Mesečnik novinarske skupine Centra interesnih dejavnosti Številka 9 Letnik 2 Datum izida: junij 2009 Naklada: 400 izvodov Čas je za POČITNICE! Pobeg v Argentino Za možgane neoprane Taljenje ledu Kolesarstvo - način življenja Poletje lahko preživimo skromno, ampak tudi skromnost zahteva kakšen evro Popotnica v poletje S prstom po zemljevidu: Laponska Olala, samba! Plakat tu, plakat tam! Študiram ali ne? Angeli in demoni Čas je za POČITNICE! Tudi za Cidopis in njegove ustvarjalce. Preden pa se poslovimo do jeseni, je tukaj še zadnja številka našega časopisa v tem šolskem letu, v njej lahko najdete marsikaj zanimivega. Ker imamo med počitnicami več časa za branje, vam tako recimo Maruška v svoji kolumni svetuje, katere knjige bodo primerne za poletno čtivo. Bližajo se tudi trenutki za potepanja, zato smo vam tokrat izjemoma pripravili kar dva potopisa: morda vas Maja navduši za potovanje v Argentino, Živa pa za Laponsko. Mogoče vas v prihodnjih mesecih čaka tudi kaj kolesarjenja, zato preberite Zarečeno - klepetali smo namreč s kolesarjem Matejem Marinom. V tej številkije z nami še zadnjič rubrika V savni, saj se Živa ta mesec poslavlja od Finske in študentske izmenjave. Na zadnji strani lahko izveste še, kaj vse vam CID pripravlja za počitnice, da bi bile čim bolj pestre in zabavne. Prav tako smo vam spet namenili stalne rubrike od Na prepihu do Esejističnega kotička in pa seveda nepogrešljivo Sceno, zato bom zdaj zapisala le: Prijetno branje in še bolj prijetne počitnice! Se beremo jeseni! Volana Ambrožič Okusno Pobeg v Argentino Pisana. Temperamentna, polna nasprotij, tako blizu sonca, a daleč od spanca, dolgčasa, zadržanosti in tudi od pravljic ... Argentina zagrabi, objame, preseneti, te pusti brez diha, ob vsem tem pa se sploh ne zaveš, kdaj te je udomačila. Piše in foto: Maja Kračun Včasih se stvari preprosto ujamejo: zade-presiraš, diplomiraš, nekje vmes te strese življenjska prelomnica, najboljše pa je, če odkriješ, da so ti od samega strahu pravzaprav zrastla krila. Za letenje je treba sicer kupiti letalsko karto, v transu nove, še neodkrite samostojnosti presanjati noro pot čez ocean, nato pa pristati v naravnost v naročju drugačnega. Srečanje z Buenos Airesom zame sicer ni bilo pristanek na trdnih, temveč na zelo drugačnih tleh. Spoznavanje Južne Amerike se je začelo z objemom, nadaljevalo in končalo s toplino ljudi, ki jim že desetletja manjka vse kaj dmgega kot odprtosti. Dihala, gledala in okušala sem z vsemi kotički prvič samostojno popotniškega srca ... Sladko Jutro z brazilsko kavo, postreženo v italijanskem slogu, ob francoskih slaščicah v družbi Argentinca z galicijsko-portugalskimi koreninami. Prava župa kultur, prepričanj, oblik. Temnooki nagajivčki sijočih nasmehov: otroci, otroci in otroci. Življenja in nasmehov za nekaj deset Slovenij. Prečkanje ceste na argentinski način: semaforji in zebre so smiselni tu in tam, policisti se radi pridružijo temu mnenju. Pisane hiške La Boce ob zvokih tanga za turiste (veš, da ni tisto ta pravo, ampak vseeno nasedeš). Potica tete Stane v Ramos Mejii, slovenščina, ki poboža .dušo in ušesa. Sončni zahod v četrti Puerto Madero, sedenje na rečnem obrežju. Pol alfajorja z dulce de leche, kar pomeni dva piškotka, zlepljena z mlečno marmelado (rjava krema karamelnega okusa), resnično tipično pregreho v tisoč in eni obliki. Mmmm. Do zadnje drobtinice. Nato topel jesenski veter. In dlan, ki tako zelo pristaja moji. Strastno Od vožnje po navidezno popolnoma kaotičnih ulicah in avenijah (jej!) do preprostih pozdravov, večerij, nakupovanja in uličnih protestov. Temperamenta in topline za izvoz, navadite se na poljube, objeme, glasno govorjenje, dodati je treba tudi hitro jezo in visoko dvignjene glave. Mlačno je le veselje do nočnega spanja. Umirali so od smeha, ko sem jim povedala, da so risanke za mulce znak za odpravo v deželo sanj. Želite pico, časopis, hruške in je ura slučajno štiri zjutraj? Izvolite. Nespečnost je norma, ne deviantnost. Predstavljajte si, kakšna vesoljka je tam Slovenka. In čeprav je njen spremljevalec alergičen na tango in ne igra nogometa (čisti kriminal in sramota po mnenju vseh zbranih sodržavljanov), sta veselje do življenja (četudi s kančkom ponosne otožnosti) in zavezanost hedonizmu zelo nalezljiva. Ljubijo vsakdan in majhna zadovoljstva. Morda ljubijo tudi ljubezen. Fenomen, ki priča o vroči krvi (ne bi pa o zvestobi in verskih prepričanjih): zares številni hoteli, specializirani za urni ali dvourni najem. Grenko Mate. Pravzaprav močan zeliščni čaj, povsod in vedno, srkate ga skozi lično kovinsko, slamici podobno reč. Izgovor za dolgo druženje, samotno sanjarjenje in uživanje. Malce zasvojeni domačini ga s seboj prenašajo tudi v posebnih termovkah. Ne moj najljubši, a je njegova grenkoba blažja od tiste, ki jo začutiš ob srečanju z družino, spečo na ulici. Globok prepad med tistimi, ki imajo preveč in se bolestno bojijo, da bi kdo našel pot čez dvometrske zidove graščin, in tistimi, ki jih skrbi streha nad glavo ali pa je sploh nimajo. Izjemno preudarno nakupovanje hrane, čeprav prostrana polja in bogati pašniki prinašajo najbolj kakovostno, in to za izvoz. Vedno več kriminala kot posledice brezupa in brezizhodnosti najrevnejših, večinoma bolivijskih priseljencev. Zdravniki, ki delajo za tri stotake evrov. Večno pričakovanje nove finančne krize. Močna država, ki sicer pošteno diši po Evropi, ima nekaj not precej zagrenjeno in nerazumljivo samosvojih ... Začinjeno V še vedno vroči jesenski Cordobi, 800 kilometrov severno od prestolnice, boste na večerjo povabljeni kar opolnoči, pozabite na svoj jogurt in pol posušene žemlje. V velikem slogu bodo na mizo priromale dobrote z žara, prav nič mastne in zapečene malce drugače kot v rodni kokoški. Kot priložnostni jedec mesa sem se znašla v zadregi: užaliti gostitelje in povedati, da moj želodec ni navajen polnočnih požrtij, ali pa se odpovedati dobremu spancu? No, dobri govedini se v Argentini pač ni mogoče izogniti, volkulja sita in koza cela, vse v eni osebi. Spat smo šli ob treh, po partiji kart in plesni rundi (reggaeton, cumbia, cuarteto in ena slovenska polka) In ne, nikogar ni motilo, da smo zvočnike navili do konca. Spontano Prst na zemljevid m novo brskanje za letalsko karto. Čarobna Ognjena zemlja, mogoče skoraj tropski severni predeli, na smučanje in čokolado v Bariloche ali na nogometno tekmo v Tucuman? Da bi resnično okusila to južnoameriško uganko, bo treba tja zaviti še več kot nekajkrat ... Povratna karta menda še vedno sije v mojih očeh. Knjižni duh Biblioterapevtsko pero o knjigah za poletje Za možgane neoprane Piše: Maruška Samobor Gerl Poletje, počitnice, morje, zabave — za večino pomeni postaviti možgane na pašo. Na pašo? Ne. Takrat se možgani ne pasejo, temveč spijo. Ce jim ne damo travnika, se pasti tudi ne bodo mogli. Tokrat v biblioterapevtskem peresu podajam nekaj predlogov za sejanje trave, po kateri se bodo možgančki z veseljem pasli, ko boste branje odložili. Knjiga duhovnih zakladov predstavlja šest modrecev sodobnega časa, ki govorijo o sreči, ljubezni in življenju brez iluzij. Ce jim boste dovolili, vas bodo budili: Krišnamurti, Alan Watts, Trungpa, dalajlama, Ramana Maharši in Rudolf Steiner. Spregovorijo o ljubezni, sreči, egu, strahu, jezi, neumnosti, upanju, ponovnem rojstvu, samouresničevanju, inspiraciji in intuiciji ter drugih vprašanjih, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Bisere za duhovno rast, blizu zahodnjaškemu ušesu, je zbral Evald Flisar in s tem ustvaril bogastvo v obliki knjige za vsakogar, ki si tega želi. Spomladi je izšel njegov novi roman Opazovalec, ki se zahodnjaškemu načinu dojemanja sveta še bolj približa, saj obravnava življenje študenta, ki razrešuje svoje konflikte in spreminja način življenja v tem okolju. Boj med namišljenim svetom, v katerem je glavni in nesporni junak, zamenja za življenje v realnem, ker se tako odloči zaradi bolezni. Odpotuje v Ameriko, spoznava, kaj je in ni, prevrednoti svoj zid načel in na koncu spozna resnico, pred katero si je zatiskal oči. Za zavedanje o našem izvoru, slovenski situaciji in povečanju možnosti, da sami poiščemo resnico in se ne in gleda v prihodnost. Politika, seveda - toda ali ustrezno prepuščamo množičnemu pranju možganov, priporočam obravnava tajkune? Kdo vodi državo? Bučarjevi knjigi Kojstvo države ter Slovenci in prihodnost. Prva Ste spoznali Prešerna? Ne mislim šolskega razčlenjevanja posameznih pesmi na kitice, zakonitosti, rime in naučenega pomena spesnjenega. Ste ga spoznali, začutili, dojeli? Vsrkajte njegove Poezije, jih užijte, okusite, v njih najdete košček sebe, se o čem vprašate, razvijete lasten odnos do prebranega in zavzamete novega, drugačnega kot priučenega. Temu pravimo spoznanje, preostalo je stvar razumske analize. Je smiselno razčlenjevati lepoto in umetnost spleta sonetnega venca in čutnost verza mokrocveteče rož'ce poezije? Kam greš, mladi človek? Poznaš sebe, da lahko poznaš svojo pot? Ozaveščenost, čutenje, mišljenje z lastno glavi in drugo so tisto, kar obravnava Vvčppp. Solar napoti do sebe zdravnika in psihoterapevta Viljema Ščuke. Cesar nam ne dajejo starši in učitelji, daje dr. Ščuka skozi knjigo. Z ozaveščenostjo pa človek najde samega sebe — kar je naloga vseh — in pot kako živeti. Življenje tkemo sami, kako spretno in kako umetelno, pa je odvisno od tega, ali se poznamo ali ne. Priročnik za starše, učitelje in mladostnike, ki nikakor ne sme manjkati na seznamu literature. Nazadnje za vsakega najkakovostnejše in najbolj poučno branje — lastni dnevnik. Kadar kaj zapišeš, to pomeni lastno mnenje, doživljanje, razmišljanje o dogodku. Kje sem zdaj, sem napredoval, še vedno mislim enako, me prizadenejo enake stvari, kot so me v preteklosti, kaj to pomeni? Kdor odpre srce za otroka, ki joka, se razburja, veseli, mu je nerodno, se skriva in smeje, ga lahko objame, potolaži in zavaruje. Objemite se! Tako,poletje je tukaj, topli sončni žarki in krasno vreme I E vabita v naravo in ob vodo. Vsrkajte vase vse krasne čutne vtise, jih shranite, da se jih boste spominjali in Ug ob njih doživljali lepe trenutke tudi takrat, ko ne boste najboljše volje. Razsvetlite dan sebi in drugim s tem, da ste nasmejani, počnete vstvari pozorno in radi, uživate in ste vedno za akcijo. Želim vam, da semena posejete, vzgojite sočne rastlinice in uživate v njihovih sadovih vse v preteklosti išče vzroke za oblikovanje države, semena, ki poletje in nadaljnje leto, še bolje vse življenje! Z veseljem so zaplodila in rodila Slovenijo, druga opazuje sedanjost nahranite svojo dušo. Pa dober tek! Esejistični kotiček Taljenje ledu Pospešeno taljenje ledu so znanstveniki izpostavili kot izjemno velik problem, ki za sabo potegne celo vrsto posledic. Med drugim povzroča zviševanje morske gladine in s tem erozijo obale. Tako naj bi se v prihodnjih letih morska gladina povišala za približno 5 metrov. Sliši se malo, a če pomislimo, da bo tako izginil velik del najlepših otokov na Zemlji... Piše: Uroš Sitar V veliki nevarnosti je tudi New York, saj bi poplavilo skoraj četrtino mesta. In Nizozemska? Ce se človeštvo ni zganilo prej, bi se zagotovo moralo ob tem dejstvu. Kot je znano, so številna milijonska mesta zgrajena neposredno ali pa v bližini obal. Navsezadnje lahko rečemo, da se kapital kopiči ravno v takšnih središčih, ki se vedno bolj širijo. Ljudje gradijo vedno večja in mogočnejša gradbena čudesa in tekmujejo med sabo, kdo bo bolj presunil svet. Vendar pa nam to prav nič ne pomaga, če se bo nadaljeval trend taljenja ledu na omenjenih območjih in bomo tako deležni počasnega, a vztrajnega dvigovanja gladine morja. Tako nam ne bo več koristil noben izgovor za gradnjo betonskih gozdov in kopičenja kapitala v njih, če bo lepega dne vse to izginilo pod vodo. Taljenje ledu prav tako pomeni postopno izumiranje živalskih vrst, še posebno polarnih medvedov. Kako problematično je vse skupaj, priča že podatek, da znanstveniki vsake toliko najdejo utopljenega kosmatinca, ki se je želel po lovu spet povzpeti na ledeno ploščo, da si odpočije, teh (vsaj masivnih) pa je vedno manj. Že več let lahko opazujemo, kako se ti (zaradi golega preživetja) iz ledene domovine, ki ga zmanjkuje, vse bolj pomikajo proti celini in v bližino človeških bivališč. Veliko jih najdejo tudi med brskanjem po deponijah odpadkov, kar vse skupaj kaže na to, da so te živali lačne in so prisiljene v dejanja, ki jih sicer niso vajene. Zaradi lakote postajajo vse bolj nevarne za ljudi, saj so se tako prisiljene seliti čedalje bližje človeškim domovanjem. Te nevarnosti se ljudje poskušajo obvarovati z nastavljanjem t. i. kletk in vab, ulovljene potem vračajo v njihovo naravno okolje. To pa problema še zdaleč ne reši. Ljudje se sicer res za nekaj časa izognejo neposredni nevarnosti srečanja z medvedi, a kosmatinci se bodo vrnili in vedno več jih bo. Zasledil sem tudi, da so znanstveniki našli celo medveda, ki ga po barvi kožuha niso mogli uvrstiti ne med rjave in ne med polarne. Primer je seveda lahko stvar polemike, vendar glede na dejstvo, da se je polarni prisiljen pomikati v notranjost celine, ne bi smeli biti takšni mešanci prav nobeno presenečenje. Taljenje ledu pa navsezadnje povzroči tudi pospešeno globalno segrevanje, saj led odbija sončne žarke nazaj v vesolje. Ce pa bi prišlo do večjega taljenja, se žarki ne bi več odbijali, ampak bi jih absorbirala Zemlja. Velika nevarnost tiči tudi v arktičnih ščitih, ki se lomijo zaradi vseh posledic globalnega segrevanja. Dokazano je namreč, da so za zlome v večini krive podnebne spremembe, ki vplivajo na temperaturo oceanov, njihovo slanost in potek morskih tokov. Zlom ščita seveda ni samo zlom, ampak ima tudi nekatere posledice za človeka. Tako je poleg pospešenega segrevanja (ki pa za nas ljudi »ni tako pomemben«) velika težava tudi v nastajanju majhnih ledenih otočkov, ki so velika ovira za ladijski promet in vrtalne ploščadi. Ledena prevleka, ki pokriva Arktiko, je vse tanjša in bi lahko ob takem letnem taljenju kaj kmalu izginila v vročih mesecih, saj so poletna obdobja vedno daljša. V zadnjih 25 letih se je tako stopilo kar 1,2 milijona kvadratnih kilometrov ledu. To naj bi pomenilo kar 9-odstotno izgubo ledu na desetletje. Pri takem taljenju bo arktični led izginil do leta 2100. Foto: Andrej Lamin Zarečeno Kolesarstvo - način življenja Matej Marin je sedemindvajsetletni Ptujčan, ki že kar 18 let aktivno, zadnjih šest let pa tudi profesionalno kolesari. Njegova zgodba na kolesu se je začela še pod vodstvom Reneja Glavnika, predsednika kluba, ki ga Matej zelo spoštuje, saj je ogromno žrtvoval za ta šport. Nekoč je bil sedež kluba na breški šoli. Med vikendi je imel Matej treninge, pozimi priprave, spomladi in poleti pa tekmovanja. V zadnjih letih sodeluje na preizkušnjah po Nemčiji, Franciji, Nizozemski, Belgiji, Hrvaški, Bosni, Srbiji, Italiji, predvsem pa Avstriji, tam je nedavno osvojil tretje mesto. Z dresom Perutnine Ptuj je zmagal in zelo uspešno prevozil številne dirke, hkrati pa naredil veliko za prepoznavnost Ptuja in Slovenije v tujini. Piše: K. J. Kakšni so bili začetki? Kolesarstvu sem se vedno posvečal zelo aktivno, marsičemu sem se zato tudi odrekel. Ce sem želel trenirati, sem moral biti uspešen tudi v šoli. Zdaj na leto prevozim približno 25.000 kilometrov. Pred dvema letoma sem še imel osebnega trenerja, ta mi je štiri leta pomagal organizirati treninge, zdaj to počnem sam. Kmalu so začeli kolesariti tudi nekateri kolegi, tako del treningov opravim v njihovi družbi, kar je veliko bolj prijetno. Skupnih treningov pa imam več tudi zato, ker vozim z mladimi kolesarji in jih tako uvajam. Vseskozi so mi veliko pomagali, še posebno pri začetkih, tudi moji starši. Kateri dogodki v karieri so ti najbolj ostali v spominu? Teh je več. Eden izmed tistih, ki se jih rad spominjam, je na primer tekma po Franciji leta 2006, ko sem osvojil etapo. Ravno smo dobili nova, precej vredna karbonska kolesa, vendar mi moje res ni ugajalo in vprašal sem, ali bi lahko vseeno vozil staro. Ko sem dobil etapo v Franciji, se je to vprašanje hitro rešilo. Večkrat naletiš tudi na izjemno slabe razmere, npr. leta 2000, ko je bila dirka po Sloveniji. V Ribnici nas je najprej nekajkrat pošteno zalilo, nato smo prišli še na območje, kjer je konkretno snežilo. Po dirki je bilo nemogoče, da bi se sam znebil svojih oblačil. Nepozabna je dirka po Franciji za udeležence do 25 let, ko so direktorju že prvi dan ukradli 2000 evrov, namenjenih za naše bivanje in preživetje med tekmo. Nizozemske se spomnim po močnem bočnem vetru in nesreči, ki sem jo doživel na tamkajšnji dirki. Kolega iz slovenske reprezentance, takrat se je ponesrečil skupaj z mano, je imel kolo, čigar zobniki so mi raztrgali vrhnji del spodnjega dela noge, potrebno je bilo šivanje. Na tej dirki me je voznik trikrat nekje pozabil, ko sem bil npr. na prevezu, se je odpeljal brez mene. Se kdaj odpraviš na kakšen kolesarski izlet? To se mi pravzaprav še ni zgodilo, saj sicer že toliko prekolesarim, da v prostem času razdalje raje premagujem peš. Le Poli maraton je kolesarski izlet, ki se ga vsako leto udeležim s prijatelji iz kluba. Kaj predlagaš bodočim kolesarjem? Imeti morajo predvsem željo in biti motivirani, vedeti pa morajo tudi, da je za uspešnost potrebnega veliko odrekanja, kar vključuje tudi to, da med vikendi nisi prost. Včasih so mladi kolesarji izjemno fizično močni in zato dobri. Ko pridejo med člane, jim to ne pomaga veliko, ključni so predvsem pravilni in redni treningi. Potrebni so vztrajnost, trdo delo in tudi podpora okolice, vendar pa lahko po svojih izkušnjah kolesarjenje priporočim vsem mladim. Na prepihu Poletje lahko preživimo skromno, ampak tudi skromnost zahteva kakšen evro Piše: Barbara Berčič Pisala naj bi o bolj poletnih temah. Natikačih? Najbrž jih imaš, dragi bralec, pravkar obute, kaj naj klobasam o tem. Kam na morje, če sploh, potovanje? Prosim, ne spet! Ne spet o najljubših in sanjskih destinacijah (ah, beseda, ki smo jo tako nerodno prevzeli iz angleščine), ker se me že loteva glavobol, če samo pomislim, da bi morala ponovno snemati z interneta slike Bore Bore in na silo kramljati o peščenih plažah. Dovolj imam tega pisanja. Prav tako o poletnih romancah. Ja, dekleta, lepo se bomo napravile, pripele belo rožo v lase in spogledljivo srkale jagodni sok in martini. In če se do septembra nekajkrat konkretno damo dol, bomo imele snov za čebljanje do novega leta! Ljudje, nehajte me dolgočasiti. Znam se zaščititi pred soncem, pijanimi vsiljivci, neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi. To je nekaj razlogov, zakaj ne kupujem tako imenovanih ženskih revij, katerih vsebina je vseskozi enaka. Kaj pa denar, dragi moji? Da povabiš fanta na pivo ali sladoled, potrebuješ kakšen evro ali tri. Morje? Ne, dragi, bralec, dovolj si star, da si za vse to zaslužiš sam. Ni treba garati skozi vse leto, predvsem če se še šolaš. Ampak za poletne radosti pa bi vi, mladi paraziti, lahko malo razbremenili starše, jim pustili, da še sebi kaj privoščijo, ne da bi morali skrbeti, da bodo morali svoji dragi hčerkici dati najmanj štiristo evrov za pet dni preganjanja po Pagu. Dvignite svoje lene riti in si poiščite delo! Kot sladoledar, natakar, prodajalka, sobarica, lahko kosiš travo starejšim, ker sami ne zmorejo, delaš v toplicah — veliko je možnosti. Glavno je, da nehaš tarnati, da nehaš prosjačiti starše za denar in poskrbiš za svoje poletne razvade. Ne le da, verjemi, se boš počutil odlično, ko boš zaslužil svoj denar in ga lahko porabil kakor koli boš želel, ampak se boš tudi začel vključevati v ta prelepi trg delovne sile, si začel nabirati izkušnje in krepil delovne navade, kar ti bo samo koristilo. Ja, četudi delaš samo štirinajst dni v trafiki in prodajaš cigarete in časopis. Poleg vseh naštetih koristi (pa seveda tistih, ki se jih trenutno ne spomnim, ker se mi mudi v službo), je še ena. Tvoji skrbniki (četudi samo finančni meceni) bodo izjemno veseli in ponosni nate in tistih štiristo evrov — »zato, dragi Žan, ker smo ponosni nate!« - ti tudi ne uide! Skratka, počitnice je treba izkoristiti na različne načine! Seveda je treba lenariti — visečo mrežo in hop na morje! Ampak viseča mreža tudi nekaj stane, kajne? ■oto: Arhiv Kolesarski klub V savni Kolumna o študentski izmenjavi na Finskem ShnIŠIRANO Piše: Živa Rokavec Sedim na vlaku Helsinki center—Pasila. Vsega skupaj pet minut vožnje. Zaslišim bi-bi-bip. Pogledam na mobitel, a zaslon je prazen. Sosed je dobil sporočilo. Bi-bi-bip. Tudi sosed od soseda je dobil sporočilo. Bi-bi-bip. Bi-bi-bip. Končno tudi moj mobitel. Če se znajdeš na Finskem in imaš za zvonjenje osnovno melodijo nokie, potem se zna zgoditi, da boš veliko pogledoval na telefon — po nepotrebnem, seveda. Vsak Finec ima mobitel, skoraj vsak znamke Nokia. Nokia je namreč eden izmed največjih finskih ponosov. Ustanovil jo je Frederic Idestam iz mesta Tampere, nekoč prestolnice te države. Skozi središče teče reka Nokianvitra. Po prvih petih črkah so dobile ime te priljubljene igračke. Skoraj vsak Finec se danes na vlaku prek nokie tudi pogovarja. Sepetaje, skoraj neslišno, pa vendar. Plahi »ktilla« ali »jo,jb« se pomešajo z besedami sprevodnika: »Saavome Helsinki. Bjonendar Helsingfors.« Vlak odpelje. Nisem strokovnjak za tehniko, a koliko sem razumela Mio, če na vlaku, tramvaju ali avtobusu vklopiš možnost bluetooth za prenos podatkov, lahko na mobitel zaidejo zanimiva sočna sporočila. Finci so res sramežljivi pri pogovoru na štiri oči, prek telefona pa lahko celo neznancu sporočijo marsikaj bolj ali manj prijaznega. Sprva me je enako zvonjenje zabavalo, potem nekoliko jezilo, na koncu pa sem sklenila: Hej, imam vsaj nekaj, kar me naredi nekoliko finsko. In melodija je ostala. Vse do danes, ko se iztekajo moji zadnji tedni izmenjave. Moja ura odhoda se neusmiljeno bliža. Ko sem prišla v Helsinke, sem s seboj prinesla dolg seznam, kaj vse želim doživeti. Čez njega lahko naredim velik križec. Opravljeno. Vse in še veliko več. Helsinki so mesto, ki na prvi pogled ni nič posebnega, a ti priraste k srcu in ni ga težko sprejeti za novi dom. V šestih mesecih skleneš številna nova prijateljstva, spoznaš ljudi, ki vplivajo nate, in se zagotovo tudi nekoliko spremeniš. Bi-bi-bip. Sporočilo od doma. Zdaj ni dvoma, da je moje, saj sem sama v svoji sobi. Sošolec Arne, ki je domov odpotoval pred slabim mesecem, je takrat rekel: »Ko odhajaš, se počutiš kot jing-jang. Polovica obraza se smeji, ker boš videl svoje najbližje, polovica pa je žalostna, ker se končuje verjetno najbolj vznemirljiva in nepozabna izkušnja.« Se popolnoma strinjam. Kmalu bom tudi sama ta jing-jang na trajektu za švedsko prestolnico. Vznemirjena, a vseeno z grenkim priokusom. Moj erasmus je sfiniširan. Finiš. Finnish. Finski. Konec. Kva dogaja? 0 življenju na svetu skoz moj uč Popotnica v poletje Tokrat pa spolna vzgoja. S tem ne mislim naštevanja medicinskih dejstev kot takrat, ko v šolo pride medicinska sestra in preverja svoje znanje anatomije človeškega telesa. To nima veze s spolno vzgojo. Ko otrok ali mladostnik sliši, kaj vse sestavlja njegove spolne organe, da ni dobro imeti otrok in spolnih odnosov prehitro, in mu naštejejo deset vrst kontracepcije, ve o spolnosti ravno toliko kot prej. Spolna kultura je v zahodnem svetu povsem na psu. Zdaj ko so se začele poletne počitnice in z njimi slavne avanturice, se mi zdi pomembno, da napišem kaj o tem Piše: Maruška Samobor Gerl Kako naj se mladi naučimo bistva spolnosti, če niti naši starši ne vedo natančno, kaj z njo početi? Kaj naj si misli otrok, ki gleda filme, kjer je spolnost prikazana kot šport, nasilje, podrejanje in je takšno početje promovirano? Obstajajo trgovine z erotičnimi pripomočki, kjer oblikovalci sproščajo svojo domišljijo pri ustvarjanju raznih igračk. Kdaj je spolnost postala maškarada? Zakaj bi potrebovala štrumpantle, tangice, rogove, rep, bič in lisice z rožnato mačko, da bi bila privlačna? Je seksi, da partnerja privežem za vzglavje, mu zlijem na glavo vedro ledu, nanj namažem smetano in jo potem jem, da me od količine pojedenega sili na bruhanje? Kaj pomeni, da si na urnik napišem, koliko dni v tednu bom spal z ženo? Ali sem bolj normalen, če to počnem trikrat tedensko, ker tako pravijo prijatelji in revije, pri tem pa žena prešteva rožice na tapetah, sam pa razmišljam, koliko vatne žarnice moram kupiti, ker so šle tiste v svetilkah ob postelji k vragu? To ni spolnost. Največji naval na seksanje vsevprek je ravno poleti, ko so ljudje manj oblečeni, se sončijo napol goli na plažah ter se hladijo z raznimi koktajli in pivom. Takšna potovanja prireja ena od študentskih potovalnih agencij, iz njih študentje navadno pridejo več kot kolegi. Kdor gre samski, se vrne v paru. Vsak večer so zabave, ki se jih udeležujejo skoraj vsi. Nekatere punce postanejo pohotne že, če jim fant časti džus z vodko, koktajli pa so tako ali tako idealna priložnost, da skrijejo kakšno kapljico sintetike. Ne čudim se, da po takšni turbulenci opoja dekletu gredo noge kar same narazen, naslednje jutro pa se tako ali tako ne spomni ničesar. Je to spolnost? V bloku v študentskem naselju, kjer stanujem, je v istem nadstropju punca, ki na glas vklopi metal, da se ne bi slišalo, kako tuli, ko se imata s fantom — v stari oguljeni slovenski frazi — lepo. Kakšen naj bi bil seks ob glasbi, kjer pevci besno krulijo v mikrofon, kričijo, kot bi jih dajali jz kože, instrumenti pa nabijajo s frekvenco vzleta letala? Se najbolj me spominja na seks v štali blizu gradbišča. Mater, kakšna romantika! Ljubimo se naaa senikuuuu! Žalostno je, da takšna logika prevladuje povsod, ker ljudje večinoma sploh ne vedo, kaj je seks. Seks je izraz ljubezni. Kaj je ljubezen? Močna čustva, globoko spoštovanje sebe in drugega in tudi takšno sprejemanje z vsemi posebnostmi (starost, celulit, šesti prst na nogi...), užitek z drugim, lepota ... duhovnost. Kjer ni duhovnosti, tam ni ljubezni. In tam tudi ni seksa, je samo žaganje in opravilo, kot bi čistil WC ali pomival posodo. Seks je zlitje duš. Skozi telo se zlijeta dve duši, dvoje energij, se zaobjameta, prepletata, dopolnjujeta, rasteta, postajata, močnejši, svetlejši, intenzivnejši, bogatejši. Ostajata objeti, ker se spoštujeta, se ljubita, jima je lepo in želita to ohranjati. Dlje to ohranjata, več energije spleteta in oddajata, popolnejši postajata. Za kaj takega je potrebna ljubezen, prisotnost v trenutku, da bi lahko to doživela, se dogajanju prepustila in ga usmerjala. Se igrala. Tega nezrele osebnosti niso sposobne. Seks v najstniških letih, ko se obremenjujejo z mozolji, kilogrami, znamkami oblek, ocenami v šoli in jih je sram lastnega odraščanja? Nikakor. Seks odraslih, ki to počenjajo rutinsko, da bi ohranjali ugled v družbi, da bi kurili kalorije in skrbeli za lepo postavo? Ce želijo, vendar je to neizpolnjujoče in zloraba tega, kar spolnost v resnici je. Da o pedofiliji in drugih izprijenostih sploh ne izgubljam besed. Spolnost ni zasledovanje nekega cilja, ni izpolnjevanje vcepljenih predstav o tem, kdaj, kako pogosto in na kakšen način to početi. Spolnost je cilj. Predstavlja doseženo, je najvišje, kar lahko v tistem trenutku dosežeš, doživiš. Zato si tega želiš. Želiš si ostati združen, ker je lepo, ker je eksplozija energije, poplava čustev in občutij, sprejemanje in dajanje hkrati, vrtinčenje mene in tebe, jaz postanem ti in ti postaneš jaz ter se tako dopolnjujeva, izpolnjujeva in žariva. Tega v opojnosti ni možno doseči, zato liter vina in Špura praška v nosu nista način za doživljanje spolnosti. Tako, poletje je pred vrati. Kako se boste odločili, ljubi bralci, je odvisno povsem od vas. Vsak se bo odločil, kaj želi in kaj je prav zanj. Ni enotnega recepta. Vsekakor pa menim, da je nekatera doživetja lepo in treba ohraniti samo zase, ker so preprosto nepopisna. Ali pa ti več pomeni, da skačeš po partnerju kot opica in se na vse grlo dereš, da ves svet sliši, DA -TI-SEKSAAA A A A A Š!? 6 S prstom po zemljevidu: Laponska "MINA RAKASTAN LAPPI" Iz globin arktičnega gozda Lepo je, ko pravljica postane resnično doživetje, tako za majhne kot »velike« otroke. Vsi smo že kdaj sanjali zasneženo polarno deželo na daljnem Laponskem, kako smo zaviti v topla oblačila in nas na saneh vozijo jeleni, kako razbijemo led na jezeru in lovimo ribo ali pa si privoščimo divjo vožnjo s pasjo vprego čez neskončno opojno belino finske tajge in v polarni tišini slišimo le melodije prvinske narave. To je Finska. To je Finska, kot jo je treba doživeti. Piše in foto: Živa Rokavec Pasji laje^seje razlegal daleč naokrogpo prostranem go^du. Prispeli smo. Korvala, majhno naselje sredi laponske divjine. Rdeče kočice so nas druga ob drugi pričakale ovite v beli sneg. Ce ne bi bilo pasjega laježa, bi vladala popolna tišina. Haskiji so nas nestrpno pozdravljali in se zaganjali visoko v zrak. Tudi oni so komaj čakali, da jih vprezemo v sani in se naša arktična izkušnja lahko začne. Pasja vprega s haskiji Laponska je ime kulturne regije, ki se razprostira prek Finske, Norveške, Švedske in Rusije. Pokrajina leži na skrajnem severnem delu Evrope oziroma Skandinavije in tako spada v arktični krog. Sestavljena je iz province Lappi (finski predel) in švedske Laponije. Njeni prvotni prebivalci so Šamiji. Po njih je tudi dobila ime, saj so jih Švedi v preteklosti klicali Lappi. Prestolnica Laponske je Rovaniemi, tam živi 35.427 prebivalcev. Eden izmed njih je prav poseben. Ime mu je Dedek Mraz. Plišč in božične pesmi so pravo nasprotje divjine, ki smojo doživeli v Korvali. V vasi Dedka Mraza je vsak dan božič. Postavili smo se v vrsto in čakali. Čakali nanj. Kljub temu da gre zg dobro premišljeno komercialno potezo, si nisem mogla pomagati. M oči so se naselile iskrice čistega otroškega navdušenja. Videla bom Dedka Mraza. Stisnil mi je roko, se nasmehnil in v slovenščini vprašal, ali sem bila pridna. Klik. Škrat je naredil sliko in moja božična izkušnja se je končala. Prebivalci, ki se večinoma ukvarjajo z gozdarstvom in poljedelstvom, zagovarjajo tradicionalno samijsko življenje. Čeprav ob Samijih tam živijo tudi drugi prebivalci Skandinavije, se je njihova kultura zelo ohranila, med drugim tudi petje, imenovano yoik, ki so ga protestanti v preteklosti prepovedali. Skozi leto skoraj vsak mesec pripravijo različne festivale in druge kulturne dejavnosti, s katerimi proslavljajo laponsko naravo. Izposodili smo si tekaške smuči in se v pravem športnem duhupodali rap; iskovatgozdnato okolico. Tanke smuči so švigalepo rahlo zamrznjenem snegu. Termometerje kazal—15 stopinj. Ta zjma sploh ni bila tako mrzla, so nampovedali ob sprejemu. Vstavili smo se obprogi in naredili srnjaka. Noge so se pogrezale v sneg segajoč do pasu. Se dobro, da smo imeli v nahrbtnikih shranjene loparje zg hojo po visokem snegu. Zahodni, torej švedski del, večinoma sestavljajo fjordi, doline, ledeniki in gore. Na vzhodnem, finskem delu, je pokrajina bolj ravninska. Prevladujejo močvirja in jezera, med katerimi je največje in najbolj znano jezero Inari, v najvzhodnejših predelih pa najdemo tundro. Zaradi svoje divje lepote je kar 2784 kvadratnih kilometrov Laponske pod Unescovo zaščito. Nacionalni park Pjhd je dobesedno zpustel pred našimi očmi. Ravnina, iz katere se nenadoma dvigne visok, zasnežen vrh. Edina strmina, ki so jo lahko izkoristili zg smučišče. Izposodili smo si smučarsko opremo in se zgpodilipo beli strmini. Ob dveh popoldne so prižgali reflektorje in zgčeli t. i. nočno smuko. Živalski svet je kljub majhnosti zelo pester. Najobičajnejši gozdni prebivalec je severni jelen. Ce imate srečo, lahko tam občudujete tudi finskega orla. Model za sneženega moža, ki je tukaj nastal nekoliko pozneje. Skandinaviji, kjer živijo, začelo če imate dedka ali babico, ki Laponca razglasite tudi vi. Haski in jelen. To sta zg-gotovo najbolj priljubljeni . in pogosti žjvali. Najprej "so nas popeljali haskiji, pa 'dudi jelenov nismo mogli }kar zapostaviti. Vprega je pila hitra in razburljiva, 'ajjih je težko obvladati. V resnici so veliko manjši, \kot sem si predstavljala, n veliko bolj močni. Po \naporu se je prilegla pristna severnjaška večerja. Ribe, ki smo jih sami ulovili skozi luknjo, izdolbeno v sneg. (Slika 4: Ribolov na ledu postavi na preizkušnjo ribičeve Živce.) Ker je število Laponcev, sicer največje evropske etnične skupine, vztrajno upadalo, je v severni veljati pravilo, da se lahko, zna govoriti laponsko, za Skozi okno nočnega vlaka proti Helsinkom sem opazovala zaledenela jezera, ki so švigala mimo. Če sem se kdaj znašla v pravljici, je bilo to na Laponskem. In vsi smo se strinjali, da bi se z veseljem razglasili za Laponce. Končno vstop v arktični krog vCID Scena Olala, samba! Jazz, sambo in živahno vzdušje na odru je pričarala skupina petih študentov z glasbene fakultete v Gradcu. Z brazilskimi ritmi so nas razvajali v kleti CID v petek, 29. maja. Piše: Maruška Samobor Ger/ Koncert se je začel ob 21h in je trajal dve uri z vmesnim petminutnim odmorom. Skupino Olala so sestavljali trije Brazilci, Italijan in lokalna pevka. Marco Antonio de Costa je igral na kitaro in brazilski instrument cavacinho, pri nekaterih skladbah je odzvanjal tudi njegov vokal, Felipe Sequeira da Oliveira je basist, Alberto Lovison iz Italije je mojster tolkal, Thomas Stabler pa bobnov. Domačinka Zvezdana Novakovič je navduševala s svojim vokafbm. Bobnar se jim je kot novopečeni študent na fakulteti pridružil šele pred dobrim mesecem, glasba pa je, kot pravi, nekaj, s čimer živi njegova družina. Pevka Zvezdana je bila nekoč članica profesionalnega pevskega zbora Carmina Slovenka pod vodstvom Karmine Šileč, nekajkrat je nastopila tudi kot solistka. Skupina se je oblikovala na graški fakulteti, debitirala pa je prav na Ptuju. Njihovi predhodni koncerti so bili namenjeni ušesom višješolskih kolegov in tamkajšnjih profesorjev. Zaupali so nam, da takrat preigravajo ritme za karnevale, zato je bil ta koncert zanje priložnost, da 'izigrajo', kar so se naučili, in da so s tem naredili nekaj tudi za svojo dušo. Množica ljudi je zasedla vse pripravljene stole in se postavila tudi ob točilni pult, stene ter se posedla po stopnicah. Polna dvorana je pričala o zanimanju poslušalcev za takšno vrsto glasbe. Večina se jih je pozibavala na stolih in z glasnimi aplavzi pokazala zadovoljstvo nad slišanim. Od skupine so izploskali dvakratni bis, ta pa je postregla z razposajenostjo, igro z glasom in glasbili ter tako ustvarila ozračje, v katerem so se obiskovalci razživeli v polni meri. Po končanem koncertu so za zadnje, ki so se zadrževali ob pivu in vinu ter se pogovarjali, zaigrali in zapeli še nekaj skladb, ob katerih so se poslušalci dokončno sprostili in celo zaplesali. Tako je CID znova poskrbel za spektakel, dostopen za 5 evrov, dijaki in študenti pa so zanj odšteli dva evra manj. Olala! Plakat tu, plakat tam! Piše: Luka Cvetko tudi plakati zmagovalke Mathilde Fallot iz Francije, drugouvrščenega Luke Mancinija Od 11. do majevega 16. dne so študenti in pa Janija Ikonena iz Finske, ta je zasedel akademije za likovno umetnost in oblikova- tretje mesto. nje (ALUO) mislili na Zemljo, spremembe podnebja in podobno. Festival plakata je ponudil mednarodno delavnico'graUčnega oblikovanja, udeležili so se je oblikovalci akademij iz Hrvaške, Francije ... Prijavili so se lahko tudi na tekmovalni del — več sto izdelkov je razstavljenih v Jakopičevi galeriji v Ljubljani, med njimi Si je kdo jemal'zgled po plakatih Coe-xsistence (Sobivanje) poljskih umetnikov ali neverjetni razstavi zgodovinskih zgodb Masterpieces (Mojstrovine)? Zadnja sta na ogled v Narodni galeriji Ljubljana, vidite pa ju lahko tudi na naslovu http:// posterfestival-ljubljana.si. Luka izza računalnika kuka Študiram ali ne? Piše: Luka Cvetko Pisalo se je o Ubuntu 9.04, še prej govorilo o ubuntastih netbookih. Predstavil se je Netbook Remix, majhen (beri: do netbooka prijazen) operacijski sistem. Precej prilagojen vmesnik je všeč dotikalnim zaslonom. Vse možnosti različice namiznikov so na voljo tri četrt minute po pritisku na zagonski gumb Dedovega mini 10v. Atomska ekspozija 1,66 GHz, Intel 945,1024 x 576 ločljiv desetpalčni zaslon in 120 gigabajtov diska pomožno nosijo XP ali prilagojen Angeli in demoni Piše: Luka Cvetko Demon me je prepričal o vlogi gledalca, angel je bil zraven. Zapisana mnenja sodelujejo z nepoznavanjem knjižne vsebine — v maju so se pred očmi začele vrteti le slike. Najmanj baltazarski profesor Langdon (Hanksov Tom) in pamet dešifranta prejmeta povabilo k preiskavi. Ta Android. Zadnji se na police ne daje, v to smer zapeljejo pozneje — ob konkurenci Sedmice, katere začetno različico so rešili mletja treh programov naenkrat. Avstrijci so v spletni trgovini ponujali neizdan iPhone naslednje generacije — administrator operaterja Vodafone je prodajo hitro ustavil. Pismo prodajalcem operaterja pravi, da teh paketov ne prejmejo več, saj niso v izdelavi. Prepozno za kitajske študente: dobili so brezplačni iPhone. Ti jih z GPS napravo izdajajo pri špricanju in jim ponujajo reševanje testov, domačih nalog prek telefona. Nepristranski sodniki, primerni za tožbo proti Pirate Bavu, oddajte oglase na eBay. Tožili so zaradi sokrivosti pri prodaji ponaredkov v Franciji in Veliki Britaniji. Obrnilo se je v korist obrambe. »Za več novic.sprejemam 30 creditsov, nakažite na osebni Facebook račun,« bi zahteval plačilo v virtualni valuti, uvedeni v aplikaciji daril popularnega omrežja. Širitev k prodaji v e-duru. Do denarja dostopajte hitreje, zdaj v hitrostnem Chromu 2. Ob zaganjanju brskalnika, ki odpira eno stran, je naslednik tridesetodstotno boljši od predhodnika. Kozmetičarji niso bili na delu, spremembe uvajajo le pri nastavitvah. Lukova kinoteka zahteva raziskavo kript, labirintnih dejstev in dokazov, tudi katedrale in katakombe. Pridružijo se orožje in smrti kardinalov. Opis je začasno na pavzi: domačemu podobno branje je Božji vohun (uana Gomeza Jurada ... Napad Vatikana, skratka. Rešiti ga mora en človek. Super velika tajna zgodovinska organizacija lluminatov, ki je bila po prepričanju natančne znanosti brez verolaži, maščevalno vrača pokole glavnim v Cerkvi. Ne bi povedal preveč: samo o delu režiserja Rona Howarda (plus sokrivih piscev scenarijev Davida Koeppa in Akiva Goldsmana), označenem s kriminalko in trilerjem, a je bolj kriminalno-grozljivo. Splošna mnenja so bila sicer dobra. Foto: Luka Cvei Cidogodki T^-T ■j^ Center interesnih dejavnosti Ptuj J ^ Ep Osojnikova 9, SI - 2250 Ptuj tel. 780 55 40 in 041 604 778 li VI J www.cid.si cid@cid.si Kam med počitnicami na Ptuju 2009 BREZPLAČNI PROGRAMI SO OZNAČENI S SIMBOLOM#. IME PROGRAMA KRATEK OPIS Ustvarjalne delavnice in gibalna animacija ULIČNE DELAVNICE za osnovnošolce pod vodstvom mladih prostovoljcev. Mentorica je Aurelie Aguettaz. Vsak dan od 10. do 12. ure. LETALSKA Izdelovanje modelov letal za osnovnošolce MODELARSKA od 10 let dalje. Mentorje Miro Dajčman. DELAVNICA Potrebne so prijave. Cena 17 EUR. POLETNA POTEPANJA Dopoldanski izleti osnovnošolcev z Viktorijo Dabič. Skupina se vsakič zbere v CID ob 9. uri. Udeleženci potrebujejo udobno obutev, zaščito pred soncem in vodo. Vabljeni tudi starši! ZAČETNI TEČAJ ŠPANŠČINE ZAČETNI TEČAJ ITALIJANŠČINE ELEKTRO DELAVNICA * Pogovorna španščina za vse, ki bi radi usvojili osnove. Tečaj bo vodila Mojca Petrovič. Potrebne so predhodne prijave, cena 17 EUR. Možnost nadajjevalnega tečaja! Osnove pogovorne italijanščine za začetnike. Tečaj bo vodila Jana Gerl. Potrebne so predhodne prijave, cena 17 EUR. Možnost nadaljevalnega tečaja! Izdelovanje električnih vezij za zabavno elektroniko. Mentorje Danijel Krapša. Potrebne so predhodne prijave. ORIENTALSKI PLESI VESELE URICE PETJA NOVO! ŠNELKURS STRIPA SOLO PETJE NOVO! GLINARJENJE OTROŠKI ART PROJEKT v sodelovanju s festivalom A rt Stays NOVO! IZLET NA CELJSKI GRAD ORIENTALSKI PLESI Za začetnice, ki želijo usvojiti osnove orientalskih plesov. Mentorica je Majda Fridl. Potrebne so predhodne prijave, cena 25 EUR. Petje in učenje pevske tehnike za otroke. Mentorica je Nataša Trobentar, mlada operna pevka iz Maribora. Potrebne so predhodne prijave. Cena 17 EUR. Enodnevna stripovska delavnica pod mentorstvom Cirila Horjaka v sodelovanju z ZULK Maribor. Vsak udeleženec prejme knjižico Enciklopedija stripa. Potrebne so prijave, cena 12 EUR. Individualno učenje pevske tehnike za vse, ki bi radi razvijali svoje pevske sposobnosti. Mentorica je Nataša Trobentar, mlada operna pevka iz Maribora. Potrebne so predhodne prijave, cena 25 EUR. Osnove oblikovanja gline, izdelava posodic, hranilnikov in okrasih predmetov. Mentorica je Lea Kolednik. Potrebne so prijave, cena 17 EUR. Za otroke, ki radi likovno ustvarjajo. Z mentorico Leo Kolednik bodo obiskovali umetnike, ki bodo ustvarjali na petih različnih lokacijah v mestu in nato tudi sami oblikovali na likovnem področju, ki ga bodo spoznali v umetnikovem paviljonu. Potrebne so predhodne prijave. Cena udeležbe je 17 EUR. Izlet z vlakom na celjski grad in v otroški muzej Hermanov brlog pod vodstvom Viktorije Dabič. Potrebne so prijave. Cena 12 EUR. Za začetnice, ki želijo usvojiti osnove orientalskih plesov. Mentorica je Majda Fridl. Potrebne so predhodne prijave, cena 25 EUR. PROSTOR CILJNA SKUPINA TERMIN Rimska ploščad 29. 6.-3. 7. Arbajterjeva osnovnošolci 6.-10. 7. Ljudski vrt 13.-17. 7. Mestni park OS Ljudski vrt, 20.-24. 7. izvajalec Modelarsko osnovnošolci 29. 6.-3. 7. društvo Aviotech 1. Ptujski trgi in ulice 2. Pohod 2. 7. do Rance -življenje ob reki osnovnošolci 9. 7. 16. 7. 3. Turniški park 4. Panorama - del Potrčeve 23. 7. poti CID Ptuj mladi od 12 let 29. 6.-3. 7. naprej od 10.00 do 11.30 CID Ptuj mladi od 12 let 29. 6.-3. 7. naprej od 14.00 do 15.30 vsako sredo CID Ptuj mladi od 12 let ob 10. uri od naprej 1. 7. dalje vse počitnice CID Ptuj dekleta od 12 let 6.-10. 7. naprej Od 10.00 do 11.30 CID Ptuj otroci od 7 do 11 let 6.-10. 7. od 17.00 do 18.00 CID Ptuj mladi od 11 let naprej 14. 7. od 10. do 17. ure 13.-17. 7. CID Ptuj mladi od 12 let individualni naprej termini po 30 min od 14. ure dalje CID Ptuj in na osnovnošolci 20.-24. 7. od 10. prostem mladi do 12. ure umetniški paviljoni festivala A rt osnovnošolci 27.-31. 7. od 10. do 13. ure Stays Celje osnovnošolci 30. 7. z vlakom dekleta od 12 let 17.-21. 8. od 10. naprej do 11.30 Klubsko dogajanje KUD Modri konj: DŽEM IZ GOZDNIH SADEŽEV v petek, 17. julija 2009, ob 20. uri in v petek, 14. avgusta 2009, ob 20. uri v CID Ptuj Vstopnine ni, vabljeni vsi mladi, ki si želite druženja ob glasbi s člani KUD Modri konj! Prostovoljstvo Do 12. junija 2009 zbiramo prijave za delo animatorjev na uličnih delavnicah! Za aktivne mlade V CID lahko še vedno kupite indeks NEFIKS, cena 6,00 €! Za popotnike V CID lahko kupite IYHF, popustne kartice za prenočevanje v mladinskih hotelih: J1 (do15 let) 5,85 € J2 (15-29 let) 7,50 € S (nad 29 let) 9,20 € Na voljo je tudi kartica Euro <26 za različne popuste za mlade do 26 let, cena 8,35 €. Odpiralni čas CID Ptuj je tudi med počitnicami odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure. V odpiralnem času so na voljo računalniki z brezplačnim dostopom do interneta, igranje namiznega tenisa, pikado, šah in druge družabne igre — razen v času, ko potekajo v naših prostorih zgoraj naštete organizirane aktivnosti. Kolofon Številka 9 Letnik 2 Datum izida: junij 2009 Kraj izida: Ptuj Cidopis je glasilo Centra interesnih dejavnosti Ptuj. Izdal: CID Ptuj Zanj: Aleksander Kraner Naklada: 400 izvodov Foto na naslovnici: Andrej Lamut Tiskarna: Grafis Urednica Cidopisa in mentorica novinarske skupine v Centru interesnih dejavnosti: Polona Ambrožič Oblikovalec in tehnični urednik: Andrej Lamut Novinarji: Andrej Lamut, 18 let, gimnazijec; Barbara Perčič, 23 let, absolventka; Eva Kračun, 16 let, gimnazijka; Jasmina Kokol, 16 let, gimnazijka; K.J., 17 let, gimnazijka; Luka Cvetko, 13 let, OŠ Velika Nedelja; Maja Kračun, 24 let, absolventka; Maruška Samobor Gerl, 22 let, študentka; Uroš Sitar, 21 let, študent; Živa Rokavec, 21 let, študentka. Lektorici: Barbara Perčič in Maja Kračun