno sporo-
Toda najbolj opazne so pač slike pravljena pogajati se z ameriško čilo o obisku in razgovorih objav-in drugi predmeti, ki opozarjajo vlado z uresničenjem nekaterih toč- ljeno jutri pred odhodom Tita na na Jugoslavijo. Jutri se bo torej nih pogojev. Belgijska vlada je ob uraden obisk Pakistan kamor od-predsednik Špiljak verjetno ustavil tej priložnosti sporočila ameriški haja na vabilo predsednika Ajub Saragat	takoj	z veseljem	sprejel	v nekaterih od teh trgovin.	vladi svoje prepričanje, da je za-	Kana.
vabilo	predsednika Tita,	da	obišče ^b 12. uri bo predsednik izvršne-	želeno izkoristit! vsako priložnost	I	Predsednik Tito je danes dopol-
Jugoslavijo. Obstaja verjetnost, da »a sv.eta SFRJ sprejel na jugoslo- za začetek pogajanj, ki edina lahko dne s soprogo in z ostalimi člani pride do tega obiska še v tem varls. ambasadi predstavnike slo- pripeljejo do sporazumne rešitve v spremstva obiskal veliko hidrocen-
venskih manjsm iz Trsta Gorice	Vietnamu. To mirno rešitev soglas-;	tralo v kabulskem klancu Nagla
in Beneške Slovenije Ob 17. uri pa	no želita belgijska javnost in par-	‘	vzhodno od Kabula, ki je ena naj-
...........—......	----... s.e..1?0	s predstavniki bivših lament, kar iznaja iz resolucij, ki več ih hidrocentral na tem codroč-
Špiljka v Neaplju nato v petek uahjanskih partizanov v Jugosla- so bile izglasovane ob koncu leta. ju in ki jo je Afganistan zgradil s do Taranta in v soboto do Barija, V1J.1: Omeniti velja, da se je ze Čeprav ne razpolaga z vsemi ele- sovjetskimi krediti in pomočjo so-od koder se bo Špiljak z letalom Pncej	,za 'AeY. t“?20 menti, se belgijski vladi zdi, da so | vjetskih strokovnjakov. Nocoj je
letu.
Medtem ko se bo v četrtek nadaljeval neuradni obisk predsednika
takoj zatem pa so se v palači Chigi nadaljevali razgovori, ki so se pred kosilom tudi zaključili. Med kosilom, ki ga je priredil predsednik špiljak, so bile izrečene napitnice, ki so še enkrat podčrtale koristnost sedanjega obiska in razgovorov. Če bi Hoteli mimo vseh u-radnih poročil označiti veljavo teh dvodnevnih razgovorov, bi morali pravzaprav poudariti tisto posebno atmosfero, ki je vladala ves čas razgovorov in ki je potrdila pravilnost in resničnost besed predsednika Mora v neki izjavi še pred začetkom obiska, da gre za nekaj več kot samo za dobro sosedstvo. Lahko rečemo, da se je ta atmosfera razširila tudi zunaj dvoran, v katerih so se državniki pogovarjali, kot priča nadvse resno in ze-lo realistično pisanje vseh uglednih italijanskih listov, v katerih se je odražala zelo trezna ocena ju goslovanske zunanje politike sploh kot tudi teženj Jugoslavije, da se vsa vprašanja med obema državama urede na osnovi dobrih odnosov med enakopravnima partnerjema.
Večkrat je bilo poudarjeno, da so Pogledi na razna vprašanja, ki v sedanjem času pretresajo svet, v bistvu indentični, čeprav obstaja tu 'n tam različnost mnenj glede sredstev, kako doseči nekatere iste ci-ije. Toda med razgovori sta obe strani iskali predvsem stične točke, enaka stališča, ne da bi iskali in Poudarjali to, kar je v gledanju obeh držav različno.
Seveda je bilo pozitivno ocenje-no vse dosedanje sodelovanje na faznih področjih, ki se bo še razširilo. Prišlo bo tudi do nekaterih Oovih stikov. Očitno se bodo ugodno rešila tudi nekatera vprašanja medsebojne zunanje trgovine, ki so v zadnjem času postala nekoliko kočljiva zaradi članstva Italije v SET. če ne bi moglo priti do rešitve v samem okviru SET, tedaj se bodo našli drugi načini za pozitivno rešitev.
Čeprav ne v podrobnostih je ven-uar oilo omenjeno tudi manjšinsko vprašanje. Se vedno velja — je bi-rečeno — beograjski dogovor Stamboiič-Moro. Nekatere točke iz tega dogovora so se realizirale. Kar Pa še ni bilo napravljeno, ostane k°t dolžna naloga, ki jo je potreba
opraviti.
2a iskrenost odnosov med obema Vržavama priča tudi dejstvo, da Je predsednik italijanske republike
Sejem «Moda 1968» od 13. do 21. januarja v Ljubljani
13. sejem «Moda 1968» bo v času °d 13. do 21. januarja 1968 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljana Na sejmu bodo razstavljeni najnovejši izdelki jugoslovanske kon-fekcije modnih tkanin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne indu-ktrije in razni modni artikli.
Na tem sejmu bo modna industrija pokazala modele, barve in desene za pomlad in poletje 1968. bejem daje vsakoletno linijo jugo-s*ovanski modi za tekoče leto.
Zaradi velikega zanimanja, oziroma zaradi pomanjkanja razstavnega prostora se je uprava razsta-v*šča odločila zgraditi novo dvorano v sklopu sejmišča. Skupno bo razstavljalo na sejmu »Moda 1968» 189 razstavljavcev, od tega iz Slovenije 81, iz ostalih republik 88, r.rugi so iz Avstrije, Italije in ZR Nemčije (skupno 20). Spričo izrednega zanimanja za dodelitev čim v®čje kvadrature prostora je seveda pričakovati, da se bo na sej-Pro »Moda 1968» ponovilo živahno Poslovno ozračje, kar je tudi glav-01 namen te sejemske prireditve.
Zaradi priprav za nov način nagrajevanja eksponatov je Center za sodobno oblačenje v Ljubljani letos opustil dosedanji način ocenjevanja z diplomami in medaljami. Nov način bo objavljen za »Modo 1969» 'n bodo seveda vsi interesenti pravočasno zadevno obveščeni.
, V času sejma bo Center za sodobno oblačenje v Ljubljani prirejal modne revije 1968, in sicer od 13. do 20. januarja 1968 v »Festivalni dvorani*. Vsak dan popoldne ?b 16.30 bodo revije konfekcijskih Jzdelkov, ob 20. uri pa revije izdelkov po meri iz metrskega blaga.
Sejem bo odprt od 13. do 21. januarja, od 9.30 do 18.30. Prostori
bodo ogrevani.
vrnil v Jugoslavijo, pa je jutrišnji namenjen obisku, ki ga bo predsednik izvršnega sveta SFRJ o-pravil pri papežu Pavlu VI. V jugoslovanskih krogih se ta obisk ocenjuje že vnaprej pozitivno. Izrečeno je bilo tudi mnenje, da imenovanje zagrebškega nadškofa kardinala Šeperja na izredno odgovorno mesto v vatikanski kuriji gotovo ni prišlo časovno čisto slučajno. Prav gotovo že sama izbira jugoslovanskega kardinala za mesto, ki je bilo vedno domena kardinala iz kurije, ne more biti zgolj slu-čajnostna in tudi ne brez določenega namena.
Ko se bo predsednik Špiljak jutri vračal iz Vatikana, se bo ver-jena še ustavil u Ulici Tritone. Ta ulica — polna trgovskih izložb in po tej plati ena najlepših v Rimu — nudi te dni zelo zanimivo sliko, saj na pročeljih mnogih trgovin plapola jugoslovanska zastava poleg še nekaterih drugih zastav. V nobeni zvezi s sedanjim obiskom, je namreč med trgovinami v Ulici Tritone posebna akcija: kdor kupi za
spominskih plaket in medalj bivšim te izjave važne in zaslužijo skrbno
proučitev.*
Vojaški izvedenec «New York Times« piše, da bodo poslali v Južni Vietnam se sedem tisoč avstralskih in tajskih vojakov. S tem bo skupno število vojakov satelitskih držav znašalo 5S.000.
Včeraj so se na področju rižnih polj južno od Sajgona ob delti reke Mekong spopadle ameriške WASHINGTON, 9. — Senator Ful-; čete z večjo skupino partizanov.
partizanom ah njih svojcem.
R. R.
Senator Fulbright o Vietnamu
Tito s soprogo priredil v svoji rezidenci v Kabulu slovesno večerjo v čast kralju Zahiru in kraljici Horni ri.
Arabska organizacija za izvoz petroleja
BEIRUT, 9. — Saudova Arabija, Libija in Kuvajt so danes podpisali sporazum, ki določa ustanovi-
tev »arabske organizacije držav izvoznic petroleja*. Organizacija je dostopna vsaki arabski državi, za katero je petrolej glavni izvoz in katere udeležbo odobri svet ministrov nove ustanove Uradno sporočilo pravi, da hoče organizacija zagotoviti sodelovanje držav članic na vseh sektorjih petrolejske industrije in odločati, kako naj se bolje zavarujejo individualne in skunne koristi. Organizacija bo koordinirala petrolejsko politiko držav članic, skrbela bo za izmenjavo informacij ter za vzgojo državljanov držav članic na tem sektorju.
NEW YORK, 9. — Predsednik izraelske vlade Levi Eškol se je po sestanku s predsednikom Johnsonom vrnil danes v New York, kjer se je danes pogovarjal s senatorjem Robertom Kennedyjem. Kennedy je izjavil, da je naklonjen «vsaki dobavi pomoči, ki je potrebna za varovanje izraelskih meja in zaščiti nedotakljivosti njegovega ljudstva«. Eškol je povabil Kennedyja, naj obišče Izrael.
Ob 11.30 bo Špiljak spre j el predstavni ke slovenske manjšine
Izjavi Borisa Raceta za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in dr. Teofila Simčiča za Slovensko skupnost
Z večernim vlakom se je odpeljala v Rim delegacija slovenske manjšine v Italiji, katero bo jutri ob 11.30 sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Mika špiljak.
Na postaji smo vprašali predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Borisa Raceta o pomenu tega sprejema in razgovora z visokim jugoslovanskim državnikom.
Predsednik Boris Race nam je odgovoril: »To je prvikrat, ko bo predsednik jugoslovanske vlade u-radno sprejel predstavnike Slovencev v Italiji, in gre vsekakor za pomemben dogodek, saj priča o zanimanju in o prizadetosti najvišjih jugoslovanskih državnih krogov za slovensko manjšino v Italiji in s tem tudi o zanimanju matičnega naroda do svoje manjšine, ki je z njim tesno povezana. Do tega razgovora bo prišlo po zaključku uradnega obiska predsednika izvršnega sveta v Italiji, kar je pomembno, saj predstavlja vprašanje manjšin in s tem vprašanjem tudi izvajanje mednarodnih sporazumov, ki se nanašajo na ravnanje z manjšinami, pomemben del dvostranskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Mi bo-
bright ne verjame, da bosta Bela Ameriški vojaki so padli v zasedo hiša in državni departma upošte- partizanov, takoj ko so izstopili vala nedavne izjave Hanoja, da bi iz helikopterjev. Boj je trajal več se po ustavitvi bombardiranja lah- ur ,ln V? Je končal nekaj pred pol- i
^ „A v R1M0.............................................................
mo severnovietnemska_ vdaja in je njenih. sestreljeni so bili trije he-ne zamma noben kakršen koli kom-	—-	■	■	■
promis.*
Guverner države Michigan George Romney, ki misli kandidirati za predsednika, pa je izjavil, da ZDA
likopterrji, dva od njih pa sta bila popolnoma uničena. Partizani so imeli 26 mrtvih.
V Tokiu je predstavnik kambo-
pieuseuiuaa, pa je izjavil, ua	škega	poslaništva	izjavil,	da je
ne smejo prekiniti bombardiranja	kamboški zunanji	minister	prišel
Severnega Vietnama, »ne da bi do- j prejšnji teden v Hanoj, kjer se je bile dokaz, da bo tak ukrep pripe-1 sestal s predsednikom Hošimin-ljal do zadovoljive rešitve vojne v j hom. Sevemovietnamska tiskovna Vietnamu».	agencija javlja, da se je kamboški j
■ posebna akci- j Predstavnik belgijskega zunanje-1 minister pogovarjal s Hošiminhom določeno	vsoto	ga ministrstva pa je izjavil: »Bel-i	in s	hanojskim	zunanjim	mini-
blaga, si pridobi pravico	žreba	za	gijska vlada je skrbno proučila iz-1	strom.	Hošiminh je izjavil	kambo-
brezplačno potovanje po Jugoslavi-1 jave severnovietnamskega zunanje- škemu ministru, da Severni Viet-
__________ nam podpira borbo Kambodže v
obrambi njene neodvisnosti in oze. meljske nedotakljivosti.
Včeraj je prišel v Pnom Penh ameriški poslanik v Indiji Bow-les, ki se je davi udeležil v vladni palači v kamboški prestolnici sestanka s kamboškimi ministri.
Jutri bo Sihanuk sprejel Johnsonovega predstavnika. Danes popoldne je Bowles obiskal avstralskega in indijskega poslanika v Pnom Penhu.
Zaključno poročilo
RIM, 9. — V uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno ob zaključku prvega uradnega dela obiska predsednika zveznega izvršnega sveta Mike špiljaka v Rimu, je v zadnjem delu tudi daljši odstavek posvečen dvostranskim odnosom in vprašanjem, ki še zlasti zanimajo nas Slovence v Italiji.
V tej zvezi je rečeno, da sta predsednika poudarila, da je bil dosežen na raznih področjih napredek v okviru obstoječih prijateljskih odnosov med obema državama.
»V podrobnostih sta ugotovila, da so vprašanja, ki so bila predmet preučitve med obiskom Mora v Beogradu, v dobršni meri na poti reševanja, glede preostalih zadev pa so poglobili njih tehnične plati, in so izrazili željo, da se zastavijo vse sile, da se točno opre. delijo z namenom, da se ugodi potrebam zainteresiranega prebival, stva. Obe strani sta — v prisrčnem ozračju razgovorov — poudarili namere, da pospešujeta v vedno večji meri razvoj — in to tudi s prispevkom obeh etničnih skupin — odnosov med obema deželama in da iščeta, kjer je to potrebno, nove stične točke, in da se trudita za vedno bolj prijateljsko in konstruktivno politiko dobrega sosedstva ob spoštovanju obojestranskih interesov, pri čemer bodo s trdno voljo zasledovali skupne smotre miru ter delovnega in pomirjevalnega sožitja.«
Poročilo se torej glede vprašanj slovenske manjšine sklicuje na že sprejete zaključke med Morovim obiskom v Jugoslaviji, in pravi, da so nekatera vprašanja na poti reševanja, glede ostalih pa sprejema obveznosti za njih globljo proučitev in reševanje v interesu prebivalstva. V drugem odstavku pa se poudarja pomen narodnih manjšin
in njih prispevka h krepitvi in bo gatitvi odnosov med obema državama.
Poročilo govori v začetku, da so bili razgovori odkriti in da sta delegaciji odprto obrazložili svoja stališča glede mednarodnih vprašanj. Temu sledi naštevanje najvažnejših političnih vprašanj, pri čemer poročilo poudarja stališča, ki so bila obema delegacijama blizu. Tako se glede utrjevanja miru o-menja velika vloga OZN. Obe strani se strinjata, da je treba zastaviti vse sile, da se olajša sprejem sporazuma o razorožitvi in sklene pogodba o neširjenju atomske oborožitve, pri čemer je treba upoštevati potrebe mednarodne varnosti in zakonite koristi vseh držav.
V	zvezi z zadnjimi krizami na sredozemskem področju bosta obe strani podpirali napore OZN, da se obnovi ozračje zaupanja in miru. Glede Vietnama pa poročilo odkrito pravi, da sta obe strani obrazložili svoji stališči, ki se očitno ne ujemata, da pa se strinjata, da je treba najti politično rešitev, za katero dajejo ženevski sporazumi koristno osnovo.
Glede dvostranskih gospodarskih odnosov so poudarili ugoden razvoj izmenjave in koristnost raznih sporazumov.
V	tej zvezi je za naše področje
še posebno zanimiv naslednji odstavek:	»Obe strani sta z zado-
voljstvom ugotovili razvoj izmenjave obmejnih področij in sta potrdili koristnost še boljših zvez in stikov med gospodarskimi ustanovami na področju obeh obal Jadranskega morja.*
Končno je glede gospodarskih vprašanj še omenjeno jugoslovansko zanimanje za trgovsko pogodbo z evropsko gospodarsko skupnostjo.
Senator Gorton novi predsednik avstralske vlade
CANBERRA, 9. — Senator John Grey Gorton je bil danes izvoljen za predsednika avstralske liberalne stranke in bo postal novi ministrski predsednik. Liberalna stranka je večinska stranka v avstralski vladni koaliciji in njen predsednik je tudi ministrski predsednik. Gorton, ki ima 56 let, bo naslednik Harolda Holta, ki je utonil 17. decembra
Tito zaključil obisk v Kabulu
Javni tožilec o upravičenosti kritik o počasnosti sodnega postopka
Medministrski sestanek o posledicah ameriških finančnih ukrepov ■ Indeks življenjskih stroškov narasel za 2,1 odst.
KABUL, 9. — V Kabulu so se danes popoldne končali uradni jugoslo vanskoafganistanski razgovori drugega osebja in tudi zaradi ma-med maršalom Titom in kraljem terialnih pomanjkljivosti. Mohamedom Zahirom in njunimi Javni tožilec je končno govoril sodelavci o aktualnih mednarod- j o reformi zakonika o kazenskem nih vprašanjih in sodelovanju med postopku, ki je nujna, pri čemer
.!____ __________ \' _______X, .m Mi »-»o	f-i i /4 i Anl»ni
obema državama. V proučevanju aktualnih mednarodnih vprašanjih so posvetili posebno pozornost vojni v Vietnamu, naporom za premagovanje krize na Bližnjem vzhodu in delovanju v zvezi z bližnjo drugo svetovno konferenco o trgovini in razvoju, ki bo v Novem Delhiju. O vseh teh vprašanjih je bi-
Aiiii-rlško-kitujski razgovori. Na sliki je na lev! ameriški poslanik v Varšavi Granouskl, nu desni pa
elani kitajske delegacije.
pa je izrekel tudi nekaj kritik.
V sredo bo komisija za obrambo v poslanski zbornici pričela obravnavati predloge za ustanovitev preiskovalne komisije o SIFAR. Gre za zakonska predloga KPI in PSIUP in predsednik komisije je poveril poslancu De Meo, da poroča o zadevi.
Gen. De Lorenzo je po svojem odvetniku zahteval odstavitev javnega tožilca s procesa med njim in tednikom «Espresso», češ da je na zadnjem zasedanju sodišča izra. zil svoje mnenje, ko je zahteval oprostitev obtožencev.
Indeks življenjskih stroškov je novembra dosegel 102,6 točke in je bil za 2,1 odstotka višji kot istega meseca 1966. leta.
Predsednik vlade Moro je zvečer vodil medministrski sestanek, na katerem so bili prisotni ministri Fanfani, Pieraccini, Colombo, Re-stivo in Reale, podtajnik Malfatti, Valsecchi in Calvi ter guverner Banca dTtalia Carli.
Podtajnik Malfatti je dejal, da so obravnavali različna tehnična vprašanja v zvezi z napovedanimi ameriškimi finančnimi ukrepi in še zlasti njih vpliv na gospodarstvo držav evropske gospodarske skupnosti. Razpravljali so tudi o francoskem vetu proti vključitvi Velike Britanije in so potrdili osnovne smernice, ki so že prišle do izraza med razgovorom s predstavniki Velike Britanije ob njih obisku v Rimu.
Desničarski list «Lo specchio« je danes objavil vest, da je neki častnik SIFAR izročil Nenniju julija 1964. leta 5 milijonov lir, Pieracci-niju 5 milijonov in njegovi ženi 600 tisoč lir. Nenni je to vest takoj odločno zanikal in izjavil, da ni nikoli imel nobenih osebnih stikov — razen morda na kaki uradni redki svečanosti, ko za to sploh ni vedel — z nobenim častnikom SIFAR in da nikoli ni od nobenega prejel denarja. Predsednik republike Saragat je v tej zvezi po-
slal Nenniju solidarnostno pismo. Zadeva bo imela posledice tudi v parlamentu, kjer so desničarski poslanci vložili vprašanja.
V senatu se je pričela bitka za zakonski predlog o deželnih volitvah in so že danes misovci in liberalci pričeli obstrukcijo. Vendar pa ozračje še ni povsem razgreto, ker bodo jutri razpravo prekinili in jo bodo nadaljevali 16. januarja, da bo lahko senat odobril nekatere nujne zakonske odloke.
RIM, 9. — Ob prisotnosti predsednika republike, predstavnikov vlade in parlamenta so danes v Rimu svečano odprli sodno leto v veliki dvorani kasacijskega sodišča. Po uvodnih svečanostih in pozdravu predsednika Tavolara je imel otvoritveni govor javni tožilec pri kasacijskem sodišču Nicola Reale.
V uvodu je Reale govoril o zaostalih pravdah tako v civilnem kot v kazenskem postopku in je ugotovil, da je v razdobju julij 1966-julij 1967 naraslo število nerešenih civilnih primerov kar za 33 odstotkov pri po-ravnavnih sodiščih, pri pretu-rah pa za 7 odstotkov. Glede kazenskih zadev pa se je na videz stanje izboljšalo, dejansko pa gre samo za posledice amnestije, s čimer je bilo odstranjenih z dnevnega reda kar 992.000 kazenskih primerov.
Vseh kaznivin dejanj v razdobju 1966-67 je bilo 1.046.000 in so torej narasla za 4 odstotke v primerjavi z istim prejšnjim razdobjem. Občutno je naraslo število kaznivih dejanj zaradi spolzkih dejanj, večjih tatvin, ropov in izsiljevanj, znižalo pa se je število kazenskih primerov zaradi ubojev, povzročitve poškodb in stečajev.
Javni tožilec je ugotovil, da so upravičene kritike zaradi počasnosti sodnega postopka in da statistika dokazuje, da so povsem točne splošne ugotovitve o izredni počasnosti kazenskih in civilnih pravd. Te težave nastajajo iz več razlogov in predvsem zaradi pomanjkljivosti zakonskih določil, pomanjkljivega števila sodnikov in
i sf.-epr..> poslopje v Brooklynu. 125 stanovalcev je moralo zbežati na prosto ob mrazu 18 stopinj pod ničlo. Nekaj od njih pa ni moglo zbežati na prosto in so zgoreli. Skupno je zgubilo življenje 13 ljudi, med katerimi 9 otrok. Se vedno pa iščejo med razvalinami. Ranjenih je bilo 40 oseb, ki so povečini gasilci in policaji, katerim je uspelo rešiti okoli sto ljudi. Kljub velikim težavam je gasilcem uspelo pogasiti požar po štirih urah.
Hud mraz v Jugoslaviji
BEOGRAD, 9. — V Jugoslaviji je danes prenehalo snežiti, pritisnil pa j je mraz, tako da se je v vseh krajih temperatura celo na Hvaru spustila pod ničlo. Najbolj hladno je bilo v Gospiču (—24), največ snega je bilo na Bjelašnici (180 cm). Na Donavi se je pojavil led od madžarske meje do Pančeva. Železniški promet je povsod vzpostavljen, toda opravlja se z zamudo. Na glavnih cestah Hrvaške je bil promet ponovno vzpostavljen. Neprehodna je cesta Senj-Otočac ter številne postranske ceste v Gorskem Kotaru in Velebitu. Zaradi poledice je otežkočen promet na cesti Zagreb — Beograd in na mnogih cestah v Makedoniji in Srbiji. Neprehodne so tudi mnoge ceste v planinskih delih črne gore. Največ zametenih cest je v Bosni in Hercegovini, kjer je promet prekinjen na vseh cestah razen na relaciji Bihač — Zagreb in Bihač — Bosanski Petrovac.
Zaradi okvare r.a električnem o-mrežju je bil nad eno uro prekinjen promet med Novim Beogradom in Beogradom zaradi česar so mnogi pri temperaturi —15 stopinj morali peš po opravkih v Beograd. Na Reki mnoga podjetja, med katerimi tudi ladjedelnice, zaradi nezadostne dobave električnega toka zaradi okvare na daljnovodu pri Pribalju že drugi dan ne delajo normalno.
PARIZ, 9. — Francoska vojska se pripravlja na umik dveh oklepnih regimentov iz Zahodne Nemčije. Pcieg tega se predvideva nova razdelitev nalog med francoskimi silami v Zahodni Nemčiji. Do konca leta bo ostalo v Zahodni Nemčiji 60,000 francoskih vojakov. V francoskem ministrstvu za oborožene sile obrazložujejo te premike z reorganizacijo divizij v Franciji in v tujini.
mo imeli - priložnost, da podrobneje obrazložimo naša stališča, okoliščine, v katerih živimo in naše potrebe. Vsekakor gre za pomemben dogodek, o katerem pa bomo lahko povedali kaj več slovenski javnosti po našem povratku.»
Dr. Teofil Simčič, član vodstva Slovenske skupnosti in bivši dolgoletni občinski svetovalec pa nam je pred odhodom izjavil:
»Med svojim obiskom v Jugoslaviji je predsednik italijanske vlade Aldo Moro sprejel v Zagrebu predstavnika italijanske manjšine, živeče v Jugoslaviji, predsednika Unije Italijanov za Istro in Reko prof. Bormeja. Sedaj bo predsednik izvršnega sveta SFRJ Mika Špiljak med svojim obiskom v I-taliji sprejel predstavnike slovenske manjšine v Italiji. Gre za pomemben dogodek in bomo predsednika jugoslovanske vlade obvestili o položaju manjšine in o naših perečih vprašanjih.*
Sneg in mraz
RIM, 9. — V vsej Italiji Je še vedno slabo vreme. V mnogih krajih divjajo snežne nevihte, na splošno pa je tudi danes bolj ali manj snežilo v večini predelov države. Snežilo je tudi v Rimu, na Siciliji in na Sardiniji. Skoraj povsod je temperatura padla.
ŽENEVA, 9. — Po snežnem viharju, ki je zajel Švico v nedeljo, je v noči od ponedeljka na torek zopet močno snežilo na glavnih goratih področjih in vsulo se je več plazov, ki so porušili več hiš. Na področju Klosters je plaz zasul 25-letno smučarko. Nekateri kraji so popolnoma izolirani.
PARIZ, 9. — Zaradi naraslih da tokov je reka Seina danes ves dan naraščala. Ce bo še dalje deževalo, je nevarnost povodnji. Nekatere ceste ob reki so že poplavljene.
LONDON, 9. — Vso srednjevzhod-no Anglijo je danes paraliziralo snežno neurje, zahodni del pa so zajeli veliki nalivi. Zvečer je tem peratura padla in ceste je pokrila plast poledice. Številne ceste in železniške proge zo zaprte za promet.
ANKARA, 9. — Turčijo je zajel izreden val slabega vremena, ki je povzročilo veliko škodo in tudi nekaj žrtev. Zaradi velikih nalivov je v nekaterih krajih več hiš poplavljenih in promet je ponekod prekinjen. Prekinjene so bile tuui nekatere telefonske zveze.
NEW YORK, - Vse Združene države Amerike je zajel val izrednega mraza z izjemo Kalifornije. V Manhattanu ie bilo danes 17 stopinj pod ničlo. Ker so zmrznile e-lektrične naprave, so bile v prometu podzemeljske železnice velike zamude. Nastali so tudi številni požari.
V nekaterih krajih na severu države New Y->rk je temperatura padla na 40 stopinj pod ničlo. Hud mraz je tudi v mnogih državah Midle Wesa in na severu pacifiške obale.
llllllllllllll|lll||||||||||llllllllllll,MnMl|„„(lll|IM|||MMI||||H||M|„||||||||||m|||||||||||||||||||||||f||||||||M|||||C
De Gaulle odgovoril na pismo Ben Guriona
PARIZ, 9. — General de Gaulle lostne usode arabskih beguncev v
Sueški prekop
KAIRO, 9. — «A1 Ahram« piše, da bodo izvedenci organizacije Sueškega prekopa končali pred koncem tedna podrobno poročilo o delu, ki je potrebno za odhod petnajstih ladij iz Sueškega prekopa. Omenjena organizacija je še včeraj pozvala poveljnike petnajstih ladij, naj pregledajo stroje. Dalje poroča list, da sta včeraj načelnik glavnega štaba oboroženih sil ZAR in poveljnik egiptovske mornarice pregledala enote ob zahodnem bregu prekopa.
Velik požar v Brooklynu
NEW YORK, 9. — Preteklo noč Je velik požar, ki ga je poživljal tudi močan veter, uničil štirinad-
je poslal 30. decembra pismo bivšemu predsedniku izraelske vlade Ban Gurionu v odgovor na njegovo pismo. Vsebino pisma so objavili danes popoldne v Elizejski palači. De Gaulle poudarja zanimanje, ki ga Francija ima za Izrael in za njegovo prihodnost, in poudarja: »Spopad, ki je znova nastal na Srednjem vzhodu, ima važne posledice, ki zadevajo od blizu Francijo iz vseh političnih, gospodarskih, moralnih, verskih in zgodovinskih razlogov, ki so vam znani.*
De Gaulle izreka priznanje dosedanjim dosežkom Židov v Izraelu in pripominja, da Francija ni od vsega začetka štedila svoje simpatije do Izraela. Nato pravi: »Ne morete dvomiti, da bi se uprli uničenju Izraela, kakor smo to jamčili pri naših prejšnjih uradnih razgovorih in med katerimi sem javno označil Izrael kot prijateljsko in zavezniško državo.*
Zatem omenja, da je vedno izjavil, da »za opravičilo tako začetega dela in za zagotovitev prihodnosti bi moral Izrael biti zelo zmeren v odnosih s svojimi sosedi in pri svojih ozemeljskih ambicijah. To tem bolj, ker zemljo, ki so jo zavezniške države spočetka priznale vaši državi, imajo Arabci za svojo dobrino, in kot Arabci, v katerih sredini se je ustanovil Izrael, so s svoje strani ponosni, spoštovanja vredni, in Francija ima do njih staro in naravno prijateljstvo, ter zaslužijo tudi, da se razvijajo, kljub vsem oviram narave, hudih in poniževalnih zakasnitev v stoletjih zaradi njihovih zaporednih okupatorjev in končno zaradi njihove razpršitve.*
De Gaulle nadaljuje: »Seveda nikakor ne oporekam, da je bila ne-všečna blokada Akabskega zaliva enostransko škodljiva za vašo deželo, in priznavam dejstva, da se je Izrael lahko čutil ogrožen spričo napetosti, v kateri je bilo palestinsko področje zaradi valov žalitev proti Izraelu in hkrati zaradi ža-
Jordaniji ali v Gazi.*
De Gaulle nadaljuje: »Prepričan sem, da Izrael presega meje potrebne zmernosti, ker je šel mimo svoječasnih opozoril francoske republike vaši vladi, s tem da je začel sovražnosti, zavzel s silo orožja Jeruzalem ter razna jordanska, egiptovska in sirska ozemlja, za-Čfil zatiranje in izgone, ki so ne-izoežna posledica okupacije, in ki vse kaže, da stremi po priključitvi, zatrjujoč pred svetom, da se rešitev spora lahko doseže samo na podlagi pridobljenih zavojevanj in ne s pogojem, da se ta ozemlja izpraznijo.*
»To se mi zdi toliko bolj nevšeč-no, ker se mi zdi, da bi z umikom izraelskih čet bila danes mogoča rešitev v okviru Združenih narodov, ki bi ysebovala priznanje vaše države, jamstva o varnosti na obeh straneh meja, ki bi se lahko določila na podlagi mednarodne arbitraže, dostojno in pravično usodo beguncev in manjšin, svobodno plovbo za vse po Akabskem zalivu in Sueškem prekopu. Znano je, da je Francija eventualno pripravljena sodelovati pri taki rešitvi ne samo politično, temveč tudi praktično»
Na koncu se de Gaulle vrača na besede, ki jih je izrekel na svoji znani tiskovni konferenci na kateri je označil Žide za »eliten narod, gotovega samega sebe in gospodovalnega*. »To sodbo so hoteli nekateri slabo tolmačiti, medtem ko ne more biti nič nevljudnega pri poudarjanju značaja, na podlagi katerega je to močno ljudstvo lahko preživelo in ostalo tako po 19 stoletjih v nezaslišanih pogojih. Toda Izrael, namesto da bi povsod po svetu nosil svoje dvatisočletno izgnanstvo, je dejansko postal država med drugimi, katere življenje in trajanje sta po običajnem zakonu odvisna od njegove politike. Sedaj je ta politika — kakor so mnogi narodi zaporedoma ugotovili — veljavna samo s pogojem, čc M prilagodi stvarnosti.*
Vreme včečraj: najvišja temperatura 4, najnižja —1.5, ob 19. uri 1.8 stopinje, vlaga 40 odst., zračni tlak 1006.6 stanoviten, veter 10 km severovzhodnik, nebo poobiačeno, morje mirno, temperatura morja 8.3 stopinje.
Tržaški dneva
Danes, SREDA, 1«. januarja
Gregor
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ofc 16.40. Dolžina dneva 8.55. Luna vzt* de ob 12.31 in zatone ob 2.59.
Jutri, ČETRTEK, 11. januarja
Pavlin
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Deželni odbor se odločno poteguje za zgraditev protosinhrotrona v Doberdobu
Vprašanje povezave avto ceste z mejnima prehodoma pri Frnetičih in na Pesku ■ Začetek razprave o zakonskem osnutku o deželni urbanistiki
Seja pete deželne komisije
' Peta stalna komisija za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem j se je včeraj zjutraj na kratko se-I stala pod predsedstvom svetovalca ! Rigutta, takoj po prekinitvi seje I deželnega sveta. Med sejo je pred-| sednik deželnega odbora Berzanti
Včeraj je bila prva letošnja seja deželnega sveta Na njej so začeli razpravljati o zakonskem o-snutku o deželni urbanistiki, ki ga je predložil deželnemu svetu deželni odbor. Kot sme že pisali, je napisal poročilo o tem zakonu za večino demokristjan Ribezzi, medtem ko sta sestavila poročili za manjšino komunist Bosari in liberalec Trauner. Ribpzzi je včeraj rekel, da ne bo govoril več o zakonskem osnutku, ker se je skliceval na poročilo, dodano k njemu. Komunist Bosari in liberalec Trauner pa sta dodala k svojima poročiloma še nekaj pojasnil. Bosari se je pritožil, da ie neki časopis spremenil smisel njegovega poročila.
Zatem se je veliko število svetovalcev priglasilo k razpravi, katero pa so prekinili, ker je deželni odbor predložil k zakonskemu o-snutku štiri popravke, o katerih je zatem razpravljala peta komisija deželnega sveta. Zaradi tega so že nekaj po 11. uri sejo prekinili in se bo razprava nadaljevala danes.
V začetku seje so odborniki od govarjali na razna vprašanja svetovalcev. Odbornik za industrijo in trgovino Marpillero je odgovoril na vprašanji svetovalcev Traunerja (PLI) in Devetaga (PSU), ter na interpelacije Devetaga, Ginaldija (KD) in Traunerja v zvezi z načrti za zgraditev protosinhrotrona v Doberdobu. Rekel je, da so o proto-sinhrotronu in o izbiri njegove lokacije že večkrat razpravljali v deželnem svetu. Ob raznih prilikah so hoteli svetovalci vedeti, kakšno je stališče odbora do tega vprašanja. Razumljivo je, da lahko odbor le zagovarja izbiro Doberdoba. Svetovalcu je odbor tudi že večkrat odgovoril v zvezi s posredovanjem pri vladi. Upoštevati pa je treba, da ne more odbor glede tega odločati. Zadnje čase so se pojavile v časopisih glede protosinhrotrona razne vesti. Od tod tudi ponovno zanimanje zanj. Trinajstega in 14. decembra se je sestal v Ženevi CERN in države, ki so v njem udeležene, so sklenile, da se zgradi protosinhrotron 300 GeV. Časopisi so obširno poročali o delu CERN in o njegovih sklepih. Iz teh poročil je razvidno, da se bodo za kraj gradnje protosinhrotrona odločili uradno spomladi. Na vsak način je posebna komisija, ki je proučila značilnosti raznih krajev, že izrekla zelo ugodno mnenje glede Doberdoba. Komisija pa je izrekla tudi enako mnenje glede kraja Le Luc v Franciji. Odbor bo na vsak način napel vse sile, da bi izbrali Doberdob, saj bi bilo to za našo deželo velikega gospodarskega pomena. Pri tem se odbor opira na solidarnost celotnega sveta.
Odbornik za javna dela Masutto je odgovoril liberalcu Traunerju na vprašanje o povezavi avto ceste Trst - Benetke z mejnima prehodoma pri Fernetičih in na Pesku. Rekel je, da je za to vprašanje pristojna država, da pa se dežela zaveda važnosti rešitve tega vprašanja zlasti za Trst. Vprašanje lahko reši država preko ANAS. Toda pri tem ne more pustiti ob strani dežele. Glede uresničenja tega vprašanja pa gre sedaj le za predvidevanja. Že vključitev openskega vozla v deželni načrt kaže voljo deželnega odbora, da se da tej povezavi velik pomen. Do Ses-ljana ima koncesijo za avto cesto družba Autovig Venete. Tu bodo namreč uredili pristop na avto cesto. Povezavo, ki jo zagovarja svetovalec Trauner. bi moral vključiti v program ANAS O stvari so že razpravljali na trgovinski zbornici. Po drugi strani pa skrbi tehnični urad za uela na mejnih pre hodih. Če hočemo na tem torišču kaj doseči, se je treba lotiti vseh teh vprašanj z notranjega gledišča. Na vsak način bo deželni odbor ponovno opozoril ANAS na to vprašanje.
Isti odbornik je odgovoril liberalcu Morpurgu glede cestne pomoči na avto cesti. Rekel je, da je promet na tej cesti proti Vidmu in La-tisani presegel pričakovanja, da pa ni tako intenziven kot na drugih avto cestah. Ni res, da so šoferji na tej cesti popolnoma prepuščeni sami sebi. Po njej vozijo ves dan vozila za pomoč družbe Autovie Venete in vozila cestne policije. Tudi na drugih avto cestah je malo poskrbljeno za telefonsko službo, ker to mnogo stane. ANAS pa je pripravil načrt za razne postaje za storitve ter za namestitev okrepčevalnic podobno kot na drugih cestah.
Odbornik za promet Giacometti je odgovoril na vprašanje socialistov Volpeja in Bertolija ter na interpelacijo komunistov Bosarija in Coghetta v zvezi s pomanjkljivimi avtobusnimi zvezami med Vidmom in desnim bregom Tilmenta ter v zvezi z zvišanjem tarif. Rekel je, da gre za 15odst. zvišanje, ki so ga pooblastile oblasti. Sicer gre za ukrep, ki so ga sprejeli po vsej državi. Zaradi tega je nemogoče preklicati poviške. Kar se tiče pomanjkljivih prometnih zvez in pomanjkljivosti na avtobusih, ki so često prenatrpani, pa je deželna uprava odločno opomnila družbe, ki skrbijo za razne proge.
Odbornik Stopper je pojasnil na vprašanje komunista De Caneve neke svoje izjave, ki jih je dal na predavanju 17. decembra lani v Tarčentu o deželnem načrtu, pri čemer je omenil razmejitev področij za industrijski razvoj. Načrt predvideva namreč veliko industrij sko središče v Hurr.inu in manjše središče v Tolmeču.
Odbornik za turizem Cumbat je
ne pozna deželni urad za urbanistiko ustreznega natečaja, saj ni bil niti predložen občinskemu svetu v odobritev.
Umrl je Alojz Rener
Predvčerajšnjim je v sežanski bolnici umrl 81-letni Alojz Rener, oče Poldeta Renerja, tajnika občinske skupščine v Sežani. Pogreb pokojnika bo danes, 10. t.m., od 15. do 16. ure v Štjaku.
Hudo prizadetim svojcem izrekajo prijatelji in znanci svoje globoko sožalje. Sožalju se pridružuje Primorski dnevnik.
orisal nekaj popravkov, ki jih je predložil odbor k zakonu o urbanistiki. Predvsem gre za popravek člena št. 8, s katerim se določa, da se uveljavi dokončni načrt deželnega urabnističnega načrta z odlokom predsednika deželnega odbo. ra, potem ko ga odobri deželni svet. Z drugima dvema popravkoma se spreminjata člena 33 in 34, medtem ko se četrti popravek tiče nove norme o podrejenem načrtovanju. Seje komisije se je udeležil tudi odbornik za urbanistiko Leschiutta.
odgovoril na vprašanje liberalca Traunerja v zvezi s proslavami obletnice osvoboditve Trsta in je rekel, da je od pripravljalnega odbora za «Trst 63» odvisno, ali bodo vključili med razne športne programe tudi prihod tekmovalcev kolesarske dirke «Giro d'Italia» v Trst.
Odbornik za urbanistiko Leschiutta je končno odgovoril komunistu Cuffaru glede vsedržavnega natečaja za podroben regulacijski načrt za zgodovinsko središče v Trstu.
Vprašal ie odbornika, ali se strinja s sestavo komisije in z značajem natečaja. Leschiutta je rekel, da je izvedel iz tiska da namerava razpisati tržaška občinska uprava takšen natečaj. Ko pa je poizvedoval na županstvu, so mu povedali, da je stvar še nekako v zraku. Zato
illlllllllllltllllllllllllllll|IIIIUIIII|||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIMIlllllllllllllllllllllinilllllllllllll|llU«l||||||||||||||||lllll|lllllllllll/IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllJIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllHIII|llllllt
Poziv združenja ANPI
Zveza partizanov ANPI poziva vse tovariše, ki niso še izpolnili vprašalnih pol, naj jih izpolnijo v najkrajšem času in izročijo na sedežu v Ul. Zonta 4, ali pa pooblaščencem po vaseh.
z Vladni komisar dr. Cappellini
Imenovan upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva
je včeraj sprejel na vljudnostni i venec iz Nabrežine. Je ugleden in obisk novega predsednika Italcan- j sposoben strokovnjak. Vsekakor je tieri dr. Gaetana Cortesija.
Edini zastopnik s Tržaškega je slovenski strokovnjak dr. Gantar
Kot zastopnika kmečke organizacije «Alleanza Coltivatorb sta v upravnem svetu cav. Alceste Ferrante in Bruno Mar izza
Na včerajšnji seji deželnega od- j imenovan Slovenec, kar je še bolj bora, ki je bil pod predsedstvom ' pomembno, če pomislimo, da je dr. Berzantija, so razpravljali tudi on edini predstavnik iz tržaške po-o organih ustanove za razvoj kmetijstva v avtonomni deželi Furla-niji-Julijski krajini, ustanovljene z deželnim zakonom štev. 15 od 18. julija 1967.
Na predlog odbornika za kmetijstvo so imenovali za predsednika upravnega sveta ustanove kom-turja Maria Lucco, ki je znan voditelj «Coltivatori diretti« in predsednik pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Vidmu. Poleg tega je tudi pokrajinski odbornik za kmetijstvo v videmski pokrajini ter znan član vodstva Krščanske demokracije.
Zatem je odbor imenoval člane upravnega sveta, ki so vsi iz videmske in goriške pokrajine razen dr. Karla Gantarja, ki je vpisan v zbornico doktorjev komercialistov v Trstu. Dr. Gantar je Slo-
krajine v upravnem svetu te važne ustanove.
Za podpredsednika upravnega sveta pa so imenovali geometra Bruna Battistija iz Gorice. Za «A1-leanza Coltivatori« sta bila imenovana Bruno Marizza iz Gradiške in Alceste Ferranti iz Palmanove.
Od 16. do 25. januarja
Umetniška razstava v krožku «Ghisleri»
Tržaška sekcija ENDAS organizira skupno zimsko slikarsko in kiparsko razstavo. Vsak umetnik lahko sodeluje največ z dvemi svojimi deli. Razstava bo v galeriji krožka «Ghisleri» od 16. do 25. januarja. Dela za razstavo je treba
_________________v	_ predložiti na tajništvu v Ul. Zudec-
razveseljivo, da je bil na to mesto I che l/c do 12. t.m. od 19. do 21. ure.
$ SINOČNJE SEJE TRGOVINSKE ZBORNICE
Zagotoviti je treba nova naročila tržaškim ladjedelnicam
Poročilo predsednika dr. Caidassija - Sklepi CIPE so prizadeli tudi veliko število manjših obratov
V kongresni dvorani trgovinske zbornice je bilo sinoči posebno srečanje krajevnih operaterjev, posvečeno vprašanju postopnega slabšanja položaja v domačih ladjedelnicah in s tem vzporednega upadanja vseh stranskih dejavnosti, ki
ne industrije in pa nove industrijske pobude, ki jih predvideva načrt CIPE.
Ko je trgovinska zbornica v maju 1965. leta opravila podrobnejšo anketo manjših industrijskih in obrtniških podjetij, ki poslujejo v
spremljajo in dopolnjujejo ladje-! tesni povezavi z domačim ladjedel-delniško industrijo. Zasedanja, ki1 ništvom, je ugotovila, da se je s ga je vodil predsednik zbornice dr. j tem poslom bavilo 72 podjetij s Caidassi, so se udeležili predstav-' skupnim številom 2.877 zaposlenih niki Zveze tržaških industrijcev, delavcev. Podobna anketa julija krajevne Zveze malih in_ srednjih 1966 pa je ugotovila, da je bilo
industrijskih podjetij. Združenja obrtnikov ter zastopniki drugih organizacij, ki se udejstvujejo na o-menjenem področju.
Glavno poročilo je imel dr. Caidassi, ki je kratko ponovil potek dogajanj v zvezi z znanimi sklepi Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE in z njihovim uresničevanjem. Osrednje oblasti so s tako imenovanim I. načrtom IRI najprej nameravale potisniti tržaško ladjedelniško industrijo popolnoma vstran, pozneje pa so po zaslugi trgovinske zbornice in drugih poslovnih organizacij z našega področja svoj program v toliko spremenile, da je Trst postal sedež družbe «Italcan-tieri» ter da se bosta na našem področju zgradila zidani dok za orjaške petrolejske ladje in pa tovarno «Grandi Motori Trieste«. Uresničitev teh načrtov, je naglasil, dr. Caidassi, pa zahteva najmanj tri do štiri leta intenzivnega dela.
Gre za obdobje prehodnega značaja, ki pa že od vsega začetka postavlja v ospredje vrsto resnih vprašanj. Eno izmed najbolj perečih problemov v tem trenutku tiči v pomanjkanju dela za vsa tista industrijska in obrtniška podjetja, ki so v preteklosti proizvajala za ladjedelniško industrijo in od nje živela. Podjetja odpuščajo zaposleno osebje in danes že preti nevarnost, da bo Trst izgubil svoje potencialne visokokakovostne zmogljivosti, brez katerih ne bo mogel prevzeti nalog, ki jih bo čez nekaj let postavil predenj ponovni razvoj tukajšnje kovinopredeloval-
pri istem številu podjetij zaposlenih le še 1.778 delavcev. Od tistega datuma do danes se je stanje še znatno poslabšalo, in kaže da se resničnemu današnjemu stanju najbolj' približuje cenitev, da ■ se je število zaposlenega osebja doslej skrčilo še za 390 ljudi, ter da je zaposlenih v omenjenih podjetjih ie še kakih 1.200 delavcev. Glavni raz iog za to nazadovanje je iskati predvsem v postopnem upadanju ladjedelniškega dela v tukajšnjih obratih. Položaj na tem področju se je še znatno poslabšal z nasto-
pom hude krize v ladjedelnici Felszegv v Miljah, v kateri dela 500 delavcev in ki je poglavitnega pomena predvsem za Milje (zlasti odkar so zaprli tamkajšnjo ladjedelnico Sv. Roka), mimo tega pa tudi za nadaljnji gospodarski razvoj celotnega tržaškega področja.
Po mnenju dr. Caidassija je treba čim prej pristopiti k rešitvi nakazanih problemov, in sicer vzporedno s finančno akcijo v podporo prizadetih podjetij, ter z operativno akcijo, ki naj bi zagotovila Tr žaškemu arzenalu - Sv. Marku primerno zaposlitev pri predelovanju starih potniških ladij v trajektne ladje ter vrsto naročil za gradnjo mešanih ladij.
V razpravo, ki je sledila Caidas-sijevemu poročilu, so posegli številni prisotni strokovnjaki in pred stavniki stanovskih organizacij. Na koncu so izdelali resolucijo, katero bo dr. Caidassi danes predložil ožjemu odboru trgovinske zbornice. Resolucijo bodo nato poslali pristojnim oblastem.
IZVRŠENO ZADNJE
V LADJEDELNICI «FELSZEGY»
Petrolejsko ladjo «Rossitza» že izročili bolgarski družbi
Posrečena zamisel gradnje ladij za vzhodne države
V	miljski ladjedelnici «Felszegy» so izročili predstavnikom pomorske družbe «Bulgaria Shipping Company», s sedežem v Sofiji, 3.050-tonsko petrolejsko ladjo «Ros-sitza.), ki je odplula iz našega pristanišča, namenjena najprej v Egipt, nato pa na sever, na Norveško in na Švedsko. Z odhodom «Rossitze» se praktično zaključi zadnje večje naročilo v «karnetu» miljskega obrata, nad katerim se kakor znano že delj časa zgrinjajo temni oblaki brezposelnosti.
V	obratu «Italcantieri» v Castel-lamare di Stabia pa so pravkar splavili 26.000-tonsko ladjo za prevažanje razsutih tovorov «Ziemio Koszatinsko«, ki jo je svoj čas hkrati z drugo enako ladjo naročilo poljsko podjetje «Centromor» iz Varšave. Takoj zatem, ko je ladja srečno zdrsela s sanišča v morje, so na kobilici pričeli graditi drugo ladjo. Pred tem je štiri ladje iz vrste «Ziemia», kakor znano, zgradita naša tržaška ladjedelnica Sv. Marka, ki je svoj čas, v času velike stiske za naročila, najprej pripravila načrte in potem tudi pričela graditi na lastno pest serijo 23.375-tonskih ladij za prevažanje razsutih tovorov z upanjem, da bo že pozneje dobila zanje Vup-ce. Ladje so se res kmalu tako izkazale, da jih je poljsko podjetje ne le kupilo štiri, ampak naročilo
še dve za spoznanje večji ladji iste tehnične koncepcije in «Italcantie-ri» je dala graditi ti dve ladji v svojem obratu v Castellamare di Stabia.
liiiliiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiTiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiriiTiliiliiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiilliiiiiMiiill
SMRTNA NESREČA NA DELU V ŽELEZARNI POD SKEDNJEM
Albin Kraševec padel z višine 12 m in obležal mrtev zaradi hudih poškodb
Vzroki nesreče nepojasnjeni ■ Nenadna slabost?
Pokojnik zapušča ženo in 19-letno hčerko
Včeraj zjutraj okoli 10.55 je podlegel hudim poškodbam 59-letni delavec Albin Kraševec iz Ul. Risor-ta 12, ki se je malo prej ponesrečil pri delu v škedenjski železarni podjetja «Italsider».
Kako se je nesreča pripetila, ne ve povedati nihče. Pokojni Kraševec se je nahajal v trenutku, ko
Pomaranče iz Izraela
je padel s premičnega žerjava, ki prenaša ponve za vliv surovega železa, v višini 12 metrov. Kraševec je bil po poklicu mazalec, ki je moral skrbeti za mazanje velikega prenosnega stroja. V trenutku nesreče je bil na stroju on sam, zato ni nihče mogel pojasniti, zakaj je nesrečnež padel.
Ponesrečencu so takoj priskočili na pomoč, toda vse je bilo zaman, kajti on je takoj preminil zaradi hudih poškodb. Zdravnik RK dr. Lovrečič je ugotovil hude poškodbe in zlome na vseh udih ter verjetni zlom zatilnika. Po pregledu trupla in opravljeni preiskavi je pristojni poveljnik obalne policije dovolil, da se truplo pokojnega Kraševca prepelje v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnijskim oblastem.
Kako je prišlo do nesreče, verjetno ne bomo nikoli zvedeli. Kot smo dejali, se je ta pripetila v trenutku, ko ni bil nihče prisoten. Zelo verjetno je, da je že skoraj 60-letnemu delavcu postalo nena-
doma slabo ter da je omahnil v nezavesti v praznino. To domnevo potrjuje dejstvo, da je bil Kraševec pred mesecem dni na bolezenskem dopustu in da se je baje šele pred nekaj dnevi vrnil na delo.
Pokojni Kraševec se je rodil v Skednju ter je potem dalj časa živel pri Orehu. Potem je odkupil stanovanje v Ul. Risorta 12, kjer je živel z ženo Vido in hčerko A-nomarijo, ki je sedaj stara okoli 19 let. Pokojnik ima več sorodnikov, ki živijo pri Sv. Ani. Vsi sosedje v Ul. Risorta so ga poznali kot delavnega človeka, ki je skrbel za svojo družino. Bil je skromen in redkobeseden v toliki meri, da ga v bližnjih javnih lokalih skoraj niso poznali.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er-ta dl S. Anna 10.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM Oscar W i 1 d e
KAKO VAŽNO JE BITI RESEN!
(komedija v treh dejanjih)
Prevod: Mira Miheličeva Scenograf: ing. arh. Niko Matul Kostumograf: Anja Dolenčeva Režiser:	JOŽE BABIČ
PREMIERA:
v petek, 12. januarja ob 21. uri abonma: premierski PONOVITVE:
v soboto, 13. januarja ob 21. uri abonma: I. ponovitev sindikalni v sredo, 17. januarja ob 20. uri abonma: dijaški v četrtek, 18. januarja ob 21. uri	.
v nedeljo, 21. januarja ob 17. uri abonma: nedeljski pop.
invalidski
v ponedeljek, 22. jan. ob 21. uri abonma: športni v nedeljo, 28. januarja ob 16. uri abonma okoliški
V ponedeljek, 15. januarja v Katoliškem domu v Gorici ob 15. in ob 18. uri:
Marija Holkova
PEPELKA
(pravljična igra v štirih dejanjih)
Prodaja vstopnic za predstave v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
Demokristjani razpravljajo o zavrnitvi obč. proračuna in o slovenski manjšini
V okviru sodelovanja med tržaško in goriško Krščansko demokracijo, je bil v preteklih dneh sestanek, katerega so se udeležili tržaški pokrajinski tajnik Coloni, gori-ški pokrajinski tajnik Cian, poslanec Belci, senator Vallauri, tržiški župan Romani in deželni svetovalec Ginaldi.
Na sestanku so razpravljali o vprašanju tržiške tovarne Solvay, ki plava v zelo slabih vodah, ter so sklenili, da bodo posredovali pri vladi in še posebno pri ministru za industrijo Andreottiju, da se ta tovarna ohrani tržiškemu gospodarstvu.
Poleg tega so proučili tudi vprašanje odnosov s Slovensko skupnostjo, kar zanima obe pokrajini, ter vprašanja slovenske narodne manjšine. Glede tega je bilo poudarjeno, da je treba to vprašanje reševati v skladu s sklepi in napotki tržaškega in soriškega pokrajinskega kongresa KD.
Na sestanku so govorili tudi o gradnji protosinhrotrona v Doberdobu.
Sinoči pa so se na sedežu KD sestali tajniki 24 sekcij Krščanske demokracije. Na sestanku, ki mu je predsedoval pokrajinski tajnik Coloni, so razpravljali o političnem položaju po nedavnem glasovanju o proračunu v občinskem svetu. Tajniki sekcij pa so poročali o sestankih, ki so jih imeli v posameznih sekcijah, na katerih so govorili o tem vprašanju.
Z Včeraj ob 17.20 so prepeljali na 2. zdravniški oddelek splošne bolnišnice 62-letnega Giovannija Za-rontinija, ki je padel v vodo ob Ul. Bellini. Moški se bo moral zdraviti v bolnišnici okoli pet dni.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. ja nu ari a se ie v 'T-stu red1 lo 7 otrok, umrlo je 13 oseb.
UMRLI SO: 64-letnl Ermanno Miche. luzzi, 63-letna Rosa Sinigoi por. Ru-des, 72-letna Marija Antonia Sciolis vd. Varin, 80-letna Antonia Kociancic vd. Hrvatin, 84-letna Antonia Minca vd. Parovel, 61-letni Mario Minello, 75-letni Giuseppe Germesi, 76-letna Maria Delconte, 81-letni Domenico Vel. cich, 87-letni Rodolfo Dvvorski, 85-let-na Rita Funaioli vd. Mattiussl, 88-1 etri a Filomena Demarin vd. Gasivoda, 7 7-1 etn a Bianca Suvlch vd. Quarantot-to.
GLASBENA MATICA TRST
V NEDELJO, 14. JANUARJA OB 17. URI V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA
koncert orkestra Glasbene matice
Dirigent:
OSKAR KJUDER
Solist:
ACI BERTONCELJ
(klavir)
Na sporedu so dela skladateljev: Goleminova, J. S. Bacha, L. van Beethovna in W. A. Mozarta.
Sinoči v Slovenskem klubu Privlačno in zanimivo pripovedovanje o potovanju na Groenlandijo
V okviru torkovih večpjov, ,Jci, jih prireja Slovenski klub, je bil sinoči v Gfegorčičevi dvorani večer, pa katerem je časnikar Tone Fornezzi iz Ljubljane na zanimiv način pripovedoval o svojem popotovanju s Tomosovim mopedom, skupno z inž. Pleterskim, na Groenlandijo. Med svojim duhovitim pripovedovanjem je Fornezzi prikazal tudi krasne barvne diapozitive.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je s pravim užitkom sledilo pripovedovanju in občudovalo barv. ne posnetke, tako da se je vsakemu zdelo, kot da sam potuje, oziroma da spremlja Fornezzija in njegovega prijatelja po Avstriji, Nemčiji, Češkoslovaški, Belgiji, Angliji, Švedski in naprej do cilja, do večnih ledenikov in nato nazaj, v sončni, domači kraj ob sinjem Jadranu. Občinstvo je predavatelja nagradilo in se mu zahvalilo za lep večer s toplim aplavzom.
Gledališča
in iimii im iiiiiiiiiiinumimi m n iiniminiimiimnniiiniHi 111111111111111111111111 mm nuni iiiii iiiiiiiini mm iiiimii im m n mm iiiiiiiniii m m 111*1111 •n»'i n ii**,,i n m*
Davkoplačevalci družinskega davka od 13.500.000 do 7.000.000 lir dohodka
Včeraj popoldne je priplula v tržaško pristanišče izraelska ladja «Sara», ki je pripeljala iz Haife, svojega matičnega pristanišča, 1,300 ton (62.000 zabojev) agrumov. To je druga pošiljka južnega sadja v okviru sporazuma, ki sta ga pred časom sklenila tržaška Pristaniška ustanova in podjetje «Citrus» iz Haife. Pošiljka sestoji v glavnem iz pomaranč in grape-fruita, za nameček pa so v Haifi naložili na ladjo še manjšo količino mandarin’ Ladjo so privezali pred skia
diščem št. 69, v katerega so sinoči ob 17. uri pričeli skladiščiti prve zaboje blaga. Delo pri raztovarjanju ladje bo trajalo še danes vse dan in se bo zaključilo tekom jutrišnjega dne. Glede na to, da je prvo pošiljko agrumov pripelja la v Trst neka zahode.onemška ladja, so Izraelci #zaliii» to drugo pošiljko kot prvi uradni tovor v okviru sporazuma, in so zato sinoči
Objavljamo seznam davkoplačevalcev družinskega davka v tržaški občini, ki imajo pod 15 milijonov lir obremenilnega dohodka (v oklepaju višina davka):
Silvia Mordo por. Tripcovich, za. sebnica, 13.500.000 ( 2.320.176); Otti-lia Flaschner vd. Stock, zasebnica, 12.000.000 (2.062,380); Carlo Seria-ni, gradbenik, 12.000.000 ( 2.062.380); dr. Giovanni Tomasi, notar, 12 milijonov (2.062.380); Giovanni Mann, industrijec,	11.600.000	(1.982.004);
Angelo Comelli, gradbenik, 11.000.000 (1.835.376); Pietro Spagno, zdravnik, 11.000.000 (1.835.376); France-sco Tecilazic, zdravnik, 11.000.000 (1.835.376); Mario Cividin, gradbenik, 10.800.000 (1.802.004); Alberto Rosenwasser, gradbenik, 10.800.000 (1.802.004);	Enrico	Tagliaferro,
zdravnik, 10.800.000 (1.802.004); Gui-do Antonini, gradbenik, 10.400.000 (1.698.024);	Fausto	Fragiacomo,
gradbenik,	10.400.000	(1.68.024)
no Colombin, industrijec, 10.000.0001 Primo Rovis, trgovec, 8.600.000 (1
.6, iUUU.ll l IJLV/, *	•
(1.589.748)	; Amaldo Cortlni, uradnik, 10.000.000	(1.589.748); Silvio
Bacchelli, trgovec, 10.000.000 (1 mil. 589.748); Alfonso Buttignoni, posrednik poslov, 10.000.000 (1.589.748); Mario Caravetta, zdravnik, 10.000.000
(1.589.748)	.
Aurelio Brussi, industrijec 9 mili jonov 500,000 (1.469.496); Guglielmo Canarutto (gradbenik, 9.500.000 (1 milijon 469.496); Sergio Cumin, gradbenik, 9.500.000	(1.469.496);
Giovanni Prioglio, trgovec, 9 milijonov (1.469.448); Muhmed Sudzuka 'trgovec, 9.500.000 (1.469.448); Erneste Audoly, uradnik. 9.000.000 (1 milijon 346.994); Angela Duma, zasebnica, 9.000.000	(1.346.994), Ar-
mando Fast, <>dvetnik, 9.000.000 1 milijon 346.994); Aristide Pauluzzi, trgovec, 9.000.000 (1.346.994); Ma rio Rinaldi, trgovec. 9.000.000 (1
priredili na ladji s predstavnik!iGioacchino Alessi, časnikar 10 mil. I milijon 346.994); Vittorio Rossoni, n venci ie «Adriatic Shipplng» manj 1300.000 (1.681.698); Bruno Alberti, 1 trgovec, 9.000.000 (1.346.994); Mario so zaku ko.	I uradnik, 10.200.000 (1.665.372); Bru. I Froglia, notar, 8.932.300 (1.336.860);
milijon 287.196), Filippo Artelli, iz vedenc, 8.500.000 (1.229.550); Alfre-do Bonazza, trgovec 8.500.000 (1 milijon 229.550); Emilio Sadoch, industrijec, 8.500.000, (1.229.310); Ma rio Stock, industrijec 8.500.000 (1 milijon 229.550); Enzo Manna, zdravnik, 8.300.000 (1.200.618); Enzo Canarutto, 3.200.000 (1.186.158); Edoardo Corazza, uradnik, 8.100.000 (1.171.692); Maria de Helmreichen zasebnica, 8.100,000 (1.171.692); Narciso Alberi, dekorater 8.000.000 (1 milijon 117.122); Renato De Manza-no, trgovec, 8.000.000 (1.117.122); Giuliano Gortan, zdravnik, 8 milijonov (1.117.122); Gino Marovich, pomorski agent, 8.000.000 (1.117.122); Ernesto Sadoch, industrijec, 8 milijonov (1.117.122); Romano Vitas, trgovec, 8.000.000 (1.117.122); Aldo VVeiss, uradnik, 8.000.000 (1.117.122); Attilio Zanetti, uradnik, 8.000.000 (1.117.122); Marco Zelco, inženir, 8.000.000 (1.117.122);
Sinoči v Avditoriju Uspela predstava «Smrt trgovskega potnika»
Sinoči je bila v Avditoriju prva predstava Millerjeve drame «Smrl trgovskega potnika», s katero se je predstavila tržaškemu občinstvu gledališka skupina San Babila iz Milana, ki jo vodi znani igralec Tino Buazzelli.
Dramo «Smrt trgovskega votni-ka» je Arthur Miller napisat leta 1949 in je tudi istega leta doživela krstno izvedbo v Broaduiagu z režijo znanega Elia Kazana. Predstav je bilo 742 in so trajale celih 21 mesecev. Nato so se vrstile predstave v vseh svetovnih gledališčih, povsod z velikim uspehom.
Tudi včerajšnja predstava je dosegla zelo lep uspeh in zal maloštevilno občinstvo je nagradilo vse nastopajoče z navdušenim ploskanjem. In to predvsem igralca Trna Buazzellija, ki je igral naslovno vlogo in je z njemu lastno dovršeno interpretacijo podal tragičen lik Willyja Lomana, in igralki Evi Mal-tagliati, ki je prav tako dovršeno interpretirala Tomanovo ženo. Med ostalimi nas je presenetil mladi Massimo de Francovich, ki je zahtevno vlogo Tomanovega sina Bi/ fija podal zelo zrelo. Posebno v najbolj dramatičnih trenutkih je pokazal res zelo obetajoč igralski talent.
V ostalih vlogah manjšega obsega so nastopili Egisto Marcucci kot Tomanov sin llappg, Giancarlo Čaja kot Bernard, Paola Mannom kot Tomanova prijateljica, Roberto Paoletti kot prijatelj Charleg, in še Raffaele Giangrande, Werner di Donato, Pierisa Bellia, Bruno A-lessandro, Marina Fiorentini, Tuisa Bertorelli.
Zelo prijetno in funkcionalno sce no je pripravil Mario Chiari, reži ral pa je Edmo Fenoglio.
d. n.
VERDI
V soboto, 13. t.m.: Rimsky - Korsa-kov: «DEKLICA IZ PSKOVA«. Premiera: Dirigiral bo Samo Hubad, režijsko pa bo delo postavil na tržaški oder Mladen Sablič. Scenograf je Mio-mir Denič. Vlogo carja Ivana Vasiljeviča «Groznega» bo pel Boris Hri-stov, princesa Olga pa bo Radmila Bakočevič. Nastopajo še Lorenzo Ga-etani, Lajos Kozma, Daniela Mazzu-cato, Genia Las in drugi pevci. Zborovodja je Aldo Danieli. V Trstu se bo delo to pot prvič izvajalo. ,
STALNO GLEDALIŠČE
Gledališče San Babila iz Milana bo od 9. do 14. januarja v Avditoriju prikazovalo dramo Arthurja Millerja «SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA«, -n sicer s skupino, ki jo vodi Tino Buazzelli. Delo je zrežiral Edmo Fenoglio, scenograf in kostumograf pa je Mario Chiari. Predstava je sicer izven abonmaja, toda abonenti imajo poseben popust.
Nazionale 16.00 «Quella sporca dozzi-na» Techmcolor. Lee Marvtn, Ernest Bognine, George Kennedy,
Excelsior 15.30 «Cenerentoia».") TValt
, ,Disney. Barvna risanka o čudoviti pravljici.
Fenice 16.00 aSinfonia di guerra«. Technicolor. Charlton Heston Ma-ximilian Schell.
Eden 15.30 «L'investlgatore» F. Sinatra .Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Natascia» Techni-coior. Film po romanu Leva Tolstoja Vojna in mir. Ljudmila Save-Ijeva. Sergej Bondarčuk.
Hltz (Ulica San Francesco štev 10) 16.00 «Dr. Faust« R. Burton, E. Tay-lor. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aiabarda 16.00 «1 barbieri di Sicilia« Technicolor. Zabavni film. Franco Frarichi. Ciccio Ingrassia
Filodrammatico 16.00 «C’era una volta«. Sophia Loren. Omar Sharif. Romantična zgodba v Technicolorju.
Moderno Zaprto. Jutri «La Via del West».
Cristallu 16 00 «Un italiano in America« A. Sordi, V De Sica. Cine-mascope. technicolor.
Garibaldi 16.30 «11 teschio maledetto« Cristopher Lee. Technicolor. Prepo. vedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «La teldmarescialla«. Ri. ta Pavone. Francis Blanche, Wide Saeeri. Eastmaricolor.
Aurora 16.00 «Hiflessj In un occhio d’oro» E. Taylor. Technicolor.
Astorla 16.00. 31.30 «Avventura in O riente« Tecnmcolor. Elvis Presle.v,
Impero 16.00 «Be11a di giorno« C. Da-neue.
Astra 16.00 «La battaglia di Rio della Plata«. Technicolor. P. Finch.
Vittorio Veneto 16.00 «11 buono, il brutto il cattlvo«. Chnt Eatsvvood, Eh VValscn. Lee van Heflin. Technl-color.
Ideale 16 00 «Uccidete Johrmy Rlngo«. Technicolor. B Ashley Greta Pol-ling
Abbazia 16.00 «Far West» Troy Da-neue. Technicolor,
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernmi 4; Benussi, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan)
OBVESTILO
Pogreb pokojnega
dr. MIRKA VRATOVIČA
bo danes, v sredo, 10. t. m. ob j 16. uri s pokopališča v Puli.
Mali oglasi '
TRGOVSKO podjetje išče sposobno U-radnico, veščo srbohrvaščine in nemščine. Ponudbe na uredništvo Primorskega dnevnika.
Darovi in prispevki
Ob obletnici smrti Nade Hrovatin daruje družina Regent 1000 lir za športno združenje Bor.
V	počastitev spomina dr. Mirka Vra-toviča daruje Vojko Ferluga 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina pok. dr, Mirka Vratoviča daruje družina Tončič 3000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. dr. Mirka Vratoviča daruje Marta PuhalJ 3000 lir za Dijaško matico.
S potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena in mama
Milena Coretti Kuret roj. Kodrič
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 14.45 iz glavne bolnišnice v Rojan in nato na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči mož Stanko, sin Boris, hčerka Meri, sestra Ivanka ter drugi sorodniki
Trst, 10. januarja 1968
UGIBANJA *NAVADNEGA ČLOVEKA» OB NOVEM LETU
KAKŠNO BO? BOLJŠE IN SREČNEJŠE ALI SLABŠE OD PRETEKLEGA?
Kaj pravijo nekateri anketni podatki - Razpoloženje v vrsti držav je bolj pesimistično kot optimistično Česa se preprosti ljudje najbolj boje
Smo še vedno v prvih dneh novega leta. Od vseh strani je čuti razna mnenja in ocene o preteklem letu in napovedi v zvezi s tem ,kaj nam bo prineslo nadaljnjih dvanajst mesecev. Posebno v tisku, a tudi od strani raznih u-glednih osebnosti, predstavnikov Političnega, kulturnega, gospodarskega življenja, od strani umetnikov, celo astrologov itd. Toda še Prav posebno zanimive so v tem Pogledu misli in izjave preprostih, tako imenovanih «navadnih ljudi», tprej tistih, ki predstavljajo velikansko množico, rekli bi, anonimke številčne gmote povprečnega človeštva.
Večina se jih je z lahkim srcem poslovila od leta 1967. Znani ameriški komentator, James Reston, je v svojem novoletnem članku zapisal, »da bo malokdo jokal za k 1967», pri čemer je pripomnil,
da je bilo njegovih dvanajst mesecev izpolnjenih z vojnami, prevrati in gospodarskimi krizami. Uvodničar londonskega časopisa «Observer» je bil v svojih besedah na račun starega leta še trši: «Končalo se je 1. 1967, ki bi ga vsi želeli čim hitreje pozabiti. Začenja se novo 1968. leto, ki je nasploh težko, da bi moglo biti slabše od predhodnega,* je zaključil.
V splošnem se komentatorji strinjajo, da je 1. 1967 bilo eno naj-nemirnejših povojnih let. Skupno z 1. 1949, ko je izbruhnila berlinska kriza, 1. 1950, ko je prišlo do korejske vojne, 1. 1956, ki ga o-značujeta madžarska vstaja in trojni napad na Egipt, in 1. 1962, v katerem je svet pretresla kubanska kriza, sta dve vojni na dveh različnih koncih sveta komaj minulo leto 1967 uvrstili med tista
fcuuitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiui
Petrolejska družba «Standard Oil» velikan med velikani
Razpolaga s kapitali, ki so večji od vrednosti zlatih rezerv ZDA - Njena mornarica je večja od grške mornarice
Ko je pred dnevi ameriški predsednik Johnson najavil omejitve ameriške pomoči in ameriških vlaganj v tujini ter še nekatere druge restrikcije, ki naj služijo temu, da dolar ostane kar se da *-rden in da se ameriška plačilna bilanca kolikor toliko uravna, so nekateri ameriški poslovni ljudje Johnsonu odgovorili, da smatrajo te ukrepe kot začasne. Ne glede na to, da se v državah s tako imenovanim liberalnim gospodarstvom, vse poslovanje vrši po načelih trga, kar velja tudi za kapitele, bomo z enim primerom skušali prikazati, kako težko nalogo si je. prevzel Johnson s tem svojini sklepom. Navedli bomo le primer družbe Standard Oil, ki jo smatrajo za eno največjih ameriških družb in potemtakem za eno naj-večjih družb na svetu. Kadar ima nekdo, pa naj gre tudi za predsednika ZDA, opravka s takšnimi družbami, ne more računati vedno s polnim uspehom, kajti pred seboj ima že nekakšno ne tako majhno državo v državi, v konkretnem primeru celo še več, ker je «država v državi* razvejana po vsem svetu.
V dneh, ko so funt šterling de-v'alvirali in v dneh, ko se je Johnson odločil za restrikcije, je bilo rečeno, da imajo ZDA v tujini «ob-veznici» v vrednosti 27 ali celo 28 milijard dolarjev, v svojih trezo-rih pa «le» za 13 milijard dolarjev zlata. Ker so v teh dneh vrgli na trg za približno poldrugo milijardo dolarjev zlata, pomeni, da so se zlate rezerve še skrčile. Te številke smo navedli zato, da bi nam služile kot primerjava s kapitalom velike družbe Standard Oil. Kapitali te družbe znašajo hamreč 13,8 milijard dolarjev, kar je za 800 milijonov dolarjev več kot so znašale zlate rezerve ZDA Pred razvrednotenjem funta šter-linga. To se pravi, da ima družba Standard Oil velikansko bogastvo, odnosno da razpolaga z izrednim kapitalom.
Družba Standard neposredno zaposluje 150.000 ljudi, kar je zelo Veliko, če upoštevamo dejstvo, da le njena glavna dejavnost — petrolejska industrija, torej industrija, ki potrebuje razmeroma malo delovne sile v odnosu na pro-'zvodnjo .Družba razpolaga nadalje s petrolejsko mornarico 126 ladij. ki plujejo pod zastavami 14 držav. Dodati bi mogli, da družba razpolaga z 19 novimi supertankerji z nosilnostjo po 200.000 ton. Po tonaži je mornarica družbe Standard Oil večja od grške trgovske mornarice, ki zavzema eno prvih mest na seznamu svetovnih mornaric.
Posredno pa družba Standard D'l zaposluje še veliko več ljudi, saj razpolaga v svoji svetovni mreži z nič manj kot 65.000 ser-visnimi postajami, na katerih se toči bencin pod različnimi znamkami kot na primer «Esso», «En-oo», »Hambl* itd. Te servisne postaje so razmetane po vsem sveto. celo v Južnem Vietnamu, pa oeprav je to področje iz znanih razlogov zelo «nevarno». Družba Oačrpa, predela v svojih čistilnicah in razpeča okoli 5 milijonov sodov nafte odnosno bencina na dan.
Družba je, kot vidimo, mednarodna, toda svoj sedež ima v New Jerseyju v ZDA in njen kapital v pretežni večini ameriški, rekli bi lahko praktično ameriški, Pa čeprav se razne njene podružnice kitijo z drugimi »nacionalnimi* naslovi.
iz podatkov, ki jih je v zvezi s tem objavil list «Times», bi mogli navesti še vrsto zelo zgovornih podatkov o delovanju te družbe v najrazličnejših predelih sveta, toda menimo, da bo za nas še najbolj zanimivo tisto, kar zadeva njeno delovanje v Evropi.
Družba Standard Oil ima v Evropi 24 svojih čistilnic in 4.500 km
najrazličnejših, večjih in manjših naftovodov. Preko raznih podružnic razpolaga s celo vrsto drugih industrij in tudi z znanstvenimi laboratoriji, kot na primer v Veliki Britaniji, Zah. Nemčiji, Franciji. Italiji, Belgiji. Fri Grenoblu je družba ustanovila zavod, v katerem ima miniaturni globus Zemlje, toda ta globus ni tako miniaturen, ker so na njem začrtane prav vse pomorske poti, koder plujejo njene petrolejske ladje. Na tem inštitutu se vadijo kapitani njene mornarice in pripravljajo na čas, ko bodo po morjih plule ti|di petrolejske ladje z nosilnostjo 800.000 ali celo enega’ milijona ton.;
Američani, ki vodijo to družbo, se skušajo v Evropi kar se da — evropeizirati. Tako je vodstvo družbe Standard Oil vodilna mesta razporedilo takole: 121 vodilnih mest odpade na Američane, 86 na Britance, 21 na Nemce, 16 na Francoze, 14 na Italijane, 9 na Švede, 8 na Holandce, 2 na Švicarje, 10 na Belgijce, prav toliko na Norvežane, medtem ko sta v tem «vodilnem vrhu» družbe še en Finec in en Maltežan.
Čeprav se skuša družba Standard Oil, kar je je v Evropi, evropeizirati, je vsekakor vedno ameriška družba in neki francoski publicist je v zvezi s tem evropeizi-ranjem družbe rekel: «Ni je v zahodni Evropi vlade, ki bi bila dovolj močna, da bi mogla preprečiti ameriški družbi, da ne zavlada na njenem, to je evropskem, tržišču.»
Če je ni v Evropi vlade, ki bi bila sposobna, tudi če bi hotela, reči vodstvu družbe Standard Oil, tega, kar misli, prav gotovo ne more, tudi če bi hotel — ni* Johnson ukazovati družbi, ki razpolaga s tolikšnimi kapitali. Odkod tolikšni kapital? To pa je že drugo vprašanje, ki se ob njem danes ne bomo ustavljali.
Pevka Iva Zanicchi, ki se je uveljavila kot pevka in tudi pri filmu, je pred nedavnim povila hčerko, ki so jo krstili za Mihaelo
povojna leta, ko je človeštvo bilo najbližje nevarnosti, da bi prišlo do jedrskega spopada.
Kakšno dediščino je zapustilo letu, ki je pred nami? Nekateri od komentatorjev skušajo biti optimistični, opozarjajoč na dejstvo, da se je svet po najtežjih krizah v 1. 1956 in 1960 nekako ustrašil nevarnosti vojne, tako da so naslednja leta bila obeležena z relativnim mirom in popuščanjem. Večina vendarle ni nagnjena k optimističnim napovedim, poudarjajoč, da vojna v Vietnamu ne samo da še vedno traja, marveč se širi, vtem ko je Bližnji vzhod še vedno v stanju vnetljive nere-šenosti.
Judi «običajni ljudje* — vsaj po podatkih novoletne Gallupove ankete — niso preveč optimistični.
V	trinajstih, pretežno zahodnih deželah, kjer so Gallupovi ljudje in-tervjuvali «običajne ljudi», je od teh kar 43 odstotkov izrazilo svojo bojazen, da bo 1. 1968 «težko leto*, ki ga bodo izpolnjevali mednarodni spopadi. Samo 24 odst. jih je izjavilo oziroma izrazilo upanje, da bo to «mirno leto*, t.j. več ali manj brez mednarodnih konfliktov.
V	celoti vzeto, lahko rečemo, da je novoletno razpoloženje ljudi v teh trinajstih deželah izrazito pesimistično. Za razliko od komentatorja časopisa «Observer», je na vprašanje «Kar se vas tiče, kaj menite, ali bo naslednje leto boljše ali slabše?* 48 odst. je odgovorilo «slabše» in samo 22 odst. «boljše». Gallup na podlagi tega ugotavlja, da v preteklih enajstih letih, v teku katerih je bila ta anketa izvedena, niso bili ljudje v omenjenih trinajstih deželah (zahodna Evropa, ZDA, Japonska, Brazilija, Urugvaj in Iran) nikoli tako pesimistični kot letos.
Poleg strahu za svetovni mir, je vzrok tega pesimizma predvsem v bojazni nred nadaPniim poslabšanjem situacije. Od trinajstih, samo v treh deželah — v Iranu, Švici in na Norveškem — večina pričakuje, da bo tekoče leto prineslo oziroma zagotovilo blagostanje.
V	vseh ostalih večina smatra, da bo to «leto gospodarskih težkoč*.
V	domala vseh deželah je večina tudi v strahu, da bo to leto prineslo zvišanje cen, davkov in brezposelnosti.
,Kar se mednarodne situacije tiče, samo v štirih — v Braziliji, Franciji, Iranu in Italiji — od trinajstih dežel je večina anketiranih mnenja, da bo tekoče leto »relativno mirno*.
Vendar pa ne gledajo vsi strokovnjaki tako črno na gospodarski razvoj kot udeleženci omenjene ankete.
V	svojem novoletnem pregledu svetovnega gospodarskega položaja, londonski «Economist» predvideva, da bodo r zvite zahodne dežele ,ki so preteklo leto v celoti zabeležile zelo nizko stopnjo porasta komaj dveh odstotkov, letos povprečno dosegle stopnjo 4,5 odst. To povprečje bo, po mnenju «Eco-nomista*, neenakomerno razdeljeno. Najbolj bodo napredovale dežele, ki so se preteklo leto znašle v nekakšni delni recesiji: Zahodna Nemčija in Britanija.
Na Vzhodu pa bo to leto, kot ugotavlja «Economist», leto reform. Saj se je bil v eni od socialističnih dežel, na Madžarskem, celo sam novoletni dan začel v »reformskem duhu*, in sicer z nastopom daljnosežne ekonomske reforme. Ker je nadalje tudi Romunija pristopila k razvijanju svojega gospodarstva na modernejših osnovah. bi ostala potemtakem Albanija kot edina socialistična dežela, ki bo vodila svojo ekonomijo po receptih iz Stalinove dobe.
Ekonomske perspektive za letošnje leto «Economist» ocenjuje kot ugodne. Vse socialistične dežele so imele dobro letino, kar se bo ugodno odrazilo tudi v skupnem narodnem dohodku, ki se zanj pričakuje, da bo višji kot v preteklem letu, ko je znašal 5,6 odst. Sovjeska zveza ,ki je lani zabeležila stopnjo porasta v višini 6 odst., je za letos planirala sedem odstotkov .
Toliko, kar zadeva napovedi. Kar pa zadeva njihovo izpolnitev, je pred nami polnih dvanajst mesecev. v teku katerih bodo verjetno v vseh državah napeli vse svoje sile, da bi izboljšali svoje gospodarsko stanje in s tem tudi življenjsko raven svojih narodov. Kot prvi pogoj za to pa je, razumljivo, ohranitev svetovnega miru in vsestransko mednarodno sodelovanje na enakopravni osnovi. Brez tega bi bilo iluzorno misliti in pričakovati, da bi človeštvo moglo rešiti svoja najosnovnejša eksistenčna vprašanja in si zagotoviti boljše, srečnejše in sodobnejše življenje.
Ob dnevu emigranta v prostorih prosvetnega društva Ivan Trinko v Čedadu so se beneški Slovenci zgrnili okoli priljubljenega Birti-čevega ansambla, ki jim je igral domače in druge slovenske pes-(velika slika) — Istega dne prav tako v prostorih p.d. Ivan Trinko mlade študentke iz Beneške Slovenije, ki študirajo v Gorici (med njimi je bil tudi mali Igor) prodale na desetine pesmaric «Oj božime*
IIIM lili lili OHM IH III.IIIIIIHHIHIHHIHIIIIHIIHIHHIHHHHIIIHIHHHIHIIIIIHIHHHIHIIHHIIHHHIHHIHII.I lili 1111 HI II111111111111111H.illllllllllllllllHIHIIIIHHI
PET NACISTIČNIH ZLOČINCEV PRED SODIŠČEM
Ni jim žal za pobite ljudi pač pa za izgubljeno vojno
Le osem ljudi je prišlo v sodno dvorano - Od domačih časnikarjev sta se za kratek čas pojavila le dva - Predsednik sodišča dopušča vse, tudi obnavljanje «junaštev» in bahanje z odlikovanji
OSNABRUECK, 9. - Kakor je načelnik judovskega centra za dokumentacijo na Dunaju inž. Simon Wiesenthal nekoč zapisal, je še na desettisoče bivših esesovcev in drugih nacističnih zločincev, ki niso prišli še pred sodišče in ki uživajo popolno svobodo, mnogi med njimi pa se se celo povzpeli na vidna, celo visoka mesta v Bonnu in -tudi po. drugih deželnih upravnih središčih Zahodne Nemčije. Iz tega logično izhaja, da tudi če bi nemška sodišča začela pospešeno obravnavati zločine teh ljudi, bi nikoli ne prišli na vrsto in tako bi tudi v najboljšem primeru na desettisoče nemških zločincev ostalo nekaznovanih. Ker pa vemo, da se zahodnonemškim sodnim in upravnim oblastem v tem nikoli ne mudi, je povsem naravno, da se bivšim esesovcem in drugim nacističnim zločincem ni treba bati, da jih bodo strpali v zapor ali samo spravili pred sodišče. Še več, tud: tistim, ki so kakor koli prišli v zapor in pred sodišče, se zares ni treba bati, da bi jih hudo kaznovali. To se je videlo tudi včeraj in danes na sodni razpravi v tukajšnji sodni palači, kjer se je začela sodna razprava proti petim nacističnim zločincem.
Kako gleda na svojo preteklost že samo nemško ljudstvo, da ne govorimo o predstavnikih javnega mnenja, se je videlo ob začetku razprave. V veliki in bogato opremljeni sodni dvorani z lestenci in stenskimi preprogami je bilo v tribuni za občinstvo v začetku razprave le osem oseb, pri mizi za novinarje pa sta bila le dva domača, nemška novinarja, ki pa se nista veliko pomudila v dvorani. Zabeležila sta si nekaj podatkov in kmalu zapustila sodišče, tako da nemško javno mnenje ne bo moglo biti kdove kako obveščeno niti o poteku procesa, še manj pa o tem, kaj sodišče obtožencem očita, odnosno o tem, kaj so obtoženci počeli v zadnji vojni. In vendar gre za pet članov bivše elitne esesovske enote, ki je nosila «veliko ime* — »Leibstandarte Adolf Hitler*.
Obtožnica očita petim bivšim esesovcem celo goro zločinov, med drugim tudi umor kakih 80 Judov ob Gardskem jezeru jeseni 1943. Ob Gardskem jezeru je namreč živelo več judovskih družin, ki so pobegnile v Italijo iz nekaterih krajev zasedene Evrope, koder so divjali nacisti. Italijanski fašisti so tudi preganjali Jude, vendar je marsikateri Jud, posebno če je bil pri denarju, mogel ohraniti kožo in glavo, pa čeprav so ga fašistične oblasti konfinirale v kak bolj zakoten kraj.
Seveda očita obtožnica tem pe-

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neke naloge ne boste izpolnili povsem zadovoljivo. Več pozornosti posvetite vzgoji naraščaja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Neverjetno se vam bo zdelo, ko boste ugo- načrt uspelo izpolniti z
si'
lovili, da ste dosegli, kar ste najbolj želeli. Izredno simpatično srečan jo.
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Več ja prizadevnost in resnost pri delu bi vam samo koristila. Normalen razvoj na področju čustvenih od nosov.
RAK (od 21.6. do 22.7.) Danes še ne boste rešili svojih finančnih težkoč. Ne zaupajte lepim besedam svoiega soseda.
LEV (od 23.7 do 22.8.) Ne mislite, da vam bo dokaj zahteven
majhnim naporom.'Vrnite’to, kar ni vaše.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekoliko skrhano sodelovanje s partnerji. Ne družite se z osebo, ki se po značaju močno razlikuje od vas.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Potrebno je, da se naučite ne samo dobro delati, marveč tudi hitreje. Določena znamenja napovedujejo pomiritev med vami in ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Odločno zavrnite osebo, ki vas bo hotela pridobiti za neki svoj po-
dvig. Udeležili se boste sprejema, kjer boste spoznali zelo važno oseb nost.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Kadar spregovorite, naj bodo vaše besede tehtne in premišljene. V lju bežni ni prostora za zavist.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) \ intelektualnem poklicu se niste znašli, skušajte se oprijeti kakega roč nega dela. Oseba, ki vam je všeč, vas bo zavrnila.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Obnovite čimprej neko svojo staro poslovno zvezo. Ne mislite venomer samo nase.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zavrnite neko ponudbo, katere osnovni smoter je goljufija. Odnosi med vami in drago osebo bodo vse bolj tesni.
tim zločincem tudi druge pokole na vseh koncih in krajih, koder je požigala, ropala in morila es-esovska divizija, ki je nosila ime po Adolfu Hitlerju Tu se ne oomo ustavljali pri tem, kaj obtožnica očita trem častnikom in dvema podčastnikoma proslule divizije Adolf Hitler, šaj smo že rekli, 'da' gre za pokole, ki jih ni bilo malo nikjer, koder koli se je pojavila katera koli nemška vojaška enota, da ne govorimo o enotah, kakršna je bila že omenjena esesovska divizija. Značilen pa je pri tem odnos, ki ga do teh zločincev imajo danes zahodnonemške sodne in tudi druge oblasti.
Skoraj neverjetno je, da se morajo danes, 22 let po koncu vojne, dopustiti na sodišču izjave, ki po vsem tem, kar je nacizem napravil zla na svetu, to mračnjaško dobo poveličujejo. Sicer pa preidimo kar na same obtožence, da jih predstavimo bralcu.
Kot smo rekli, so pred sodiščem trije bivši častniki esesovske enote in dva podčastnika. Na zatožni klopi so bivši esesovski kapetani Hans Roehwer, Hans Krueger in Schnelle. Prva dva sta že dve leti v zaporu, trije ostali obtoženci, in sicer en častnik in dva podčastnika, pa sedijo sredi dvorane ob svojih obrambnih odvetnikih, ker jim sodijo na svobodi, saj so plačali jamščino v znesku po pet milijonov lir.
Rekh smo, da takšne razprave vzbujajo — zaradi odnosa sodnih funkcionarjev do obtožencev — strah. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da predsednik sodišča dr. Haack dopusti, da se obtoženec za obtožencem pohvali z vsemi svojimi «vojaškimi kampanjami*, da se baha s svojimi ranami, ki jih je na bojiščih dobil, da se šopiri z odlikovanji, ki so mu bila dana za njegova »velika junaštva*.
Kot prvi je spregovoril 52-letni obtoženec bivši kapetan Roehwer. Bil je nekoč pomočnik komandanta bataljona v že omenjeni diviziji. Je sicer že dokaj ostarel moški, ki ponosno, pa čeprav s solznimi očmi pripoveduje o svojih sto bitkah na Poljskem, v Češkoslovaški, v Franciji, na Balkanu in na ruski fronti. Pobaha se tudi s tem, da je nemško poveljstvo, vsakokrat ko je Rdeča armada nekje predrla bojišče, poklicalo na pomoč njih, esesovce, da so fronto spet zaprli. In on je s svojo enoto kar štirikrat pohitel na rusko bojišče »reševat domovino*. Seveda kapetan Roeh-wer pripoveduje tudi o svojih ranah, celo o tem, kako je večkrat pobegnil iz bolnišnice, da bi se vrnil na bojišče. Prav nič se ne sramuje govoriti o tem, kako »junaško* se je oonašal na bojiščih in kako enako junaški so bili njegovi «kameraden» — častniki in vojaki. Skratka gre za fanatika, ki na koncu vendarle bruhne v jok, toda ne zaradi tega, ker bi se čutil krivega za poko’e, pri katerih je sodeloval, pač p j zato, ker so Nemci vojno izgub li. Pri tem pa vendarle s ponosom doda: *Nismo se vdali Rusom. Ponosen sem na svoje ljudi, ki me niso zapustili.»
Seveda pa ni nikoli storil nič žalega Judom, še več, že vzgojili so ga v ideji, da mora spoštovati Jude. Sicer priznava, da niso bili vsi esesovci takšni, kajti v nasprotnem primeru, bi se ne bilo zgodilo to, kar se je zgodilo. Za njim je spregovoril o svoji
«lepi» preteklosti 55-Ietni bivši kapetan Krueger, ki čeprav v ci-vilu daje vtis vojaka. Po poklicu je bil sicer pleskar, toda zaradi svojega junaštva in zvestobe je postal poveljnik čete. Tudi on ni imel prav nič proti Judom, pač pa celo «njegova sestra je služila pri judovski družini*. Seveda je bil Krueger veiik^juftUk^hF se izkazal še posebno na vzhodni fronti, v Stalingradu, pri Leningradu, Tarnopolu, Harkovu in drugod na ruskem bojišču.
Ostali trije obtoženci se niso toliko bahali s svojo preteklostjo, ki je pa tudi niso zanikali. Schnelle je bil nekoč po poklicu mehanik in napredoval v čin poveljnika čete. Sicer pa se ne spominja vseh bitk in krajev, koder se je «proslavil», zato pa objokuje leta, ki iih je zgubil v jet-ništvu.
Bivši podčastnik Leithe je da nes star 47 let, k esesovcem je prišel zato, ker je bil atletsko razvit, ker je gojil šport in ker je hotel na vsak način služiti v izbrani enoti. Zadnji, peti obtoženec Schultz je star 45 let. V esesovsko enoto je prišel kot bivši policaj. Tu se je tudi naučil sovražiti Jude. Temu pa ni kriv on, pač pa tako je pri policiji bilo. Med esesovce je šel zato, ker je v tem svojstvu mogel z lahkoto opraviti veliko maturo.
Kakor vidimo imamo opravka z zločinci, ki ne obžalujejo svoje zločinske preteklosti. Ne, žal jim je, ker so vojno kljub svojemu »junaštvu* izgubili.
Prometne nesreče na cestah Jugoslavije
Sosedno Jugoslavijo uvrščajo med dežele z najvišjim številom prometnih nesreč. V letu 1967 je na cestah in mestnih ulicah izgubilo življenje okrog dva tisoč ljudi. »Jugoslovanske ceste so postale moderna morišča. Na njih ljudje umirajo relativno več kot kjerkoli drugje v Evropi,* je nedavno izjavil neki britanski strokovnjak za prometna vprašanja.
Ta izjava ne bo pretirana, če pomislimo, da je od 1. 1961 do 1967 zaradi prometnih nesreč umrlo 10 tisoč 410 oseb, 154.166 pa jih je bilo ranjenih. Vse to kot posledica izrednega razvoja cestnega prometa, ki pač ob vsesplošnem razvoju ni mogel izostati. V petnajstih letih je bilo zgrajenih nad 15.000 km asfaltnih cest, dvignila sta se narodni in osebni dohodek, izboljšala se je življenjska raven in nujno so končno morali priti tudi avtomobili. Tako je lani poleg 50 tisoč avtomobilov domače proizvodnje bilo še iz inozemstva uvo Ženih okrog 40.000. Če k temu prištejemo še milijone vozil turistov in drugih uporabnikov jugoslovanskih cest, potem si ni težko zamisliti situacijo, ki se je tu ustvarila.
Od 1. 1961 do konec 1966 se je število motornih vozil v Jugoslaviji povprečno letno večalo za 14 odstotkov, prometne nesreče pa za 18 odstotkov. V vseh ostalih deželah je bilo obratno, to pa za-skrblja, čeprav je ob večjem številu vozil število nesreč relativno manjše. V Jugoslaviji je n.pr. prišla (1. 1966) ena smrtna nesreča na vsakih 196 vozil, v ZDA pa na vsakih 1509.
Ta in še vrsta drugih podatkov postavljajo s tem v zvezi Jugoslavijo na tragično prvo mesto v Evropi: na vsakih 10.000 vozil se je povprečno (1. 1966) smrtno ponesrečilo v V. Britaniji pet oseb, v ZDA 6, v Zvezni republiki Nemčiji 12, Avstriji 14, v Jugoslaviji 47 (v Zagrebu celo 50). Na isto število vozil je bilo ranjenih na Švedskem 130, Poljskem 147, v Avstriji 392, Belgiji 459 in v Jugoslaviji 759 oseb. Ne tisoč nesreč umre povprečno v Belg:ji 19, Avstriji 41, na Danskem 46, v Franciji 57, na Norveškem 60, Švedskem 64 in v Jugoslaviji 90 oseb.
Nič čudnega ni torej, če si je Jugoslavija v tem pogledu prido bila tako žalosten sloves. Takšno stanje se je ustvarilo postopno; vendar je bilo 1. 1964 zabeleženih kar štirikrat več (natančno za 395 odstotkov) nesreč kot v letu 1955.
Za Jugoslavijo je prišla Italija š Ji07-odstotnim. nato Belgija s 95J odstotnim in kot zadnja Švica s 16-odstotnim povečanjem.
Takšnih in podobnih žalostnih podatkov bi lahko objavili še celo vrsto. Konec i 1966 je bilo v Zagrebu registr.ranih 50.000 vozil. Istega leta je na njegovih ulicah zaradi prometnih nesreč izgubilo življenje 217 oseb. Dunaj s svojimi
600.000	vozili, pa je bil zabeležil le 179 smrtnih žrtev Število umrlih je v Zag”ebu — v primerjavi s številom vozil — petindvajsetkrat večje kot v Italiji, petintridesetkrat večje not v Zahodni Nemčiji, osemdesetkrat večje kot na Danskem in Norveškem itd.
SAN DIEGO, 9. — Ko se že toliko govori o transplantacijah, bo. mo navedli najnovejši primer, ki so ga izvedli v noči od nedelje na ponedeljek v bolnišnici v San Diegu. Pri nekem požaru je našla smrt 17-letna Nancy Stangel, Pri požaru je izgubila življenje, vendar so posamezni deli njenega telesa ostali nedotaknjeni. Kmalu po nesreči so dekletovi starši pristali na predlog zdravnikov, da bi z mrtvega dekleta vzeli nekaj kosov še zdrave kože in jih presadili na 23-letno Nancy Šisson, ki se je močno ožgala, ko se je vnel bencin, s katerim je čistila garažo.
v-
Črnec
Sidney
Poitier
sedaj
najboljši
NEW YORK, 9. — Najbolj cenjen ameriški umetnik je trenutno črnec Sidneg Poitier. V vseh zveznih državah ZDA, od najbolj južnih pa do skrajnega severa, njegovi filmi «To sir, with love», «ln the heat of the nighU ter «Guess who’s coming to dinner* žanjejo izredne uspehe tako pri občinstvu, kot pri kritiki.
Sedaj Sidneg Poitier igra v filmu «For love of lvy», ki ga režira Daniel Mann. O tem filmu se že sedaj veliko razpravlja in govori in kritiki, ki jim je bilo dano, videti posamezne dele filma, dela že hvalijo. Zanimivo pri tem je dejstvo, da glavno moško vlogo igra črnec, Sidneg Poitier, toaa tudi glavno ženslco vlogo igra črnka, znana pevka lahke glasbe Ab-beg Lincoln.
Če ima nekdo tolikšen uspeh, !• razumljivo, da ima tudi velike programe, veliko ponudb za prikopajo dobo. Ameriški /umski producenti se kar trgajo zanj in ga tako rekoč obsipajo z doiarji. J marcu, komaj bo končan že omenjeni film, ki je v delu, bo Sidneg Poitier začel igrati vlogo preiskovalnega sodnika Virgila Tibbsa in sicer v nadaljevanju filma »In the heat od the night». V poletju bo moral izbirati med dvema filmoma, ki sta mu na voljo. Enega od teh filmov bo napravil Dino de Lauren-tiis. Koj po končanem poletju, že v septembru, bo Sidneg Poitier igral glavno vlogo v filmu <t.The last man*, kar bo le nekakšna predelava filma «Old man out», o katerem je igral glavno vlogo James Masom.
Kot bi mu delo pri filmu ne bilo dovolj, se ameriški črnski umetnik posveča tudi gledališču. Prav sedaj končuje zadnje priprave o odrskem delu «Carry me back to*. ki ga bo uprizoril v neki dvorani na Broadivagu s svojo skupino.
Ko že govorimo o znanem filmskem človeku, se bomo ustavili še pri najbolj znanih filmih. Tokrat se bomo ustavili pri finančnem u-spehu posameznih filmov. Specializirana ameriška revija «Variety» je objavila podatke o največjih in-kasih filmov v zadnjem času v ZDA in Kanadi. V ZDA in Kanadi je v lanskem letu največ prinesel film «Trie sound od mušic*, ki ga je Robert Wise izdelal 1965 leta. Na okencih ameriških in kanadskih kinematografov so kasi-rali za ta film 66 milijonov dolar-jer. Na drugem mestu je stari Flemingov film iz 1939 leta «V vrtincu», ki je prinesel producentom skoraj 47,5 milijona dolarjev. Pri tem je vredno dodati, da so ta film pred leti že soravili med staro šaro in ga sedaj ponovno potegnili na dan. Na tretjem mestu je po finančnem uspehu v ZDA in Kanadi film Cecila Demilla «Deset zapovedi», ki je prinesel producentu 40 mi’ijonov dolarjev, film «Ben Hun pa 30 milijonov dolarjev.
Film po Pasternakovem delu »Dr. Živago*, ki je bil do pred nedavnim na drugem mestu, je na račun uspehov že navedenih filmov padel krepko niže. Prav tako so za navedenimi filmi precej zaostala «Mary Poppins» in «My fair lady», ki pa sta glede inkasa vendarle med prvimi. Fi’mi «Kleopatra.», «Goldfingen, «West side sto ry*. «Podvig Thunderball* pa pridejo šele pozneje na vrsto.
Kar zadeva tuje filme, sta sr v ZDA in Kanadi še najbolj uve Ijavila Antonioniiev film «B’ow -up* ter Lelouchov film Moški, ženska».
[jj=l
Radio Trst 4
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Kitarist Les Paul -12.10 Iz naše preteklosti: F. Terčelj - 12.20 Za vsakogar nekaj -13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Ansambel Russo - 17.30 Orkester Rene - 18.00 Simonitijeve zborovske skladbe - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Spomin na Sabato -19.00 Willy «Pat» Roon - 19.10 Zdravniška posvetovalnica - 19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport -20.35 Simf. koncert - v odmoru: Za vašo knjižno polico - 22.05 Lahka glasba - 22.45 Sentimentalne melodije.
Trst
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tre-ja stran - 13 40 Cilea: Adriana Lecouvreur - 14.15 Literarna oddaja - 14.30 Orkester.
SREDA, 10. JANUARJA 1968
ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.05 Sola - 10.35 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.20 Claudio Villa - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 17.16 Operna glasba in mladina - 17.45 Slovstvo in umetnost - 18.20 Glasba za mladino -19.12 Radijska priredba - 20.00 Mechler: «11 signor Tschann in viaggio d’affari» - 21.45 Simfonični koncert.
II. program
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -
10.15	Orkester - 10.35 Romantične skladbe - 11.00 Otroški kotiček -
11.15	Orkestri - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Nove plošče - 14.30 Male skladbe - 15 30 Zbor Slovenske filharmonije - 16.30 Otroški kotiček - 16.45 Operne skladbe -17.40 Narodne 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester E. Ryes - 22.10 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Po-
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.40 Glasba po željah - 11.44 Pesmi desetletja -14.05 Juke box - 15.15 Sopranistka L. Stabile - 15.35 Komorna glasba
-	16.00 Popoldanski spored - 18.20 Enciklopedija - 19 00 Glasbeno-go-vorni spored - 20.00 Jazz - 20.50 Poljudna znanost - 21.10 Nove ameriške plošče.
III. program
10.00	Rossini, Massenet in Puccini - 10.50 Williamsova simfonija
-	12.20 Beethovnov duet - 12.55 Simf. koncert - 14.30 Sopranistka J. Torriani - 15.10 Spohrov koncert opus 26 - 16.20 Mozartova koncertna simfonija - 17.20 Nemščina - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 20.30 Alfredo Casella - 22.30 Sto let od rojstva L. Pirandella.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pravljice in zgod-
BSB
be - 9.10 Slovenski pevci - 9.45 Glasbena pravljica 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki -11.15 Narodne viže 12.00 Na današnji dan - 12.10 Dve partituri
L.	M. Škerjanca - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz operetnega sveta - 13.30 Priporočajo vam... -14.05 Igramo za razvedrilo - 15.45
M.	Tršar: Pariz iz kranjske perspektive - 16.00 Vsak dan za vas
-	17.05 Mladina seb, in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Violinist M. Pogačnik - 18.40 Naš razgovor -
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 D. Popoviči: «Prumetej» - 22.10 Za ljubitelje jazza - 23.05 P. Čelan: Pesmi.
Ital. televizija
17.00	Giocagio - 17.30 Dnevnik -17.45 Program za mladino - 18.45 Dokumentarec - 19.15 Planet Zem lja - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Skupno življenje
-	22.15 Športna sreda - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Angleščina - 21 00 Dnevnik 21.15 «H segno di Zorro* - 22.45 Zah. Nemčija in Vzhodna Evropa.
Jug. televizijo
17.20, 20.00, 22 00 Poročila - 16.00 Veleslalom za ženske — iz Grin dehvalda - 17.25 Lutkovna igra 17.45 Kje je, kaj je - 18.00 Obzornik - 18.20 Na črno, ne belo - 19.05 Koncert iz muzeja - 19.45 Cikcak
-	20.30 Dr. Lojz Kraigher: školjka
-	TV igra - 21.30 Škornji — film.
primorski dnevnik
NA POSVETU ŽUPANOV V KRMINU
V ojaške služnosti ovirajo izdelavo urbanističnih načrtov
Na bližnjem ponovnem sestanku bodo sprejeli ustrezne ukrepe
Te dni so se zbrali na županstvu v Krminu na posvet vsi župani kr-minskega okraja, da bi se pogovorili o regulacijskem načrtu, ki ga predpisuje za vse občine zakon št. 765 od 6. avgusta 1967.
Ob tej priliki so ponovno obravnavali tudi vojaške služnosti in o omejitvah ter ovirah, ki predstavljajo vsako načrtovanje in gradnje, ki so s tem v zvezi, po vsem krminskem okraju. Dejstvo je, da je skoro vse področje tega okraja podvrženo omejitvam vojaških služnosti in zato tudi ni mogoče izdelati nooenega konkretnega načrta o občinski urbanistiki, ko pa so vse gradnje podvržene predpisom in predhodnemu dovoljenju pristojnih vojaških oblasti. Zato so vsi župani sprejeli sklep, da bodo začeli z energično in enotno akcijo po vseh občinan proti takim omejitvam.
Ob tej priliki so tudi ugotovili, da nalaga novi urbanistični zakon s svojimi predpisi še eno in precejšnje breme občinam in njihovim upravam ne da bi nudil kakšno drugo olajšavo Ker so vse občinske uprave že do sedaj v precejšnjih finančnih težavah, bi izvajanje tega zakona v sedanji obliki ter spričo omejitev vojaških služnosti, pomenilo nadaljnje poslabšanje njihovega finančnega položaja.
vfiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pred razhodom so se župani sporazumeli, da se bodo v kratkem ponovno sestali, da bi v nadaljnji razpravi o teh problemih sprejeli ustrezne sklepe, ker v sedanjem položaju nima smisla predložiti kakšne gradbene načrte, ko pa zakon o vojaških služnostih omejuje ali celo onemogoča kakršne koli gradnje.
19. januarja v Gorici gospodarska konferenca
Gospodarska konferenca, ki jo je sklicala občinska uprava v Gorici, bo v petek, 19. januarja. Na njej : bo podal svoje poročilo prof. For-1 te iz Trsta.
Konferenca bi morala biti že pred koncem prejšnjega leta, vendar so jo v soglasju z vsemi sveto-valskimi skupinami v občinskem svetu v Gorici prenesli na konec januarja, ker za takratno sklicanje konference občinski svetovalci niso bili dovolj pripravljeni.
v resnici ugotovili potrebo po regulaciji toka teh rek ter da bodo odredili izvedbo takih del, kot je bilo to storjeno za regulacijo Nadiže in Maline v Beneški Sloveniji.
Ker se pozneje ni več govorilo o tej zadevi, se interpelanta obračata ponovno na predsednika deželnega odbora, da bi jima sporočil, če in kaj je bilo ukrenjeno v tem smislu. Regulacija obeh rečic zanima tudi slovenske kmetovalce, ki imajo tam svoja polja.
NAGRAJENI SLOVENSKI KMETJE
C or ir n
VERDI. 17.00: «Commissario non perdona«, G Barray in F. Cadet. Francoski kinemaskope v barvah..
CORSO. 17.00:	«Tom Dollar«, M.
Poli in G. Moll. Barvni film.
MODERNISSIMO. 16.30—22: «A pie-di nudi nel parco», Jane Fonda in R Redford. Ameriški barvni film.
CENTRALE. 16.30—21.30:	»Agente
speciale L. K.», R. Danton in Be-ba Lončar (jugoslovanska igralka). Kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.15—21.30: «Una vam. pata di violenza«, L. Ventura in M. Dubois. Francoski kinemaskope v barvah.
/ ržič
AZZURRO. 17.30—22: «1 tre gen-darmi a New York».
EXCELSIOR. 16—22: «Donne fuori legge«. Film westem.
PRINCIPE. 17.30—22: «39 stopnica, K. Moore in D. Elg. Barvni film.
Ifonke
RIO. Zaprto.
■iiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiimiiiii,	mn, imunim!  
OB ZAČETKU NOVEGA SODNEGA LETA
Februarja v Gorici porotno sodišče
Zaradi kraje in izsiljevanja bodo sodili trem osebam, zaradi nasilstva pa moškemu, ki je napadel neko žensko
T .	.	,	No ferbuarskem zasedanju porot izsledil ter ga skupno z Giacomet-
Izredno hud mraz je včeraj za- nega sodišča v Gorici bosta na tijem prisilil, da je podpisal prodaj-jel vso Goriško. V severnem delu vrsti dve sodni obravnava: v to-j no pogodbo za svoj avtomobil. Srnini esta je nameril okoli 8 stopinj, rek, 20. februarja, proti Iloviču lovicha bo branil odvetnik Devetag, v ovodnjah 11 na Lokvah na Tr- zaradi kraje, 23. februarja pa proti ostala dva pa odvetnika Pascoli novski planoti 14 pod ničlo. Tem- j Giuseppu Causu zaradi poskusa u- ! in Majo. peratura čez dan ni segla nad nič-1 mora. V prihodnjih dneh bodo na i V petek 23 lo Mraz povzroča poleg hladnega —~--->-•=»•- -'->■ -•
Hud mraz na Goriškem
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57 — tel. 28-79.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «S. Nicolo» — dr. Ser. gio Olivetti, Ul. 1 maggio 94 — tel 73-328.
RONKE
Ves dan in ponoči Je odprta le kama «AU'Angelo«, dr. Olivetti, Ul. Roma 23, tel. 72393.
Razna obvestila
VEČERI OB SREDAH — v klubu
«S. Gregorčič« v Gorici bo danes, 10. t. m. ob 20.30 predaval ravnatelj Goriškega muzeja v Kromberku
prof. Branko Marušič o temi «Ob 100-letnici narodnostnega preporoda na Primorskem«. Ker je v tem preporodu v pre teklem stoletju Gorica odigrala na Primorskem vodilno vlogo, bo predavanje za vsakogar zanimivo.
vala, ki pritiska na naše kraje, tudi razmeroma dosti velike količine snega, ki sega dokaj nizko v dolino.
Napovedi govorijo o otoplitvi ter o možnosti novih padavin.
Kako je z regulacijo Vrše in Idrijce
Dne 1. februarja lani je deželni odbornik za javna dela odgovoril na interpelacijo deželnih svetovalcev Bergomasa in Jarca glede regulacije rek Vrše in Idrijce, ki ob deževju povzročata poplave, da so
___ ___,	.	februarja bodo so-
našem sodišču izvolili porotnika; so- dili 26-letnemu zidarju Giuseppu dišču bo predsedoval dr. Egone Causu iz Ul. Attimis (Podgora), Corsi	| ki je s smrtjo grozil 56-letni Iva-
^"	I jv- o ouu i.ju giuiii. diricuii iva'
Na prvem procesu bodo na za- ! ni Uršič> katera se preživlja na tožni klopi trije obtoženci: 33-letni !lahek ,nacln ter j° imajo za dokaj Lodovico Smilovich iz Ul. del Friu- j Premozno. Caus je sedaj v zaporu, li 10 ter 55-letni Vladimiro Gallas I Preiskovalni sodnik pa je proti nje-iz Galas in 33-letni Italo Giaco- mu uvedel psihiatrično preiskavo, metti iz Podturna Poslednja dva lV času dogodka, decembra hm Jesta obtožena izsiljevanja. Leta 1965 Je narnrec Causova mati trdila, je Smilovich izvršil krajo v Gal-I ,Je.rn-!el? .sln. u^’,b? e,n' Ko ->e
lasovem magazinu. Lastnik ga je i -??e strl,- eta. JeK..bo eha za otr°'
6 J ; sko paralizo m bil večkrat operi-
i ran. V zadnjem času je imel dve | prometni nesreči ter so mu leta i 1964 ugotovili meningitis v videmski bolnišnici.
i Dogodek se je primeril 3. decem-j bra 1966. leta v Ul Poggio, kjer stanuje Uršičeva. Preden sta se
Kot smo že pisali, so pred dnevi na sedežu pokrajinske uprave v Gorici podelili 140 živinorejcem na. grade za izboljševalne naprave v živinoreji in perutninarstvu. Med njimi je bilo nagrajenih tudi 30 slovenskih gospodarjev. Štirje od njih so na naši sliki: od leve proti desni: Bruno Stekar iz Steverja-na, ki je prejel nagrado za izboljšanja v kokošereji; Marij Bregant
PRVENSTVO KOŠARKARSKE B LIGE
Neugodno kolo za Lloyd Italsider in Spltigen
Tržaški peterki klonili doma
Neugodna nedelja za tržaško in zom morda dokončno zapravil vsa-goriško košarko. Vse tri peterke, 1 ko možnost, da ostane v B ligi. ki nastopajo v B ligi, so namreč i Tržačani so namreč na domačih
klonile, in dve od teh celo na domačih tleh.
GAMMA
ITALSIDER
59
51
P. p. (26:29)
Postavi.
GAMMA: Tessarolo, Crugnola 3, Vaccaro 21, Gergati 2, Girardini, Tozzini 1, Veronesi, Roda 11, Baroni 18, Santini 3.
ITALTRii^oTE: Tomasi 3, Cavaz-zon 13, Ruprecht, Požar, Simsig 14, Papais, Crisma 2, Pilon 15, Moreni, Porcelli 4.
tleh klonili proti Ausosiemensu, ki, čeprav ima trenutno 10 točk, ni nič posebnega. Igralci in trener Lloyda so si sami izkopali grob. še vedno ne znajo igrati proti coni. In navadno trener se «reši», s tem da stavi kot »posta« Bian-ca, ki za to mesto ni prikladen.
Zmago so tako osvojili gostje, in to tudi s precejšnjo razliko 69:61.
Gl RA	77
SPLUGEN 65
P. p. (30:30)
Postavi.
GIRA: Lebboroni 15, Mannucci 8,
in IV/Tn-nn-nl-;	-i 1 O /~1_11:
Tržaški košarkarji so si v nede-	_	____________
ljo zapravili srečanje, ki bi jo lah- Orsi 10, Manenti, Gessi 13, Caselli ko z bolj preudarno in umirjeno. 16, Zucchini 6, Renzi 1, Ciamaro-igro osvojili. Nasprotniki namreč 1 ni 8, Bitelli.
niso pokazali nič posebnega in ni- i SPLUGEN BRAU: Medeot, 8, Co-so bili točni v metih, kar je na- melli, Ponton, Del Ben 4, Krainer vadno njihovo najnevarnejše orož- n; Meneghel 6, Bisesi 3, Mauri 8, je. Niso pa zakrivili te napake, Bosini 10, Michelin 9. da bi v obrambi igrali «na moža«, 1 Bolonjska Gira je na lastnih tleh s čimer bi se seveda okoristili do- m s povsem zadovoljivo igro od-mačini, ki v metih z razdalje niso pravila goriške košarkarje Splii-, . .	...	- ravno najboljši (razen Simsiga, ki gen Braua z dokaj visokim rezul-
iz Podgore, ki je prejel kar dve je v nedeljo z meti s skoka do- tatom 77:65. Tudi tokrat je bil naj-nagradi, za govedorejo in perutni- segel 14 točk). S še kar stisnjeno boljši element v goriških vrstah narstvo; Rado Lakovič iz Dober- cono (2—3, 3—2) so igralci Gam- Krainer, ki je dosegel najobilnejši doba, ki je prejel nagrado tretje me onemogočili domačinom vsak izkupiček med svojimi (17 točk) kategorije za izboljševalna dela v Prodor (Ruprecht, Tomais, Cavaz- jn je bil poleg tega pobudnik vseh
živinoreji in Jožef Gergolet iz Do- ZOvdrugem delu igre pa so gostje najnevarne’ših akciJ sv°Jlh-
bili tudi V napadu bolj racional- '•'i|'HHH»i**i|»HiiiiiiiiiiiaHaaaaaaaaaiaaaaiaaaaaaaaaaitaaaaaiaaamaianHiiiHHiiiH*MiiiiiiHHaaaaaiiiamiiimiiiiiiini«
ni in točni v metih, kar je bilo seveda usodno za Italsider, ki je
berdoba, ki je prejel nagrado četrte kategorije za enaka izboljševalna dela.
Na gradbišču se je ponesrečil
Okrog 4. ure popoldne so pripeljali v goriško civilno bolnišnico včeraj 30-letnega gradbenega delavca Franca Zona iz Gorice Ul. Car-ducci 11. Ko je malo prej manevriral z žerjavom na gradbišču podjetja SIPRI na Korzu Italija 251 i v Gorici, se mu je palec desne j roke zepletel med verige dvižne na. | prave pri žerjavu. Zdravniki so mu ugotovili rano na palcu ter ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
I stanuje ursiceva. Freden sta se
lini iiiiiiiiuiimi mili i n m n n n lini mia mili n m n iiiiiiiiiiiiuiiiitii n ■■ m iiiiiiima n n um mil m ma im ■•1111111) • .	p	.	.	»	,
ločila je Caus hotei od zenske de-
ZARADI DEL NA POKRAJINSKI CESTI	2ar- leta Pa mu 8a ni hotela dati.
S steklenico jo je udaril pa glavi, z razbitino steklenice pa jo je porezal po rokah. Caus?. bo branil odvetnik Pascoli.
Na Oslavju in v Pevmi dve hudi nesreči
Nastali sta zaradi lukenj na cesti
Med Oslavci in Števerjanci vlada veliko nezadovoljstvo zaradi hudih okvar na pokrajinski cesti Pevma-Števerjan. Zaradi lukenj, ki so nastale pri širjenju ceste, sta se zgodili dve hudi nesreči. Na Oslavju je padel s kolesa Angel Mikluš, ki je po treh mesecih še vedno v bolnišnici, ker so na nogi nastale komplikacije ter je v zadnjem času postalo nevarno, da bo ob njo. Pred tedni pa je v Pevmi padla s kolesa Albina Gomišček, ki se je zjutraj, še pred zoro, peljala na delo ter se pri padcu tako hudo udarila v glavo, da je izgubila za vest ter bo skoraj gotovo čutila posledice. V obeh primerih gre za padca kolesarjev, ki sta zavozila v jamo na cesti Na Oslavju so jo napravili tovornjaki, v Pevmi pa so prekopali asfalt, da so položili v zemljo vodovodno cev. Cesta na tem odseku ni zaprta, le zelo slaba
je, polna lukenj, zlasti od kostnice dalje, kjer je v teku prva faza del za njeno razširitev. Vaščani, ki prebivajo ob njej, bi želeli, da bi pokrajina cesto vsaj za silo popravila, se pravi, da bi zasula velike luknje, ki kakor vidimo — o-grožajo življenja.
Podjetje Mattiroli, ki je prevzelo prvo fazo del ima samo to nalogo, da cesto razširi ter zgradi oporne zidove. Sedaj je zaposleno z gradnjo opornih zidov v bližini štever-jana, kjer se premika velika masa zemlje. Če bo pritiskal tako hud mraz, bodo morali skoraj gotovo delo za nekaj časa prekiniti. Vsekakor bo potrebno še nekaj mesecev, preden ga bodi. dokončali. V drugi fazi pridt na vrsto ureditev cestišča; nanj bodo navozili novo podlago ter položili asfaltno oblogo.
Prav gotovo bo leto mimo, preden bo podjetje delo opravilo.
Menični protesti na Goriškem
Menični protesti na Goriškem so po podatkih vestnika trgovinske zbornice v prvi polovici preteklega decembra zopet narasli ter je nji-i hovo število doseglo 707. Pri tem j je treba upoštevati, da gre za zim i ski mesec in pred 13. plačo.
| Po posameznih občinah je bilo število protestov naslednje: na prvem mestu je Gorica z 289 meničnimi protesti; sledijo Tržič z 206, Ronke 63, Gradiška 46, Krmin 22, Gradež 18, Za graj 17, Škocjan 9, j Turjak in Foljan po 6, Doberdob ! in štarancan po 5 ter S. Pier ob j Soči po 5, Sovodnjt 3, Kapriva, I Villesse in Romans po 2, Marjano L
Znani japonski maratonec
Tsburaya: samomor
TOKIO, 9. — Kokichi Tsburaya, japonski maratonec, ki je na zadnjih olimpijskih igrah osvojil tretje mesto, je napravil samomor, s tem da si je prerezal žile. Tsburava je imel 27 let in zadnje mesece so mu zdravniki prepovedan gojitev športa. To ga je zelo potrlo m ki ga je povsej verjetnosti privedlo do tega, da si ie vzel življenje.
ZA POKAL POKALNIH PRVAKOV
Olimpija-Dinamo
Daneu-AIbu
Danes bo v Bukarešti ljubljanska košarkarska peterka Olimpije igrala proti Dinamu, kjer nastopa znani Albu, ki je bil med drugim tudi član evropske reprezentance. Kot je znano, je Dinamo v tem «pokalu» premagal milansko Al-1’Onesta. Torej si lahko predstavljamo, da naloga slovenskih košarkarjev ne bo lahka. Vsi seveda, kot vedno, upajo v Iva Daneua.
Postava Olimpije (v oklepaju leta in višina); Daneu (30, 1,84 m), Zorga (20, 2.01), Večerin (19, 1,75), Osterc (23, 1,89), Marter (19, 1,90), Božič (22, 1,87), Stengenšek (18, 1,82), Verbič (23, 1,83), Dermastia (34, 2,01), Hočevar (24, 1,97), Eiselt (26, 1,88), Jelovac (19, 2,05).
DANES V NEAPLJU ZA EVROPSKI NASLOV
Burriini-Ben Ali
Dvoboj bo po Tv ob 22. uri (1. kanal)
NEAPELJ, 9. — Evropski prvak, gradu: Crvena zvezda - Zagreb in
— kot vedno — silovito reagiral proti koncu. Prekasno. Med domačini dobro Pilon in Simsig.
AUSCSIEMENS 69
LLOYD	61
P. p. (44:33)
Postavi.
LLOYD: Welker, Schergat 4, Poli
3, Fortunati 15, Bianco 7, Bicci 9, i	,	•	— j =--- ------- ------
Tarabocchia 4, Apostoli, Narder 5, [ uiušje kategorije Mimoui Ben Ali OKK Beograd - Rijeka
v Nišu: Radnički Bor v Tuzli oz. Mostarju: zmagovalec
Lonero 14.	| se bo danes v Neaplju spoprijel
AUSO SIEMENS:	Bonacchi 8, j s Salvatorejem Burrunijem. Ob pri-	____
Morelli 5, Visai S 3, Ongaro E. 2, hodu v Neapelj iz Madrida je Špan-1 srečanja Sloboda . Velež proti Si-Brega 10, Rucano 11, Ongaro L. 15, , boksar izjavil, da je povsem ' beniku
Uovd si je '^'nedeljskim 'pora- i PrePriCan v zmago. «že osemkrat \	v Zrenjaninu: Proleter - Vardar
sem branil svoj naslov«, je dejal:	v Novem Sadu: Vojvodina Par-
IIIIUIIHIIHIIHUIIIIHIIUIIHIHHIIHIIIHIIIIIHMUIIIIIHIIIIIIIHIIIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIUIIHIUUIIUHIHHI Ben Ali, «in zato imam precej 1Z- tizan
GORIŠKI NOGOMET: III. KATEGORIJA
Prekinjena tekma Marcelliana-So vodnje
Mladi so zadovoljili
S kislino se je opekel
Včeraj so sprejeli v tržiško bolnišnico za 5 dni na zdravljenje Franca Košuto doma iz Križa pri Trstu. Ko je bil na delu v papirnici pri štivanu so mu buhnili v obraz vroči hlapovi kisline ter ga opekli.
V	nedeljo so se Sovodenjci odpravili v Tržič, kjer jih je čakala težka naloga proti tamkajšnji enajsterici Marcelliane. Sovodenjci so bili v slabi formi.
Vodstvo moštva je v enajsterico vključilo tri mlade igralce, ki niso razočarali; zelo blatno igrišče, mraz in dež pa so ovirah te mlade, tako da se niso mogli najbolje izkazati. V vratih Je bil povsem gotov Stan. zani, medtem ko se je Edvard Pe-tejan izkazal kot srednji branilec. Desno krilo je Igral Damjan Fajt, ki je resno ogrožal nasprotnikova vrata. Čeprav pomlajena, ekipa be. lih ni razočarala; več: v 36’ p.p. je A. Ferfolja povedel s sijajnim strelom Sovodenjce v vodstvo. Nasprotnik je napadal neurejeno, a pogosto. Sovodenjci pa so z učinkovitimi akcijami delali zmedo v obrambi Marcelliane. Sodnik Je tekmo po p.p. prekinil.
Ekipi se bosta ponovno spoprijeli 21. t. m.
V	nedeljo pa čaka Sovodenjce najdaljše gostovanje — Fossalon
K. B
MAJA V GORICI
Evropsko prvenstvo vojaških košarkarskih reprezentanc
Od 3. do 13. maja letos bo v Gorici evropsko prvenstvo vojaških reprezentanc v košarki Udeležilo se ga bo 18 ekip iz Evrope. V vo-iaški košarkarski zvezi so včlanjene vse ekipe zahodnega kontinentalnega dela Evrope. Včeraj sta se mudila v Gorici zastopnika italijanske vojaške košarkarske zveze S predstavniki UGCI sta se pogovorila o vseh nadrobnostih, ki zade vajo to pomembno športno manifestacijo.
* * *
REGGIO EMILIA, 9. — Oranso-da Cantu, Butangas Pesaro, Eldo-rado Bologna in Fargas Livorno se bodo udeležili košarkarskega turnirja Rsggio Emilije S temi moštvi J bodo seveda nastopili znani igral- j ci, kot Američana Burgess (Oran-1 soda' in Krulish (Eldorado) t.ei I Jugoslovan Rajkovič,
kušenj. Poleg tega imam še odprt račun z Burrunijem, ker me je leta 1962 premagal v Saint Vicen-tu.»
Burruni pa se ni prestrašil Ben Alijevih izjav in je dejal, da Španec ne bo imel lahke naloge lik ringu. In prav tu bo jasno, kdo je zares močnejši.
* * *
RIM, 9. — Po vsej verjetnosti se bo Remo Golfarini, italijanski i prvak v «super-lahki» kategoriji,' spoprijel z evropskim prvakom te kategorije Alessandrom Mazzinghi-jem.
Italijanski prvak lahke kategorije pa se bo spoprijel z izzivačem Bru. nom Melissanom. Srečanje bo 27. jan. ali 17. febr. tega leta.
n* ' .
Tržačan Tirvisan trener Mcstrine
MESTRE, 9. — Nogometni klub Mestrine je poveril vodstvo ekipe trža kemu tehniku Memu Trevisa-nu. ki je prej treniral enajsterico Pordenona. Trevisan je takoj sprejel novo nalogo
Mestrina je trenutno na zadnjem mestu v lestvici.
* * *
PERUGIA, 9. — Jean Hoffmann, desno krilo Slovana iz Bratislave, ki se te dni mudi v Umbriji, je napravil samomor.
• • *
Danes so bili izžrebani pari osmi. ne finala nogometnega pokala Jugoslavija. Po žrebu se bodo 3 marca v osmini finala srečali v Beo
v Borovu: Borovo Jedinstvo v Mariboru: Maribor • Budučnost iz Titograda
KOŠARKA
Za »Fumagallijev pokal«
OKK Beograd zopet poražen
BOLOGNA, 9. — V prvem srečanju drugega dneva turnirja za «Fu-magallijev pokal« je Racing Bell Malines premagal beograjsko peterko OKK z 91:68 (39:37).
RACING BELL: Smert, Dierckx (14), Steveniers (13), Michelet (12), Jacobs, Bustion (6), Loridon (10), Clark (32), Van Kersschaever (4).
OKK BEOGRAD: Djurič (2), Ko. tarac (9), Marojevič (18), Grubov (9), Kapetanovič, Cvetič, Stankovič (6). Tanjevlč (6), Pazmanj (9), Novovic, Ivackovič (9).
TRBI2, 9. — Z vpisom Romunije je tako 21 držav, ki se bodo udeležile veleslaloma v Trbižu za 21 izdajo »Pokala - Duoa d’Aosta».
ATLETIKA
NEW YOKK, 9	- Avstralski
dolgoprogaš Ron Clark se bo 10. februarja v Los Angelesu udeležil mednarodnega srečanja «indoor» v lahki atletiki
OBVESTILO
ŠZ BOR
obvešča, da Do .jutri, v četrtek, oh 2030 redna seja odbora,
Prisotnost obvezna
CHARLES EXBRAYAT_________________________________26.
Drugič v Sevilli
«Marija, recite mi, da ne mislite zares, to namreč, kar ste prej rekli... Ali lahko računam na vas v vsakem primeru?«
»Saj dobro veste, Josč... Toda ne silite me, da bi izbirala med bratom in vami... Ljubim vas, Josč, toda do Juana imam obveznosti, dolžnosti, preko katerih ne morem.«
Pospremil sem jo do vrat San Juana. Ko sva se ločila, sem se znašel na Palmi, ki se je kopala v svetlobi. Marija me ni prepričala, da je njen brat nedolžen. Dobro sem jo razumel, vendar si nisem mogei dopustiti, da bi mi fantalin podstavljal nogo, če je to res počel. Naj bo kakorkoli, sklenil sem, da se bom z njim temeljito pomenil: izpit bo tak, da si tudi Cliff Anderson ne bi želel boljšega.
Potikal sem se po četrti San Diego, ker sem upal, da bom tam srečal Juana. Nenadoma pa sem se znašel pred Karlom Oberchnerjem. Nekaj časa sva se gledala, nato pa je Nemec bruhnil v smeh, ini ponudil roko in rekel v odlični angleščini:
«Kako se počutite, gospod agent F.B.I.?«
Od presenečenja sem onemel, to pa je Oberchnerja zelo razveselilo Prijateljsko me je sunil pod rebra.
((Priznajte, da tega niste pričakovali?«
»Greva... Mislim, da morava izmenjati nekaj zaupnih stvari.«
Komaj sva sedla na klop na Trgu San Fernanda, me je napadel :
«Pri Parcelovih ste me prisilili, da sem moral menjati barvo. Se nikdar nisem videl tako jeznega človeka, kot je bil don Alfonso! Dobesedno je skakal v zrak. Po njegovem mišljenju
sem lopov velikega formata. Prisegal je, da me ni prijavil policiji samo zaradi tega, ker je dobrega srca in ker mi hoče nuditi priložnost, da se skesam. Če hočete, mi lahko verjamete, Morales, da me je don Alfonso, čeprav je tako majhen, skoraj vrgel po stopnicah.«
Ob spominu na ta dogodek se Je še vedno smejal, nato pa je nadaljeval:
((Gotovo poznate Hamburg?«
«Nekaj časa sem tam živel.«
«Na to bi moral pomisliti in ne bi smel izbrati tako velikega mesta... Kaj hočete, vedno delamo napake. Tako sem se vživel v svojo vlogo, da nisem več mislil, kaj govorim, Lomil sem ga, kaj?«
((Topografska napaka.,.»
((Začetniška! Na vsak način pa sem vas pridobil s sentimentalno pesmico, z majhno samokritiko dobrega Nemca?«
»Brez dvoma, čestitam vam! Toda, če vi veste kdo sem, ni tako z menoj. Kdo ste?«
«Charlep Arguthnot, državljan njenega angleškega veličanstva in inšpektor Scotland Yarda... vam je na uslugo.«
Izvlekel je svoje dokumente in mi jih pokazal. Kazalo je, da niso ponarejeni, vendar mu zaupal še nisem.
»Kako ste zvedeli, kdo sem?«
«To mi je povedal častitljivi Alfonso Percel, ki mi je zabrusil v obraz, da mu je neki ameriški detektiv F.B.I. povedal, naj se pazi, ker sem brez dvoma goljuf. Ker pa sem opazil vaše presenečenje ob mojem prikazovanju Hamburga, ni bilo težko uganiti, kdo je tisti policist... Dragi moj, bil je trenutek, ko bi vas z veseljem zadavil, ker ste mi tako lepo pokosili travo pod nogami in uničili do tal vse, kar sem nekaj tednov zelo trdo gradil!«
Govoril je kot skozi nekako vato. Njegova odkritja so me pobila. Ali me je tudi Marija — kljub obljubam — Izdala? Lahkomiselnost ali račun? Udarec, ki me je zadel po razgovoru o njenem bratu, me je popolnoma zmedel. Ali Je Marija Juanova
sodelavka? Toda zakaj? Zakaj? Ali ni bolj utemeljeno, da je — ponosna name — klepetala z dono Josefo ki mojim pripombam glede Oberchnerja ni verjela? Marija je ni mogla drugače prepričati, pa ji je povedala, kdo sem Toda zakaj mi Marija tega ni povedala? Ali se je bala?
Charley Arguthnot me je prijateljsko udaril po stegnu.
((Imam vtis, da me ne poslušate; kaj premišljujete?«
Moral sem se prav potruditi, da sem odgovoril:
(tSprašujem se, kako je Percel zvedel, kdo sem.«
Tovariš Je pomežiknil
«To, dragi moj, morate bolje vedeti kot jaz! Govorite ven dar Moraies, kajti domišljam si, da sva v Sevilli iz istega -az-loga, vi in jaz?«
Nisem se hotel razkriti — naj se razkrije najprej Charley Arguthnot — ali kako mu je že ime.
«Ne vem...«
Od veselja je zakokodakal:
»Kaže, da ste pri meni bolj previdni, kot pri... neki drugi osebi?«
«Kaj hočete s tem reči?«
((Ničesar, kar že ne bi vedeli, dragi moj., toda to so vaše zadeve. Vi ste tu zaradi Lajoletta, ali ne?«
Nobenega pomena ni imelo, da bi se še pretvarjal.
«Da... In vi tudi?«
«Seveda. Ta gospod pošilja nekoliko preveč mamil v An glijo, odkar ste napravili napako, da ste ga pustili iz ZDA.«
((Pomirite se, gotovo jih pošilja več v Združene države!«
((Delajva torej z roko v roki! Ko bova uničila njegovo mrežo, si bova slavo delila!«
«Toda nočem le njegove mreže, njega samega hočem!«
«Da bi ga odpeljali nazaj v Združene države?«
«Da bi ga ubil!«
Od presenečenja je zažvižgal.
«Ali vi iz F B.I. ne poznate nobenih ovinkov?«
»Lajolette je velik kriminalec. Če bi mu porušil le organi-
zacijo. bi kmalu vzpostavil drugo Ne, Arguthnot, verjemite mi, da se ne bom oddahnil prej, dokler fant ne bo pod zemljo.«
«Toda laže je reči kot pa storiti.. «
«Ce mi boste pomagali, nama bo morda uspelo.«
((Kakšne karte imate?«
((Skoraj nobenih — in vi?«
«Jaz jih nekaj imam.. Ali naj jih pokažem?«
«No. dajte!«
»Toda raje bi videl, da začnete vi...«
Začel sem se smejati
«Imam vtis, da so tudi ljudje v Yarrlu pametni... Toda igral bom pošteno.. Začel sem mu pripovedovati o vsem; kako sem se hotel prikriti, o Ezquarizov1 smrti, o poizkusih kako so me trikrat hoteli ubiti, o mojih dvomih glede juana o temi, v kateri brodim, medtem ko pričakujem, ne da bi se drznil preveč upati, svetlobo ki me bo privedla do cilja kapi nekaj se vendarle sveti.. Nisem pa govoril o komisarju Fernandezu; ta adut sem čuval zase To sem storil tudi zato ker še nisem bil po polnorna prepričan, da je pred menoj verodostojen zastopnik Yarda. Toda kaj sem tvegal? Sicei pa bom podatke še vedno lahko dopoinii — tn tmei bom tudi možnost da seznanim Ar-guthnota z Alonsom če pa je tale človek gol.jul tn Lajolettov človek, ni zvedel ničesai kar že ni vedel Lahko sem bil, skratka, zares odkritosrčen!«
Charley me je pazljivo poslušal Ko sem končal ml je rekel :
((Vidim da ste prestali hude udarce Tmeli pa ste tudi presneto srečo Težko je ugotoviti kako so bili obveščeni o vašem prihodu, a to ni niti posebno važno. Bolj važno in zanimivo bi bilo vedeti, kdo jih zdaj obvešča o vsem kai počnete!«
Za hip je obmolkni! nato pa dodal:
»Imam majhno zamisel, toda zaradi tega ne bi rad postal vaš sovražnik, vsaj ne takoj!«
Mislil sem da namerava govoriti o Mariji; ta misel pa mi je bila zelo zoprna Suho sem ga ustavil:
- NnrltinenttTni- ileiU/
UKLON IS I VO: TRSI - UL MONTECCH1 6, U , TELEFON 93-808 in 94 638 - Poštni predal 359 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag^O 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRS'I - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37 338 95 823 - NAROČNINA mesečo, sin, ,n vt a četrtletna 2 250 ur polletna 4 400 lir celoletna 8 100 Ur - SFRJ posamezna številka i tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - PoStni tekoči račun. Založništvo tržaškega t.t*Kh trsi 11 «-(7<i '
SFRJ Altll ttžS Ljubljana Stari trg 3/1, teletop 22 207 tekoči račun pri Narodni Danki v LjuDlJani - 5013-2(0,1 OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - Mali u>|»ai 40 lir beseda - ()<>lasi za rržaSko in
goriško pokrajino se naročajo pri ipravi - Iz vseh drugih 3 K.ujln Italije pri »Societk Pubblicltk Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdala ir tiska Založništvo >r'a'keaa risa, irm	'	n