v/ju m ki |/i«U4iiu h"1 pvu
4240 Radovljica
GLASILO OBČINE LUKOVICA
September 2002, letnik 4, številka 8
Slavnostna akademija ob občinskem prazniku v Lukovici
Ponosni na velikega rojaka
Prav na dan 4. septembra, ko smo obhajali 1 SO. obletnico rojstva našega velikega rojaka, slovenskega pisatelja in politika, Janka Kersnika, je naša občina slavila svoj občinski praznik. Bogate kulturne prireditve in z njimi nova spoznanja in doživetja so nas spomnila na kulturno dediščino in na sedanji čas mlade občine, v kateri v danih zmožnostih uspešno krmarimo med čermi zahtev sedanjega časa. Številne prireditve, ki so se zvrstile v dneh praznovanja, se nam bodo gotovo vtisnile v lep spomin.
Nepozabno je bilo doživetje slavnostne akademije, V soboto, 7. septembra, ki g;i je popestrila bogata kulturna predstavitev živ-Ijenja in ustvarjalnega dela |anka Kersnika, o katerem je tudi strokovno spregovoril prof. dr. Gregor Kocijan, literarni zgodovinar in posebni raziskovalec slovenske pripovedne proze konec 19. in v začetku 20. stoletja. Oh tej priložnosti smo se v občini še posebej spomnili ljudi, ki so s svojim delom in ustvar-jalnostjo dodali svoj kamenček v mozaiku velikih in nepogrešljivih dejanj za našo Občino. Anastazij Živko Burja, župan naše
Občine je tako podelil naziv častnega občana občine Lukovica pokojnemu Francu C apudru iz Lukovice, tri priznanja zaslužnim prejemnikom in kar osem priznanj župana Občine Lukovica posameznikom in društvom. Dvorana Kulturnega doma v Lukovici je bila za Številne obiskovalce skoraj premajhna. Preden se je celotno slavje pričelo, so se zbrale množice ljudi pred Kulturnim domom v središču Lukovice. Z navdušenjem smo prisluhnili domači godbi, ki je veličastno naznanjala začetek slavnostne akademije. Vsi so se nato preselili v dvorano, kjer SO počastili praznik Občine najprej s slovensko himno, ki so jo zapeli pevci Moškega pevskega zbora [anka Kersnika iz Lukovice. Sledil je uvodni pozdrav povezovalca Vita Kotnika, ki je pozdravil vse goste, posebej pa slavnostnega govornika prof. dr. Gregorja Kocjana, župane občin iz Lukovice, Moravč, Komende in podžupana domžalske občine. Pozdravil je tudi Lojzeta Peterleta, častnega občana občine Lukovica Nika Kralja, prejemnike priznanj občine Lukovica ter vse sorodnike našega velikega rojaka Janka Kersnika. O bogati Kersnikovi epopeji je strokovno spregovoril prof. dr. Gregor Kocijan, avtor
Knjižnica Domžale Ljubljanska
1230 Domžale
V središču pokornosti.
štu-dijc Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika. Slavnostni govornik je poudaril sožitje med Jankom Kersnikom in Brdom -Lukovico. Spletene so bile najtesnejše vezi in nastala je neločljiva celota: Kersnik ni mogel živeti brez Brda - Lukovice, slednja pa ne bi imela pomena, če ne bi bilo pisatelja Kersnika. Dejal je, kako malo je pisateljev, ki so se v svojih delih tako tankočutno izražali o svojem kraju, kot se je Janko in v njem tako dokončno vztrajali. Kot študent je v letih 1870 z Dunaja materi zatrjeval, da ga prevzema "silno domotožje" in da bo zanj "na Brdu zopet vse spet lepo in privlačno, ljubeznivo in poetično". Nadaljevanje na 5. strani
( v slavnostnem odprtju vrtca na Prevojah. (Več na 10. strani)
Foto: Danilo Kastclic
IZ VSEBINE	
Slavnostna seja OS	4
Sadovnjak Brdo na ogled	1
Prvi dan v Vrtcu Medo	
Manj znani Janko Kersnik	12
Stoletnik Franc Klopčič	14
Lokalne volitve 2002	16-20
Misijonar Franci Pavlic	21
2
aktualno
Rokoimjač
Spoštovani bralci!
Z vstopom v novo šolsko leto, smo v naši občini doživeli veliko spodbudnega. Poleg številnih prireditev ob občinskem prazniku, ki se jih boste spominjali oh prebiranju te številke Rokovnjača smo tokrat obhajali 150. obletnico rojstva našega rojaka, pomembnega slovenskega pisatelja Janka Kersnika, zagledanega v pokrajino in ljudi Onega grabna. Njegovo bogato življenjsko pot smo v mesecu septembru lahko holj poglobljeno približali našemu vsakdanjemu življenju na različne načine. Posebej so se ga spominjali v OS Janka Kersnika na Brdu, na slavnostni akademiji v Kulturnem domu v Lukovici in preko medijev. Iz Kersnikovega ustvarjalnega dela in družbenega delovanja, pa tudi iz družinskega življenja, lahko črpamo vzpodbude in vzore za delovanje tudi v današnjem času. Kdor želi o njem kaj več izvedeti, lahko poseže po neštetih literarnih delih. Zal o njem še vedno nimamo izpisane monografije je na slavnostni akademiji na občinski prireditvi javno povedal prof. Ko-cijan. Mnogi mediji so v reh dneh, tudi televizija, poročali o njegovem bogatem življenju. V sobotni prilogi Dela je bil objavljen zanimiv članek o Kersnikovem življenju in ustvarjanju, avtorja Mihe Naglica iz Žirov. Miha Naglic prebira Kersnikova pisma in že vrsto let objavlja krajše feljtone v Gorenjskem glasu. Odslej jih bomo lahko prebirali tudi v Rokovnjaču. Spoznajmo tudi manj znano pot iz življenja Janka Kersnika, domačega pisatelja, ki je pisal o ljudeh iz naših krajev!
Častni občan, že pokojni Franc Capuder, in ostali prejemniki priznanj Občine Lukovica in župana naše Občine so naš vzor. Plod njihovega dela živi v kraju in nikoli ne urone v pozabo. Občinski praznik je zato vzpodbuda vsem in vsakomur, da obstaja v ljudeh Onega grabna Še veliko ustvarjalnega duha. September je mesec veselja za mnoge otroke in starše iz naše občine, saj so naši malčki lahko že v začetku septembra prestopili prag novega vrtca "Medo" na Prevojah. S slavnostnim odprtjem smo tako postali razpoznavni s še eno kvalitetno pridobitvijo na vzgoj-no-pedagoškem področju. To je naši občini dalo novo moč, toplino, ki jo odslej lahko v rej ustanovi dajemi i našim najmlajšim. Za tako zahtevno izpeljavo projekta so nekateri občani zopet dokazali svojo sposobnost in solidarnost. "Lepo je praznovati med ljudmi, ki imajo posluh za sočloveka in spoštujejo delavnost", je na odprtju vrtca poudaril naš župan. Veliko novega prinašajo volitve. Tako si na 10. strani preberite o pravilih izrabe časopisnega prostora za predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev rer njihovih programov. Pri branju ostalih člankov pa boste izvedeli še več o volitvah. S slikami in besedo je Rokovn|ač zapolnil celotno septembrsko številko in upam, da vam ho ob prebiranju člankov misel ušla na preživeti kraj dogodka, ki se ga boste z veseljem spominjali.
itt Marta Lavrtč
OBVESTILO
Republika Slovenija, Upravna enota Domžale od 01.09.2002 posluje s strankami po novem urniku in sicer bodo:
URADNE URE ZA POSLOVANIE S STRANKAMI:
- ponedeljek, torek, petek od «.00 do 13.00
- sreda od 8.00 do 13.00 in od 14.00 do 18.00
URADNE URE VLOŽIŠČA IN INFORMATORIA:
- ponedeljek, torek, četrtek od 8.00 do 14.00 .sreda od 8.00 do 13.00 in od 14.00 do 18.00
- petek od 8.00 do 13.00
URADNE URE REFERENTOV PO TELEFONU:
- ponedeljek, torek, sreda in petek od 8.00 do 10.00
URADNE URE V IZPITNEM CENTRU:
-ponedel|ck od 14.00 do 16.00
- sreda od 8.00 do 11.00 in od 14.00 do 16.00
-petek od 8.00 do 11.00
URADNE URE POSLOVANIA PO ELEKTRONSKIH MED111H:
- ponedeljek, torek četrtek in petek od 8.00 do 10.00
-sreda od 8.00 do 10.00 mod 14.00 do 16.00
e-naslov za sprejemanje vlog: vložišče.uedomzale@gov.si e-naslov upravne enote: ue.domzale@gov.si
Bridko si kanila, jesen, v te dneve, v ihteči zlati prm in v sončne ladje, odnesla si vrtovom trudnim sadje, ko vrgla vanje svoje si odseve. (France Balantič)
VABILO!
Vabimo vas na blagoslov farne spominske plošče zamolčanim žrtvam revolucije in vojne 1941-1945, ki bo v nedeljo, 1 3. oktobra 2002, oh 10.00 uri, na
pokopališču oh cerkvi Karmelske matere božje na Cešnjicah. Po maši se bomo zbrali na pokopališču, kjer ho g. prelat dr. Ivan Merlak blagoslovil farno spominsko ploščo. Kulturni program bo oblikoval Mešani cerkveni pevski zbor sv Tomaža iz KraŠ-nje pod vodstvom Jelice in Jožeta Zupan, ki letos praznuje 10 letnico obstoja. O pomenu dogodka bosta spregovorila župan Anastazij Zivko Burja in predstavnik Nove slovenske zaveze dr. Tine Velikonja.
Vljudno vabljeni!
Župnija Oešnjice in Komisija za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih
nepravilnosti
Rokounjcič občinski praznik
Akademij;) oh občinskem prazniku v Lukovici - nadaljevanje s 1. strani
Ponosni na velikega rojaka
Taka navezanost na Brdo in Lukovico je zapustila vidne sledove v njegovih pripovedih, ki izžarevajo tesno spo-jenost z ljudmi in njihovim življenjskim utripom, saj jih je imel priložnost spoznavati tudi preko svojega notarskega poklica. Njegova prezgodnja smrt, ko ni dopolnil niti 45 let, je pretrgala Kersnikovo nadaljnjo ustvarjalnost v naših krajih daljne preteklosti.
Sledil je film o Kersniku. Enkraten scenarij, ki prikazuje življenje Kersnika od študentskih let, preko vrhunca njegove ustvarjalnosti do prezgodnje smrti in tudi o usodi Kcrsniko-vine. Spregovoril je tudi župan Občine Lukovica, ki je v duhovno poglobljenem nagovoru poudaril pomen samostojne države Slovenije. Obletnica rojstva Kersnika nas še posebej zaznamuje, bogati našo kulturo in daje poteben peča) slovenski književnosti, katere se moramo bolj zavedati, je dejal župan. Naj ne bo naš vsakdan zaznamovan le s pehanjem za materialnimi dobrinami, ki pahne človeka v bedo in ga ne osrečuje. Vprašajmo se večkrat tudi sami, kakšne so naše duhovne vrednote.' Seveda je modro spregovoril o pomenu občinskega praznovanji, s poudarkom na kulturnem dogodku 150. obletnice rojstva Janka Kersnika, ki je pomemben za vso slovensko kulturo. Nato pa je predstavil ustvarjalno delo občine, ki se zavzema za vsestranski napredek. Najbolj prisrčno in v veliko zadovoljstvo vseh je spregovoril o novem vrtcu na Prevojah in še poudaril pomembne investicije, za katere se Občina Lukovica prizadeva. Spregovoril je tudi Lojze Peterle, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Kot ponavadi, se I'' povabilu naše občine tudi tokrat raci odzval. Zlasti je izrazil navdušenje nad neverjetno ustvarjalnostjo v naši občini in hitrim napredkom, saj skoraj ni mogel verjeti, koliko novih pridobitev je naša občina dosegla v zadnjem letu. "To kaže na dobrega voditelja in dobro sodelovanje občanov", je bila njegova misel.
Zupan je podelil priznanja
V trenutku, ko so začeli podeljevati priznanja, je župan najprej razglasil novega častnega
občana naše občine. Dosedanjemu častnemu
občanu Niku Kralju se pridružuje drugi častni občan, žal že pokojni Hrane Capuder. Visoko priznanje je plod izjemnega prispevka na kul-
turnem področju" in pri razvoju čevljarske dejavnosti v Lukovici. Verjetno med nami ni občana, ki se Franca Capudra ne bi spominjal kot vztrajnega, ustvarjalnega in plemenitega človeka. Bil je ustanovitelj, pobudnik in aktivni sodelavec mnogih društev v Lukovici. Priznanje za pokojnega očeta je prevzel sin France, ki se je v imenu vseh domačih in posebej svoje mame. zahvalil za to priznanje, da ljudje tudi po njegovi smrti tako globoko občutimo njegovo poslanstvo, ki ga je zapustil v času svojega življenja. Občina Lukovica je podelila priznanje tudi Davorinu Stupici za dolgoletno prizadevno delo na področju kulturnega in družbenega Življenja in dela v naši občini. Je eden od pobudnikov velikega dela kulturnega življenja v Lukovici. Sodeluje na vseh kulturnih prireditvah in proslavah v občini kot predsednik občinskega Odbora za družbene in društvene dejavnosti ter kot organizator in aktivni delavec. Ze vrsto let je predsednik in duša Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon. Bil je tudi pobudnik postavitve spominske plošče glasbeniku Francetu Maroltu. To in še mnogo neomenjenih Darkovih plemenitih dejanj dviguje raven kulturnega življenja v Občini Lukovica. Podelili SO tudi priznanje Občine Lukovica -Dragu Jermanu za velik prispevek na področju likovnega ustvarjanja ter kulturnega življenja v občini. Drago je pravzaprav postal že kar eden od atributov naše občine, saj jo je in jo še vidno zaznamuje s svojim delom. Njegove spretne roke so pričarale premnoge podobe, ki izrisujejo tako spomin na preteklost kot tudi puščajo odtis današnjega časa. Samouk, slikar, pa vendar njegovo likovno ustvarjanje visoko presega akademsko raven in povsem upravičeno ga vsi imenujemo slikar, ki ima svojstven razpoznavni slog. Veliko število skupnih in samostojnih razstav doživi običajno velik odziv. Slike so njegova največja m najglasnejša življenjska izpoved, tudi njegovega duha in ljubezni do kraja, v katerem živi in ustvarja.
Priznanje Občine Lukovica, je prejela tudi Mlekarska zadruga Prevoje ob njeni 100. obletnici in za ponovno oživitev delovanja ter prizadevnost na področju vračanja premoženja. Čas ustanovitve sega v daljno leto 1902. Je med najstarejšimi tovrstnimi zadrugami v Sloveniji. V prvi polovici svojega delovanja je imela velik vpliv na razvoj kmetijstva, dobrega gospodarjenja in blaginjo
Zupan Anastazij Zivko Buriti je priznanje častni občan občine Lukovica podelil pokojnemu Francu Capudru. Priznanje je prejel njegt*' sin France.
Prevoj in okoliških krajev. V povojnem času je hilo njeno delovanje onemogočeno, v samostojni Sloveniji pa je zopet oživelo. Njegovi člani si seveda prizadevajo, da hi bilo njeno delovanje prilagojeno sodobnim trendom in potrebam časa ter okoliških ljudi. Sledila je podelitev osmih priznanj župana Občine Lukovica, ki so jih prejeli: Franc Kersnik, za izreden prispevek k obnovi gradu in odstop zemljišča za Čebelarski center Sli ivenije na Brdu;
Andrej Svete, za izredne dosežke na humanitarnem področju in ohranjanju kult ume dediščine;
Slavnostni govornik prof. dr. Uregor K
ociian.
občinski praznik rokoviljcić
Radovan Kapus, za dolgoletno in uspešno umetniško vodenje Moškega pevskega zbora Lipa;
Šahovsko društvo Crni Graben, za vzorno sodelovanje z občino in dosežene uspehe na šahovskih turnirjih;
Turistično društvo Gradišče, za organizacijo turističnih srečanj in prispevek k lepši urejenosti kraja;
Športno društvo Zlato Polje, za razvoj športne dejavnosti in izjemen prispevek pri
gradnji športnih objektov; Planinsko društvo Blagovica, za razvoj planinske dejavnosti v naši občini, za odprtje Rokovnjaške planinske poti in razpoznavnost občine v širšem slovenskem prostoru; KUD Fran Maselj Podlimbarski, za uspešno delo na kultrunem področju in izredno uprizoritev gledališkega tlela Ubežnik, ki je na gledalcih pustilo izjemen umetniški vtis. Ob podelitvi priznanj je župan posebej pohvalil izjemno delavnost več kot 50
društev, ki delujejo v naši ohčini.
Ob zaključku prireditve so Ohčini Lukovica čestitali ob občinskem praznovanju tudi županja Občine Moravče, župan Občine Komenda in podžupan občine Domžale. Njihove misli so bile odraz velikega sodelovanja med občinami in tudi dokaz, da se marsikje učijo tudi iz naših izkušenj. Naj ho le tako tudi v bodoče!
(b Marta Lavrič, joto l)jd
Slavnostna seja občinskega sveta
Vsepovsod prepoznavni po Janku Kersniku
Vsredo, 4. septembra je zaradi velikega zanimanja občanov potekala v dvorani Janka Kersnika v Lukovici slavnostna seja občinskega sveta občine Lukovica.
V uvodu je župan občine Lukovica Anastazij Zivko Burja pozdravil oba podžupana občine Lukovica Franca Cerarja in Janeza Hrovata, vse svetnike občinskega sveta občine Lukovica, prvega častnega občana občine Lukovica Miha Kralja, svojce rodbine Janka Kersnika, ravnateljico OS Janko Kersnik
Z leve: podžupana Franc Cerar in Janez. Hrovat ter predsednik občinskega odbora za družbene dejavnosti Davorin Stupica polagajo venec na grob Janka Kersnika. Foto: Djd
Slavnostna seja Občinskega sveta v Kulturnem domu v Lukovici. Foto: Marta Lavrič
Brdo Zdenko Pengal, Andreja Alujeviča, avtorja filatelistične razstave z naslovom "Znamenite osebnosti na slovenskih znamkah", vse prisotne občane, delavce občinske uprave, predstavnike delovnih teles občinskega sveta, predsednike krajevnih skupnosti in ostale občane.
Občina Lukovica praznuje svoj praznik na rojstni dan našega rojaka, pisatelja Janka Kersnika, ki se je rodil pred 150 leti na Brdu pri Lukovici. Po Janku Kersniku smo prepoznavni po domovini in tudi širše. V svojih spisih je tako čutno opisal ljudi in navade v Onem grabnu. Zupan je predstavil, kako in koliko delamo ter gospodarimo v ohčini Lukovica. Povedal je, da je dosegal prvi občinski proračun 192 milijonov, letošnji pa dosega 992 milijonov tolarjev. Z vsem tem denarjem se ravna gospodarno in pravično. Poudaril je, da se je največ naredilo tam, ki je bila potreba večja in tam, ker so ljudje sami pripravljeni sodelovati. Zupan je naštel investicije po posameznih KS, ki zadevajo komunalno infrastrukturo, kulturno dediščino, urejanje plazov in javnih objektov na področju kulturnih dejavnosti. Gledano skozi številke KS Lukovica je prejela 235, KS Blagovica 121, KS Prevoje 87, KS Zlato polje 57, KS Krašnja 53 in KS Rafolče 38 milijonov tolarjev. Niso pa tu všteti objekti splošnega pomena kot so kulturna dvorana, vrtec, dvorana v Šentvidu itn. Vse prisotne je povabil na otvoritev vrtca, ki je bila 13. septembra. Oh tem je povedal približno ceno vrtca, ki znaša 370 milijonov (od tega smo od države prejeli 72 milijonov in hkrati plačali državi 70 milijonov davka za vrtec). Dolgoročno ima občina Lukovica še veliko dela na bodočem poslovno-obrtnem področju, na področju ekologije in izobraževanja. Svetnikom se je na koncu zahvalil za konstruktivno sodelovanje. Nato je župan čestital vsem nagrajencem in povabil oba podžupana Franca
Cerarja in Janeza Hrovata, da odneseta po koncu slavnostne seje venec na grob Janka Kersnika na Brdo.
Podžupan Janez Hrovat je nato predstavil letošnje nagrajence. Občinski svet je imel nalogo, da izbere kandidata za častnega občana občine Lukovica in tri priznanja ohčinc Lukovica. Povedal je, da zelo neradi priznamo nekomu, da je dober še težje pa ga predlagamo za neko nagrado. Občinski svet je tako izbral med kandidati za častnega občana občine Lukovica Franca Capudra kot posmrtno odlikovanje za življenjsko delo na gospodarskem in kulturnem področju. Občina Lukovica je podelila tudi priznanja občine Lukovica in sicer: Davorinu Stupici za dolgoletno delo na področju kulturnega dela, Dragu Jermanu na področju likovnega ustvarjanja, Mlekarski zadrugi Prevoje ob 100. obletnici delovanja in njenemu odboru za prizadevanje pri pridobitvi njihovega nacionaliziranega premoženja nazaj v last zadruge.
V nadaljevanju je župan oh obrazložitvah podelil priznanja župana občine Lukovica: Turističnemu društvu (Jradišče za izredne dosežke, vodji pevskega zbora Lipa Radovanu Kapusu, Francu Kersniku za odstop zemljišča za Čebelarski center, parkirni prostor pred šolo na Brdu ter dolgoročni odstop graščine za letno gledališče, Andreju Svetetu za delo na humanitarnem področju, Šahovskemu društvu Oni Grabetl za izjemne dosežke, Kulturno-umetniškemu društvu Fran Maselj Podlimbarski na področju kulturne dejavnosti, Planinskemu društvu Blagovica za izredno dejavnost in prepoznavnost Rokovnjaške planinske poti v dolžini 57 km, ki je poznana po vsej Sloveniji. Vse nagrade so podelili na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku in 150. obletnici rojstva Janka Kersnika v Lukovici.
Danilo Kasteltc
Rokounjač turizem in podjetništvo
Mojstri svojega poklica
Stol iz cerkve na Brdu
Ob obisku različnih kultumo-zgodovin-skih objektov se pri opazovanju le-teh nikakor ne moremo načuditi, kako so mojstri tedanjega časa vse to zgradili brez strojev. Če se ozremo na posamezne detajle, ki so izdelani do popolnosti pred toliko in toliko leti potem se res lahko čudimo. Vendar tudi danes so v naši občini mojstri, ki svojo stroko poznajo ter imajo veselje do dela. Ni lahko spraviti idejo, ki mora biti dobra ter mora slediti vsem trendom, ki jih zahteva čas ali naročnik, do končnega izdelka. Matej Kotnik je zamisel o izgledu stolov v župnijski cerkvi na Brdu spravil na papir ter jo predal v izdelavo Marku Kvedru iz Rafolč. Kolikokrat je bila ideja brisana in popravljana ne vemo, se pa lepo vklaplja v prvotno arhitekturo glavnega oltarja. Verjetno pa je mojster, ki je stole izdelal, porabil ne samo veliko časa ampak tudi ljubezni, da je risba dobila pravo funkcionalno podobo. Oblike stola izdajajo nio]srra in njegovo veliko ljubezen do dela z lesom. Ravno ti izdelki potrjujejo, da imamo tudi v naši občini mojstre, ki v svojem delu tudi uživajo.
ADjd
Viktor Pogačar iz Podgore
Zbiram staro poljedelsko orodje
Sem zbiratelj starega poljedelskega orodja. Naprošam vse, ki bi mi ga hili pripravljeni podariti, da me pokličete na tel.: 01/7235 420.
Oldtajmerji v Zlatem polju
Na cilju so udeleženci povorke svoje konjičke vzorno parkirali ob rlalopoljskcm igrišču.
Vzadnjem obdobju se vse bolj uveljavljajo stara vozila, s tem pa pridobivajo višjo ceno in vse večjo pozornost pri ljudeh. Organiziranih je vse več relijev, pa tudi povork raznolikih starejših vozil, motorjev in traktorjev.
Viktor Pogačar iz Podgore pri Zlatem polju je dalj časa snoval idejo ter jo pred nedavnim tudi uresničil. Ker je sam velik ljubitelj takšnih starostnikov, je organiziral prvo srečanje oldtajmerjev v Zlatem polju, ki se ga je v povorki udeležil tudi sam s svojim traktorjem znamke ŠTA.jER, starim petdeset let. Povorka je krenila iz Šentvida proti Rafolčam in Straži, nato pa v Zlato polje. V prijetni
počasni vožnji so se približevali svojemu cilju ob Zlatopoljskem igrišču. Seveda so jih vseskozi spremljali radovedneži, ki jih ni manjkalo tudi na zaključku povorke. Oh skromnem pikniku so si udeleženci izmenjali mnenja, si razkrili zanimivosti svojih vozil, ter ob golažu in napitku v prijaznem vzdušju preživeli preostanek del nedeljskega popoldneva. Organizator Viktor je bil vesel, ker je bilo prvo srečanje oldtajmerjev v Zlatem polju uspešno tudi z delno pomočjo krajevne skupnosti. Skupna želja vseh pa je bila, da se prihodnje leto dobijo na drugem srečanju. Hvala vsem!
A in joto Tone Habjanič
Praznik narodnih noš v Kamniku
Sosednja občina Kamnik je tudi letos gostila narodne noše. To je bilo že dvaintrideseto srečanje številnih narodnih noš iz vse države, vedno več pa jih tudi iz sosednjih držav. Našo občino smo letos prvič zastopali pod okriljem Konjerejskega Društva Lukovica in to dokaj številčno. Letošnja vodja skupine Irma Markovšek je prijavila organizatorju kar trideset narodnih noš s petimi vozovi in konjenikom Štefanom Kvedrom, ki je nosil tudi zastavo društva. Čeprav nas je spremljalo muhasto vreme, smo se laskavo počutili med veliko množico radovednih gledalcev, ki so nam ploskali oh mimohodu. Deležni smo bili tudi prisrčnega pozdrava Kamniškega župana Toneta Smolnikarja, ki je spremljal povorko tisoč I dvestotih narodnih noš na odru častnih gostov sredi prijaznega Kamnika.
^ Tone Habjanič
Povorke seje S svojim vozom udeležil tudi Andrej Avbelj iz Vidma.
6
KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA
Rokounjač
Na protestnem shodu v Ljubljani kar 6.000 kmetov
Hlapčevstva si kmet ne zasluži
Protestnega shoda, ki ga je petega septembra, že drugič v letošnjem letu, nekoliko bolj ostro kot nedavno kmečki sindikat, organizirala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v Ljubljani, se je udeležil tudi Viktor Matjan iz Podmilja nad Blagovico, predsednik KGZS - izpostave Domžale. Na zelo odmevnem protestu v središču prestolnice se je zbralo tokrat kar 6000 kmetov, ki so s svojimi zahtevami in transparenti izražali nezadovoljstvo v slovenskem kmetijstvu, ki vse bolj plove v evropsko hlapčevstvo.
Tega pa si naš kmet ne zasluži, so odločno ta dan izrazili izbrani govorci, saj težave, ki jih kmetje občutijo v živinoreji, poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, že presegajo vse razumne meje. Kmetje so na protestu predstavili številne zahteve in konkretne rešitve, s katerimi se obračajo na vodstvo države od nje pa pričakujejo, da jih bo izpolnila. Na zakonodajnem področju so zahtevali ustreznejše zakone in predpise, ki naj bi bili manj omejevalni, v pogajanjih z EU z višjimi kvotami, v proračunski delitvi denarja z višjimi zneski za spodbude, pri pridobivanju državnih pomoči hočejo biti izenačeni (zadruge) z gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki, naj država zadrugam končno vrne premoženje in naj se njihov socialni status (pokojnine, varstveni dodatek) izenači z zaposlenimi v gospodarstvu in drugo, Dejstvo je, so opozorili predstavniki kmetov, da se v naši državi očitno več ne upošteva realnost slovenskega podeželja, temveč se pogoji postavljajo preko naših meja. Kmetje torej upajo, da bo takšno opozorilo v javnosti zdramilo odgovorne v naši državi, da bodo vplivali na boljše čase v kmetijstvu. Enako odgovornega se čuti Viktor Matjan, ki že vrsto let deluje v KGZS na domžalskem področju.
Živi in dela na hriboviti kmetiji v Podmilju, kjer se ukvarja s prodajo mleka, zato mu povedo dovolj o težavah kmetovanja tudi lastne izkušnje. Poleg tega se zavzema za izboljšave kmetijstva na domžalskem področju in sodeluje s konkretnimi predlogi za to področje. Po njegovem mnenju je bila naša občina ne tako dolgo nazaj izrazito kmetijsko področje. Številne kmetije niso našle "pravih" naslednikov, zato se obdelovalna zemlja v nekaterih predelih opušča in zarašča. Ta problem hi lahko bolje rešili, če bi bila zako-
nodaja temu naklonjena. Zelo ga motijo tudi prekvalifikacije kmetijskih zemljišč v zazidalna zemljišča, ki bi morale biti holj pretehtane. Že tako je našo dolino "povozila" avtocesta. Slovenski kmet je po naravi usmerjen v tradicijo, sva bila enakega mnenja, in prav temu se je zahvaliti, da sploh še obstaja. Danes imamo v naši občini majhno število čistih kmetov in veliko kmetij, ki ne omogočajo preživetja. Ker gre za problem, ki ima korenine mnogo globlje in ne le v delovanju in usmerjanju nas samih, meni Viktor Matjan, se bo v bodoče tudi v naši občini tega problema verjetno treba lotiti zelo resno in celovito, sicer bomo posledice kar naenkrat prebridko občutili. Zavedati pa se moramo prav vsi, zlasti pa kmetje, ki bi morali biti med seboj tudi bolj povezani.
Kmetijstvo je še do nedavnega blažilo socialno krizo oh zmanjševanju zaposlenosti v gospodarstvu. Kaj pa danes? Kakšno socialno varnost ima slovenski kmet? Tudi ta je bila izpostavljena na protestnem shodu v Ljubljani. Zavod za zdravstveno varstvo ne izvaja zakonskih določb in kmetom ne omogoča zavarovanja za poln obseg pravic, če le-ta ne dosega katastrskega dohodka, ki je predviden za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tO je preko 400.000,00 SIT za leto 2002. Kmetov s tako visokimi dohodki pa v naši občini ni, kažejo podatki, je pojasnil Viktor Matjan.
Torej tudi na tem področju ni enakopravnega položaja. Upajmo na izboljšanje stanja v kmetijstvu v Sloveniji in s tem tudi v naši občini, saj imamo enako dobre vsaj nekatere pogoje, ki niso nič drugačni kot pri sosedih preko Karavank.
>ft in joto Marta Lavrič Protestni shod kmetov v središču Ljubljane.
Nevzdržno v kmetijstvu
Člani SKZ-GRP (socialdemokratske kmečke zveze-gihanja za razvoj podeželja) ugotavljajo, da je stanje na področju kmetijstva katastrofalno ter, da izboljšanja pod sedanjo vlado ni mogoče pričakovati. Člani opažamo, da se v zadnjem času pojavljajo izjave, da slovenski kmetje nasprotujejo vstopu Slovenije v Evropsko zvezo (EZ), da je EZ za slovensko kmetijstvo pogubna, da ho oh vstopu slovensko kmetijstvo propadlo in podobne pro-tievropske izjave. Člani SKZ-GRP, med katerimi so tudi predstavniki iz OO SDS Lukovica, ne sprejemajo takšnih stališč. Dejstvo je, da vsi, tudi tisti, ki so skeptični do EZ, ugotavljajo, da je današnje stanje na področju slovenskega kmetijstva katastrofalno ter da pod sedanjo vlado boljšega dela ministrstva ni moč pričakovati. Ugotavljajo, da so v EZ višje subvencije in cenejše veterinarske storitve, manj omejujoča zakonodaja, skratka, da so pogoji za kmetijstvo v EZ bistveno boljši kot pri nas. Zavedamo se, da je tretja alternativa le balkanska povezava in z njo povezane "tržne" zakonitosti. To nas prepričuje, da je vstop v EZ za slovensko kmetijstvo lahko le pridobitev in da je treba stremeti k temu, da se Slovenija EZ čimprej pridruži, za kar se bodo člani SKZ-GRP po svojih močeh tudi zavzemali. Širjenje protievropskega razpoloženja, opirajoč se pri tem na kmete, lahko razumemo kot opravičevanje vlade, ministrstva in slabih pogajalcev za neuspešno delo, ki je pripeljalo do današnjega stanja in slabih pogajalskih izhodišč. Za zaključek še o zdravi kmečki pameti: "Pred petimi leti je dal kmet za kilogram kruha pet kilogramov pšenice. Danes mora dati že skoraj petnajst kilogramov pšenice. Menim, da komentar ni potreben".
4i Danilo Kastelic
Rokounjač kmetijstvo in ekologija
Čas je za prodajo jabolk
Sadovnjak Brdo na ogled
Graščaki ki so se nastanili na Brdu, so si izbrali zase najlepšo in najbolj rodovitno zemljo. Na dobrih 16 ha te zemlje se danes razprostira poskusni sadovnjak Brdo, ki ga upravlja Kmetijski inštitut Slovenije.
Niz gradu, južna lega in rahlo nagnjen teren sadovnjaka omogoča soncu, da ga razvaja s svojimi žarki skozi celo leto. Tudi tla so zelo Ugodna, Zemlja je težka, delno ilovnata, tako da s sušo še niso imeli težav. V sončnem sobotnem dopoldnevu se nas je zbrala kar lepa skupina obiskovalcev od vsepovsod. Sprejel nas je Roman Mavec, vodja sadovnjaka, ki nas je popeljal po sadovnjaku in nam marsikaj zanimivega povedal in pokazal. Izvedeli smo, da določene sorte jablan v tem sadovnjaku šele preizkušajo in od tod tudi ime. V sadovnjaku raste okoli 45000 dreves in v glavnem so vsa posajena na šibki podlagi M9. V tem načinu pridelave imajo jablane življenjsko dobo tudi do 30 let, dajejo pa hitre rezultate. O količinah, ki jih pridelajo, ne bom pisal, zanimala me je kvaliteta oz. kako zdrava so ta jabolka za nas potrošnike.
Začnimo z gnojenjem. Vso travo, ki čez leto zraste med vrstami, kosijo in jo pustijo kot zastirko jablanam. Enako ravnajo z vejami po obrezovanju. Vso to bio maso počasi razkrojijo mikroorganizmi v kompost oz. humus, ki hrani drevesa. Vsaki dve leti napravijo tudi analizo tal, ugotovijo primanjkljaj hranil in če je potrebno dodajo mineralna P, K gnojila. Obrezovanje? Ravno od pomladanske rezi je v veliki meri odvisna količina in kvaliteta jabolk. Če je rezi premalo, se vsa hrana usmeri v krošnjo in pridelka ni veliko. Ce je potezano preveč, se doseže zopet nasprotni učinek in jablana divja - požene vodene poganjke. Predvsem je potrebno poznati fiziološke značilnosti posamezne sorte in njej primerno ukrepati. Pomembna je pravilna osvetlitev drevesa, pravilen razpored vej ter nadaljnje razredčevanje cvetnih nastavkov. Škropljenje? Občutljiva tema v današnjih časih, ko zopet stremimo živeti z naravo in ne proti njej. Kot ekološki kmet nisem zagovornik škropljenja s kemični sredstvi in jih ne uporabljam. Toda Roman Mavec pove, da pri njihovem obsegu in načinu pridelave škropljenja ni mogoče izključiti. Vključeni so v integrirano pridelavo SIPS. Po tej metodi pridelave je potrebno ogromno znanja,
spremljanja ter opazovanja, preden škropivo uporabijo.
Tako ne škropijo preventivno, ampak le, če se bolezen ali škodljivci prekomerno namnožijo. Strogo je izključeno vsako škropljenje v času cvetenja, saj se zavedajo, tla so čebele njihove najboljše sosede in brez njih ni pridelka. Upoštevajo tudi karenco pred obiranjem. S čim hranijo voluharja? Voluhar je prisoten v vsakem sadovnjaku, saj so mu korenine jablan glavni posladek. Totla voluhar potrebuje mir in zaščito. Zato moramo ob deblu vzdrževati čistino, kjer ga presenetijo naravni sovražniki. Ti so: belouška, jazbec, lisica, kanja, sova in vsi ti imajo zagotovljen življenjski prostor v sadovnjaku. Poleg teh jih lovijo tudi v pasti in zato porabijo okoli 300 ur letno. Priporočajo tudi sajenje v pleteno kovinsko mrežo, ki še dodatno varuje mlado drevo.
Posajenih imajo veliko večino novih sort jabolk. V zadnjem času sadijo tudi t.i. stare sorte, ki niso vse najbolj odporne. To so kanatlka, carjevič, reneta, rdeči boskop, zlata parmena, voščenke... Po mnenju Romana Mavca so najbolj odporne sorte: rdeči boskop, jonatan, topas, florina, srednje odporen pa idaretl. Vse te sorte lahko cepimo na srednje ali bujne podlage MM 106 ali semenjak. Tako dobimo visoka drevesa, ki se sama lažje ščitijo preti škodljivci in ohranjajo podeželsko krajino. Ali ste kdaj pomislili, tla je koristna tudi divja jablana ali lesnika? Na Brdu jih imajo posajene na koncu vrst. Njihove drobne plodove obirajo ptice, ko je vse obrano in zato ne zapuščajo sadovnjaka. Divja jablana tudi zgodaj in lepo cveti in je dober opraševalec. Na spodnjem delu smo opazili tudi majhen ribnik, kamor se zlivajo vse vode iz sadovnjaka. Živali v njem se počutijo dobro, kar
Zeli) zanimiva je bila pokušina sladkih plodov.
pomeni, da živijo v zdravem okolju. V sadovnjaku gojijo tudi hruške, orehe, jagode, maline, rihez, aronija ter ameriške borovnice. Za konec so nam gostitelji pripravili tudi majhno degustacijo sadežev, kjer smo sorte spoznali in okusili. Tudi grla smo si namočili s pravkar stisnjenim moštom. Oh tej priliki je potrebno pohvaliti kmečke gospodinje z njihovimi dobrotami ter rokovnjače, ki s svojo izvirnostjo in golažem vedno popestrijo kamorkoli pridejo.
Sadovnjak BRDO je za vaša vprašanja in želje odprt vso leto, sploh pa jeseni, ko prodajajo sočna jabolka.
fi> Marko Cerar, joto Danilo Kacdic
Po Ogledu počitek ob ribniku
8 kmetijstvo in ekologija rokolttljdč
Konjske dirke in veselica v Preserjah
Prijetne vonjave so vabile
Posvet sodnikov med tekmo na veselici v Preserjah.
Vesela lica - veselica. Takole enostavno so naši predniki združili dve besedi v eno, ki pomeni druženje veselih ljudi ob glasbi, petju, pečenih dobrotah ter dobri kapljici.
Prizadevni vaščani iz Preserij pri Lukovici prirejajo veselico že kar nekaj let, vsako leto okrog velikega šmarna. Običajno veselico pa hočejo popestriti in ji tako vsakič dodajo neko novo vsebino. Najbolj so poznani po uspešno izvedenih kmečkih olimpiadah, odkar pa je bilo ustanovljeno Konjerejsko društvo Lukovica, se radi pomerijo na konjih. V soboto, 17. avgusta popoldne so se začeli zbirati jezdeci iz vseh strani tudi iz kamniškega konca. Veselo
razpoloženje je prekinila popoldanska ploha tako, da smo morali malo povedriti. Po dežju posije sonce, toda dirka s konji je bila vprašljiva, saj je pošteno namočilo. Komisija si je ogledovala progo, po preiskusu so ugotovili, da je travniška ruša dovolj trdna in začelo se je. Na progi sta tekmovala vzporedno po dva jezdeca. Ker je bil teren malo nagnjen, smo kmalu ugotovili, da je zgornji jezdec v prednosti. Tako je moral vsak tekmovalec na progo po dvakrat, da so bili zagotovljeni enaki pogoji za vse. Nazadnje so sešteli po dva časa skupaj in dobili rezultate. Tako smo dobili zmagovalca Marko Mihelčič s kohilo ŠTELO, drugi Aleš Gorjup - MIŠA, tretji Andrej Stupar - BESA, četrta Ana Ambrož -
ZAHVALA
Turistično društvu Preserje pri Lukovici se posebej zahvaljuje glavnemu sponzorju prireditve Gostinskemu podjetju Konšek d.d. enota Lukovica.
CANA, peti Bojan Smrekar - CONDOR in domači tekmovalec s številko 1 Stane Cerar -LARISA. Ogledoval sem si konje in prav zadnja kobila mi je bila najbolj všeč. Lastnik Stane ttti je povedal, da je njegova kobila hladnokrvna - posavske pasme, vsi ostali pa so že požlahrneni s toplokrvnim arahcem. Zanimalo me je kakšna je razlika. Razlika je že po izgledu. Toplokrvni imajo tanke noge in ozek vrat. Domači hladnokrvni pa so močnejše konstrukcije in prav te kobile so zadnje čase bolj iskane, ker povržejo večja in močnejša žrebeta. Prvi so kot dobro naviti "motorji" pri avtih, zlepa se ne utrudilo in jih skoraj ni mogoče ustaviti, vendar se lahko pregrejejo in ohnemorejo. Drugi imajo bolj počasne obrate, vendar dohro vlečejo. Pri konju je treba paziti, da ne dobi nedeljske, so se pogovarjali jezdeci. Zopet sem radoveden, kaj pravzaprav je nedeljska. Nedeljsko bolezen lahko dobi konj po preobremenitvi. To je podobno kot muskelfiber pri človeku. Mlečna kislina preide v mišice, konj postane trd po celem telesu in če je stopnja bolezni huda, za konja ni rešitve.
Se in še hi se lahko pogovarjal o konjih, toda prijetne vonjave vabijo bliže, srečk še niso prodali, za odrom pa igrajo Rokovnjači.
A Marko C lerar
Na jesen so zacveteli kostanji
"Cvetijo nam beli kostanji, cvetijo, cvetijo pomladi,...", lepo prepeva slovenska narodna pevka. Kostanji cvetijo sedaj na jesen tudi v naši občini in sicer na Brdu pri Lukovici. Poleg tega pa se še množično sušijo. Ze kar nekaj ljudi je opazilo njihovo bolezen. Malo bolj sem se poglobila v ta problem, potem ko me je kar nekaj ljudi nanj opozorilo. Pri Hortikulturnem gozdarstvu v Ljubljani sem izvedela, da gre za kostanjev zavrtač, majhen metuljček, ki se v obliki buhe nahaja znotraj
vrtin kanalov odpadnega lubja v kostanjih. Ta povzroča sušenje kostanjev, kar opazimo pri kostanjih na Brdu in seveda cvetenje v popolnoma neprimernem letnem času, saj se drevo bori za obstanek. Kostanjev zavrtač so odkrili v Ohridu v začetku 90-ih let. Izjemno hitro se je razširil v kratkem času po celi Evropi (90 - 60 km na leto). Tej nevarni epidemiji obolelih kostanjev botruje zelo zaskrbljujoče dejstvo, da ta insekt nima naravnega sovražnika. Obstaja pa več možnosti, da se drevo lahko ozdravi, so mi povedali v Ljubljani. Le v akcijo je treba takoj! Torej, kdo bo rešil uboge kostanje, ki krasijo Brdo in okolico?
Marta Lavni
Kostanj v drevoredu na Brdu cveti (žal) tudi septembra. Foto: Danilo Kastclic
OBVESTILO!
Obveščam vse zainteresirane, da sta Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja in Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja objavila javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za program podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje,
Razpis je objavljen tudi v tedniku Kmečki glas z dne 12.6.2002- št. 24. Prav tako sta v tej številki objavljena tudi javna razpisa za sofinanciranje podpor ekonomski diverzifikaciji podeželja -sofinanciranje investicij turizma in domače obrti na kmetiji ter urejanja pašnikov. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na KSS.
A Tomaž Močnik u.d.i.a.
Rokounjcič kmetijstvo in ekologija
Pri Rosovih v Zlatem polju
Dobra letina jabolk
Vletošnjem letu so bile zelo ugodne razmere za rast poljedeljskih pridelkov in sadja. Obilo raznolikega vremena, dež in sonce sta bila razlog, da je letošnji pridelek jabolk izredne kakovosti.
Tako so mi zatrdili pri Rosovih v Zlatem polju, ker so že pred petimi leti pričeli z nasadom jablan. Danes imajo v svojem sadovnjaku posajenih 3500 sadik jablan na M9 podlagi. Trenutno raste v njem sorta Carevič, Zlati Delišes, Jona Oold in Ida Red. Prvi dve sorti sta obstojni do meseca januarja, ostali dve pa ostaneta oh pravilnem skladiščenju tudi do meseca avgusta. Ker so jablane M9 na šibki podlagi, rabijo oporo in žico po kateri je speljano vejevje. Ob letošnjem
obilnem pridelku pričakujejo cca 25 ton jabolk izredne kakovosti, zaradi izredne sončne lege sadovnjaka in peščenosti tal. Prav zaradi slednje so letos spomladi uredili namakalni sistem, s tem pa še večji pridelek. Moram povedati, da vsa Rosova družina živi s sadovnjakom, v katerem delo opravljajo sami, vključno z najmlajšim Tomažem. Veselijo se letošnjega zelo kakovostnega pridelka in vabijo vse, da si vzamete čas in družinski izlet nabiranja kostanja združite z nabavo kvalitetnih jabolk v edinem zasebnem sadovnjaku v naši občini, ker so vam na voljo vsak dan, tudi ob nedeljah. Lahko pa se z njimi pogovorite tudi po tel. 7235754 ali 031608629.
<*> Tone HdbjaniČ
Komaj petletni Tomaž in sedemletni Nejc pridno pomagata svoji mamici tudi v sadovnjaku.
OBVESTILO
Vse občane obveščamo, da bo javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. v občini Lukovica izvedlo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev dne 14., 15. in 16. oktobra 2002.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega se tudi ne ho odstranjevalo gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
đ> ()bčinska uprava
OBVESTILO
Vse občane obveščamo, da bo Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. v občini Lukovica izvedlo zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v četrtek, dne 3. 10. 2002.
Tega dne bodo nevarne odpadke iz gospodinjstev sprejemali:
Od 15.30 do 17.00 ure, Blagovica pri pošti
Od 17.30 do 19.00 ure, pred Kmetijsko zadrugo v Lukovici
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
Opozorilo: - nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta; tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano; odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije; odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.
(b ()hčinska uprava
0 ekološki zavesti
Ni potrebno veliko, da hi našli kakšno zanimivo stvar v naši okolici. Le nekaj dni po odvozu kosovnih odpadkov je svoje mesto v gozdu v bližini vasi Ceplje našel odsluženi pralni stroj. Žal kljub opozarjanju naša ekološka zavest še ni na visoki ravni. Že nekajkrat smo opozarjali, da potrebujemo ekološke otoke, da se bo naš odnos lahko spremenil glede odlaganja sinili. Končno je tudi pri nas postavljen ekološki otok. Kje je to pa je že raziskovalno novinarstvo in o tem bomo poročali naslednjič, če ga slučajno ne odkrijete sami, kakor se je to po naključju zgodilo tudi nam. Vsem ekološko osveščenim občanom pa veliko sreče pri iskanju, upajmo, da ne edinega ekološkega otoka v naši občini.
ADjd
0
Narava sama ne obnavlja odsluženih strojev.
io šolstvo Rokomijać
Prvi dan v vrtcu Medc
V spremstvu staršev prvič v vrtec na Prevojah
Vpetek, 13. septembra, smo dočakali svečano otvoritev vrtca Medo. Organizatorji so pripravili lep program, v katerem so sodelovali mnogi, od najmlajših do tistih malo starejših. Ob pričetku je navzočim zaigrala godba in z njo smo pričakali našega ultramaratonca Dušana Mravlje-ta, ki je pred vrtcem zaključil tek, dolg 55 km. Z njim je del poti pretekla tudi skupina domačih tekačev. Dušan Mravlje po prihodu ni bil prav nič zadihan, saj takšno razdaljo preteče vsak dan za trening. Med naše malčke je nato razdelil darila sponzorjev. Nastopila so tudi dekleta iz pevskega zbora Osnovne šole Janko Kersnik, ob njih pa so zaplesali tudi najmlajši člani novega vrtca.
Na govorniškem odru sta se izmenjala župan občine Lukovica, Anastazij Zivko Burja in slovenski nadškof dr. Franc Rode. Oba sta omenila dejstvo, da je vrtec že v osnovi premajhen za vse otroke, ki so zaprosili za sprejem. Zupan je zagotovil, da bo ta problem v prihodnosti odpravljen. Upajmo, da bo ta prihodnost kmalu prišla. Vse skupaj je trajalo
Prvi dan so malčki preživeli v varnem zavetju svojih staršev.
poldrugo uro, ki pa je zaradi zanimivega programa hitro minila.
Po opravljenem formalnem delu smo bili vsi prisotni povabljeni na ogled vrtca in k prigrizku, za katerega so poskrbeli v kuhinji vrtca ter domače kmečke žene. Pa naj še kdo reče, da je petek trinajsti nesrečni dan.
AL. P
Ob slovesnem odprtju sem povprašal starše otrok, kako sprejemajo njihovi otroci novo okolje, kakšen se jim zdi vrtec, ali so zadovoljni z vzgojiteljicami, kakšne težave imajo z urnikom vrtca in ceno varstva. Prva dva dneva so bili starši navzoči ob otrocih in sodelovali zaradi lažjega prilagajanja.
Ivanka Pestotnik, Blagovica: "Prvič imam otroka v vrtcu, saj moja prva dva otroka nista bila deležna tovrstne vzgoje. Zdi se mi super, otroci se hitro prilagodijo. Zadovoljna sem z vzgojiteljicami, saj vse tri skrbno bdijo nad vsemi otroci. Oprema je res nova in vse je lepo zaobljeno in tako bolj varno. Všeč mi je tudi to, da se vrtec zaklepa tako, da otroci ne morejo nikamor."
Tomaž Rak, Šentvid: "Prvi vtisi so dobri glede na tO, koliko časa smo čakali na tO pridobitev. Enega otroka imam v mali šoli, drugega pa v skupini Polžki. Otroci se hitro navajajo na novo okolje. Vzgojiteljice so prijazne. Skratka lepo je, le to lahko rečem". Nastja Dolinar, Šentvid: "Vrtec je zelo lep. Vzgojiteljice so prijazne in mislim, da bodo otroci kar uživali. Klemen je prvič v vrtcu, vendar se bo privadil. Za ceno sem tudi malo drugod povprašala, pa je približno enaka. Je pa res, da ni poceni".
Dijana Flis, Gradišče: "Vrtec je zelo lep in osebje prijazno, čisto drugače kot v Domžalah. Imam dva otroka v različnih skupinah in menim, da se bosta oba dobro vključila."
Ultramaratonec Dušan Mravlje (tretji z leve) je po štartnem strelu našega župana v Lukovici na dan otvoritve vrtca pretekel' 55 km dolgo Rokovnjaško planonsko pot.
Mateja Orehek, vodja vrtca Medo na Prevojah.
Pavla Pirnat, Koreno: "Tu imam najmlajšega otroka, ki je šel pri štirih letih prvič v vrtec. Vrtec sam je zelo lep in tudi uslužbenci so zelo prijetni. Po številu otrok lahko vsak opazi, da je bil vrtec zelo potrcben.Vrtec smo si prvič ogledali od zunaj naslednji dan od znotraj, danes pa smo prišli zares". Matej Gorišek, Trojane: "Do sedaj sem otroke v vrtec vozil na Izlake. Pozna se, da je tukaj novogradnja, saj so tukaj drugačni in večji prostori. Nasploh sem prijetno presenečen, da je tukaj tako lep objekt. Tudi zunaj je zelo lepo in menim, da je to za otroke super. Moji prvi vtisi so zelo dobri, osebje pa je zelo prijazno. Moj sin se je dobro vklopil v novo okolje."
Robert Jasene, Prevoje: "Menim, da je hil že skrajni čas za vrtec na Prevojah. Prej sem moral otroka voziti v vrtec v Ljubljano. Vsak začetek je težak, otrok se mora navaditi na druge vzgojitelje in sovrstnike. Vzgojiteljice SO v redu, pozna pa se, katera ima višjo izobrazbo. V Ljubljani sem plačeval točno devet tisoč tolarjev manj v istem plačilnem razredu kot pa bom tukaj. Delovni čas ni prilagojen današnjim delovnim razmeram, pač pa delovnemu času od 6. do 14- ure. Zaradi tako postavljenega urnika moramo prositi babice, da lahko vzamejo otroka iz vrtca." Barbara Štrukelj, Spodnje Loke: "Nad vrtcem sva navdušeni obe s hčerko. Zelo lepi prostori so, pa tudi okolica. Urnik v vrtcu je takšen, da ne bo vplival na službo, saj delam enkrat dopoldne in drugič popoldne, ko bo otroka prišel iskat mož". Melita Pustotnik, Gradišče: "Vrtec je lep in moderen. Za ceno še ne vem. Otrok se kar znajde, vendar je še vedno malo jokav. Upam, da bo vse dobro, saj so vzgojiteljice prijazne".
rokoimjač šolstvo h
Bojan Kepic, Šentvid: "Vrtec je enkraten. Prijazne vzgojiteljice so doher porok za naše otroke. Do sedaj sem imel otroke v vrtcu na Rodici. Prihajam od hlizu in peš, zato vidim, da je oh konicah premalo parkirnega prostora za avtomobile, ki pripeljejo otroke. Pozimi ho to še bolj nerodna reč."
Pomočnica ravnateljice, vzgojiteljica Mateja Orehek: "Na začetku je bilo zelo težko kljub mojemu navdušenju nad otroci. Na prvem roditeljskem sestanku smo morali prepričati starše, da je potrebno uvajanje otrok v vrtec. Starši so bili skeptični glede na to, da bodo morali vzeti dopust. Ko so otroke pripeljali v vrtec so videli, da je to zelo potrebno. Nov vrtec je za otroke povsem drugo okolje, ki ga ne morejo kar takoj sprejeti. Enako velja tudi za nas vzgojitelje. Imeli smo kar nekaj težav z uvajanjem, saj veste, otrokov jok pritegne starše in potrebno jim je razložiti, da je to normalno. No, s starši sem kar zadovoljna, mogoče bo potrebno podaljšati delovni čas vrtca. Vendar moram starše opozoriti, da je otrokova pravica, da v vrtcu ne sme hiti dlje kot devet ur. Sploh ni res, da smo med najdražjimi vrtci. Naša cena ima v izračunu že povišano plačo v avgustu, medtem ko hodo drugi vrtci ceno spreminjali v septembru. Vzgojiteljice so izjemne, saj imajo skupine otrok, ki so v življenju prvič skupaj. Zamislite si, da zajoka samo deset otrok naenkrat, potrebno pa je vse pomiriti. Upam, da se bomo s starši dogovorili in poiskali najboljše rešitve za otroke." Bogdan Barle, glavni kuhar: "Zaenkrat otroci kar radi jedo, kar jim skuhamo in pripravimo vsak dan. To nas zelo veseli in še dodatno vzpodbuja pri pripravi. So pa tudi težave z dobaviteljem hrane, vendar mislim, da se bo tudi to uredilo. Kuhinja je zelo dobro opremljena in lepa. Res pa je, da se bo moralo še kaj postoriti in izboljšati, vendar pa je najpomembnejše navdušenje staršev in otrok samih nad novim vrtcem."
Navdušenju nad tem uspehom pa se seveda pridružujeta tudi občinska odbora SDS Lukovica in Nsi Lukovica, ki sta imela v svojih štiriletnih programih prioriteto izgradnje vrtca in to sta tudi uresničili navkljub različnim pogledom na sam projekt in potek izgradnje vrtca.
A in /oto Danilo Kastelic
Literarni večer na OŠ lanko Kersnik Brdo
Ljubezen z vonjem po ciklamah
Umirjen petkov večer in vonj po ciklamah sta v šolo privabila vse, ki smo želeli ob 150-letnici rojstva Janka Kersnika spoznati rezultate pomladnega literarnega in likovnega natečaja. Literarni večer sta tenkočutno pripravili učiteljici slovenskega jezika Irena Orehek in Jana Kovic z učenci.
Na pisateljev 150. rojstni dan so učenci spomnili z dramatizacijo dneva na notarskem uradu na Brdu v pisateljevem času in dela Kersnikove povesti Mačkova očeta. Da hi v slavospevu pisatelju ne zanemarili današnjih mladih talentov, so literarni večer sooblikovali učenci s svojimi spisi. Brali so na pomladnem natečaju nagrajene zgodbe in rime. Program so glasbeno popestrili učenci Glasbene šole Domžale, prostor pa so poleg lepo izdelanih odrskih kulis krasile na likovnem natečaju zbrane risbe in razstavljeni preostali spisi.
Duhovite, domišljijske in osebno izpovedne zgodbe učencev, dodelana dramatizacija in glasba so si sledile v takem zaporedju, da pozornost obiskovalcev ni upadla niti za trenutek. Prisotni smo se lahko prepričali, da so knjižne nagrade za izbrana najboljša dela na natečaju, prišle v prave roke. Spoznali smo tudi, da mladi znajo in želijo izraziti svoja doživetja in razmišljanja. Ko hi le imeli veliko priložnosti za javno nastopanje. Celostno podobo predstave so poleg po-mehnih gostov, prof. dr. Gregorja Kocijana, ki
Mladi literati .so .se predstavili
se strokovno ukvarja s Kersnikovimi deli, župana, župnika, pisateljevih svojcev in skoraj celotnega učiteljskega zhora zaokrožili šopki ciklam v vazah, ki so prostoru dali vonj in simbolično povezali pisatelja Kersnika in šolsko glasilo Ciklame. Slednje pa je že naslednje delo, ki čaka prizadevne učitelje.
A Zinka Meden, /oto Drago Juteršek
ZVVS Domžale - sekcija Lukovica: Slovenija - moja domovina!
Kaj mi pomeni domovina? Domovina je pojem ogromnih razsežnosti, od posameznika pa je odvisno, kakšna misel se mu utrne, ko pomisli na lastno državo. Nekatere oh tem že od osamosvojitve naprej "preveva" nepopisna sreča, nekaterim pa je malodane vseeno. Včasih se ne zavedamo, kako ponosni smo lahko, da smo samostojni. Vojna za samostojno Slovenijo k sreči ni bila dolga, vendar je veliko otrok ostalo brez očetov, dedkov,... Bilo je trpljenje, a pomembnejše, bilo je upanje in bile so sanje, tisočletne sanje o lastni državi. Bila je vztrajnost in bil je pogum in le to je bilo potrebno za uresničitev iluzij, da smo lahko končno "zadihali slovenski zrak". Če pomislimo, koliko držav se bori za samostojnost in upa na boljše čase, se zavemo, kako pogumni so bili, kako močni, da so zmogli tako velik korak. Nekateri pa žal, države ne cenijo dovolj. Zato se pojavlja vprašanje: "Je bilo sploh vredno? Se je bilo vredno boriti, izgubiti toliko dobrih ljudi in gledati pretresene obraze ljudi, ki so izgubili ljubljene?" Da, bilo je vredno kljub vsem negativnim stvarem, že zaradi nasmejanih in od solz sreče mokrih obrazov, ko se je prvič dvignila Slovenska zastava, ko je prvič zapela naša himna. Slovenska himna. Himna maloštevilnega naroda, ki je že veliko dosegel. Ker smo že veliko dosegli, ki bilo samoumevno tudi to, da hi se vsi zavedali, da je tudi Slovenija pomembna. Morali bi jo ceniti in biti srečni, da ne živimo v skupni državi, v senci drugih narodov, v množici. Zato bi moral vsak državljan reči: "Slovenec sem in ponosen sem na to!" A Urška Rupar, 8. A. r.
12 kultura rokounjcič
Manj znani Janko Kersnik
Navezan na ženo, ljubico in mamo
"Pustit
sem mašo
in njeno
poezijo,
pustil pridigo
in njeno moralo".
Kaj mislite, komu so se zapisale tele samozavestne, a ne samohvalne besede: "Glejte mene! Jaz živim, kakor kralj! Neodvisen sem, dela imam toliko, kolikor ga sam hočem, nobenega gospodarja nad soboj, doma prijetno in srečno dmžbinsko življenje, in zabave, kolikor hočem: iz moje graščine se mi odpira krasen razgled na tri strani, in vsa širna mengiška ravan leži pod menoj; in če nočem biri doma, pa hodim na lov, ali pa jašem ali se vozim okolo; od Ljubljane sem ravno prav oddaljen, da sem prost tistih vsakdanjih mestnih umazanosti. Ali nisem srečen? Vrh tega sem zdrav, in kadar dobim veselo tovarišijo, naredim kakor Preširen: s prijatli praznimo bokale!" (17.3.1889)
Tudi, če ga ne bi izdajal naslov tega članka, bi verjetno uganili, kdo je avtor gornjih besed. Janko Kersnik, slovenski pisatelj, eden redkih, ki se ni rodil v večji ali manjši kmečki revščini. Rodil se je namreč na gradu, kjer je preživel največji del življenja, na gradu je opravljal tudi svoj pravniški poklic. Grad Brdo pri Lukovici je bil njegova rojstna hiša, njegov družinski dom in sedež njegovega notarskega urada. Tu se je rodil pred 150 leti, 4- septemhra 1852, in to je povod za to pisanje. Naj vas takoj potolažim: ne bom pisal 0 tistem, kar vemo že iz šol. Da je napisal Kmetske slike, Ciklamna, Agitatorja in Jaro gospodo. Hkrati pa vam toplo priporočam, da te spise v svojih srednjih ali visokih letih preberete še enkrat. Kolikor jih še niste. Saj ne rečem, da jih v najstniških letih, ko jih beremo kot obvezno šolsko čtivo, ne dojamemo. Toda, ko je človek par desetletij starejši in sam od življenja preizkušen, vidi v njih še vse drugo kot takrat, ko je bil le velik otrok. To je torej pisanje o manj znanih poglavjih iz Kersnikovega življenja.
Navezan na ženske
Ja, kdo pa ni! Ce ne na ženo ali ljubico, pa vsaj na mamo. Naš pisatelj je bil kar na vse tri. Svojo navezanost in ljubezen jim je izpovedoval v številnih pismih. Mami Berti jih je iz Dunaja in iz Gradca, kjer ga je v študentskih letih mučilo silno domotožje, napisal najmanj
16. Toliko jih poznamo. Svoji izvoljenki in poznejši ženi Lojzki Tavčar, hčerki ljubljanskega hotelirja in posestnika Luke (še danes je v njegovem nekdanjem hotelu kavarna Evropa), jih je, preden sta se poročila, spisal kar 294! Toliko je ohranjenih. Marici Nadliškovi, mladi tržaški pisateljici in svoji zg(|lj (•) pisemski ljubici, ki je pozneje postala mati Vladimirja Bartola, jih je poslal vsaj 50, kolikor je ohranjenih. Mami in zaročenki je pisal v nemščini, Marici po slovensko. "Liehe Mama!" začne po nemško in nadaljuje /v prevodu/: "Danes je nedelja in nedelja je zelo dolgočasen dan. In če človek v srcu ne čuti potrebe po duhovniški pridigi o pokori, potem gotovo ne ve , česa bi se v nedeljo dopoldne lotil. Seveda, ko sem bil še neumen, majhen deček - in tak sem bil še pred nedavnim - takrat je bila nedelja zame zelo prijetna... In zdaj? Da sedaj? Danes je bila nedelja in jaz sem spal ali bolje ležal v postelji do enajstih, saj nisem imel službe božje, ne sonca, ne zvonjenja. - In ko sem tako ležal in sanjal o preteklih časih, mi je reklo nekaj: 'Pojdi na univerzo, tudi danes boš imel službo božjo.' In šel sem tja in imel službo hožjo." (27.1 1.1870) Meine liebe, liehe Louiska! Mein susses Herzchen! Mein allerliebster Schatz! Moja ljuba, ljuba Lojzka! Moj sladki srček! Moja nadvse ljubljena ljubica! To so le tri od besednih krasot, s katerimi je začenjal pisma Lojzki. " Odkar sva se popolnoma izgovorila, te imam še rajši, imam te tako rad, kakor najvišje, kar imam, kar mi je najsvetejše na svetu, kakor svojo ljubo zvesto mater. Vaju obe sem si tako vtisnil v srce, vedve sta moja vera in moja ljubezen. Ko bi poznala mamo, bi jo gotovo tudi imela tako rada. In ti jo boš tudi rada imela!" (17.2.1877)
V pismih ji je poročal tisto, kar si danes povemo po telefonu in po e-pošti. Prva je bila seveda ljubezen. "Zdaj sem tako neskončno srečen in če mislim nate in na najino ljubezen, se mi včasih zdi, kot da bi to bile samo sanje, podoba redkih ur, saj se srečni ljudje vedno bojimo konca. Toda ne, ne, to ne more nikoli preminiti, midva se imava preveč rada. Sleherni trenutek bi ti rad vse to povedal, odkril svoje srce, vendar je to tako malokrat mogoče, da lahko govorim s teboj, ne da bi naju drugi poslušali.
In kar si imava povedati, to je vendar samo za naju, drugi tega ne morejo razumeti. Zato sem ti tudi dejal, da ti bom pisal, zakaj samo tako ti lahko povem, kako vsako uro mislim nate, ti moje življenje, kako si mi ti vse in kako
neskončno te ljubim. In tudi ti si mi obljubila nekaj vrstic. In verjemi mi, ti moja sladka, prisrčna deklica, da je bolje tako, če se včasih v duhu pogovarjava, pisana beseda vstane globlje v srcu in veliko laže posreduje izmenjavo misli. Malo je, kar ti danes pišem, toda če bi nadaljeval in ti še mnogo več povedal, bi bilo vse samo to: da si ti moje življenje, moje vse, moje najljubše na zemlji. Saj mi boš kmalu pisala, kajne! Poljubljam te tisočkrat moj srček in sem vedno Tvoj in samo Tvoj Janko." (8.8.1876)
Ja, tako je bilo to v tistih davnih časih. Ker takrat ko sta se srečevala, nista bila sama in ker sta verjetno le redko prišla do možnosti, da bi bila, sta si tisto, kar ni bilo za druge, ampak le za njiju, izpovedala v pismih. Danes pa si mladi pišejo tako kot v nekem Mobitelovem oglasu: "5ER, MBZ. PR8, POČAKAJ. RTM.A." Kar naj bi pomenilo: "Peter, malo bom zamudila. Prosim, počakaj. Rada te imam, Ana." Kakšna razlika!
Kleperav je naš pisatelj tudi v pismih tisti, ki jo ogovarja z "Ljuba moja Marica!" Dopisovala sta si v letih 1889-91. gospodu cesarsko-kral-jevemu notarju je bilo ob začetku dopisovanja 17 let, gospodični učiteljici pa 22. "Bila je to ljubezenska korespondenca, ki jo je pisatelj uspešno skrival pred ženo in svetom," ugotavlja dr. Miran Hladnik, eden najbolj pronicljivih in duhovitih literarnih zgodovinarjev srednje generacije; v njuni romanci vidi tudi avtobiografsko osnovo za glavni ljubezenski zaplet v (ari gospodi. "Zaljubljenca sta se prvič srečala šele po enem letu strastnega dopisovanja. Strasti je bilo res več na strani lepe mlade dame, ki je bila učiteljica pri Sv. Ivanu, vendar tudi 37-letni Kersnik nikakor ni bil hladen pisemski ljubimec. Do usodnega razpleta se razmerje ni razvilo. Platonična ljubimca sta preživela nekaj prvih skupnih omamnih ur sredi družbe na Bledu, čez daljši čas je potem Marica z učiteljsko kolegico obiskala Kersnikove na domačem gradu in bila vzhičena nad prijaznostjo Kersnikove družine, pisatelj jo je obiskal v Kamniku, kjer je letovala, in enkrat pozneje na domu njenih staršev, to pa je, po korespondenci sodeč, tudi vse; menda niti do objema in poljuba ni prišlo - prepovedane reči SO se dogajale le skozi besede v pismih..."
Muhasti podlistkar
Kot rečeno, Kersnika poznamo predvsem po delih, ki smo jih brali v šoli. Manj znano je, da je bil ta odlični leposlovec tudi izvrsten felj-
rokoimjtic
tonist. Podlistke je pisal že kot graški študent, za Slovenski narod. Začel je maja 1873 z Muhastimi pismi, a je napisal le eno, pa še tisto je hilo zaplenjeno, ker se je v njem norčeval iz deželnega predsednika, turjaškega grofa Aleša Auersperga, cesarjevega namestnika v deželi Kranjski.
Sledila so Nedeljska pisma I-XVIII, ki so kot podlistek izhajala v Slovenskem narodu od 15. junija do 12. oktohra 1875. V njih je opustil napade na nemštvo in se posvetil napakam slovenstva. V XII. pismu se ponovi motiv dolgočasne nedelje na Dunaju, tokrat v domačem okolju. "In danes je zopet nedelja. Po lepi naši domovini, ki je tako strašno pohožna, da po vseh njenih krajih 'cerkvice hele po holmih stoje' - pojo danes zvonovi in povsod, iz bližnjega in iz daljave romajo verni ljudje v farno cerkev, kjer jih pričakuje dušni pastir z že dva dni naučeno pridigo. Starke po potu čez zobe vlečejo tega ali onega, starci govore modrovanje o raznih težavah, fantje in dekleta imajo ljubezenske skrivnosti, dečki se tepo - tako gredo vsi k službi hožji; medtem pa sije sonce - s stolpa pak se oglasi dohrodcjno ubrani don zvonov - dolgo odmevajoč od loga do loga.
Včasih, v prešlih letih sem tudi jaz stal tam gori v visokem stolpu - in svet pod menoj je bil tako cvetoč, kakor je sedaj - pa vendar je bilo vse drugače nego danes. Danes pa sedim kraj gozda in - sanjam; pustil sem mašo in njeno poezijo, pustil pridigo in njeno moralo - sedaj sanjam."
Kersnikovo priznanje, da ne hodi več k maši, podpisano s krščansko zvenečim psevdonimom Baptista, je [logrelo Luka Jerana, ki je hil duhovnik in katoliški publicist. Ta je Narodovemu podlistkarju odgovoril 5. septembra v Zgodnji Danici, časopisu, ki ga je sam urejal, v članku z naslovom Zdaj ni Turčinov v deželi. "Po vsi deželi je znano, kako je neusmiljeni Turčin Slovencem glave rezal. 'Nič boli, nič boli!' je tolažil Kranjca in norčeval z njim, ko mu je sabljo na vrat nastavljal in ga trinožil. Enacih trinogov imamo tudi današnje dni v deželi, ki nam sicer ne morijo naših teles, ampak našo vero in keršansko čednost in spodobnost. V nadlistku pravijo: nič boli, nič holi, - 'vero ima slovenski narod in nihče mu je ne jemlje'. V podlistku pa se hvalijo, kako v nedeljo, ko drugi gredo k Božji službi, sede kraj gozda, pustivši 'mašo in njeno poezijo (tako??), pridigo in njeno moralo' ter po pijansko burke hrijejo s sv. mašo in tistimi, ki k nji gredo. - No vidite, kako resnično ti ljudje govore, ali kakor sami pravijo, 'sanjarijo'." Kersnika takšne replike niso prizadevale, verjetno so ga še podžigale, njegova Nedeljska pisma so bila vse bolj brana, prava publicistična uspešnica poletja 1875.
kultura
Prezgodaj umrl
Podeželska idila in grajski stan, s katerima se je pohvalil pred mlado učiteljico, Kersnika nista obvarovali pred življenjsko nesrečo. Et in Arcadia Ego, celo v Arkadiji sem, je rekla Smrt, tako kot na znani Poussinovi sliki v Louvru. Na Štefanovo 1895 se je na lovu prehladi! in po tistem nikoli do kraja pozdravil. Posledica: sušica v grlu. Šele leto dni pozneje ga je zvabil študentovski tovariš dr. Šavnik v Kranj in ga dva meseca zdravil, a bilo je prepozno. Sredi maja 1897 se je zatekel v zdravilišče Gleichenherg na Štajerskem, šlo je samo še navzdol. Dne 27. julija ga je žena napol mrtvega pripeljala v Ljubljano, na Brdo ni več zmogel, naslednjega dne je umrl v stanovanju svojega tasta. Ni še dopolnil 45 let. Pokopan pa je - kje drugje kot na Brdu. Janko Kersnik ni bil plemič, a bil je plemenitega rodu in duha. Plemkinja je bila njegova mati Berta, rojena von Hoffern zu Saalfeld. Vendar se plemstvo ne prenaša po ženski liniji. Po moški pa je bil potomec Žagar-jevih, klene gorenjske kmečke rodbine iz Most pri Žirovnici. Tu se je rodil njegov stari oče Janez Krstnik Kersnik, narodni huditelj in vzgojitelj. Zdi se, da sta na Slovenskem dve izjemni pisateljski legli: eno v gorenjskih vaseh pod Stolom (Cop, Prešeren, Finžgar, Jalen), drugo okrog Velikih Lašč na Dolenjskem (Trubar, Stritar, Levstik, Jurčič). Kersnik je bil po moški liniji iz prvega. Iz tega rodu je bil njegov umetniški dar, grajski stan pa mu je omogočal (p)ostati žlahtni človek podeželja v najboljšem smislu, živeti kot fraj-gajst v provinci in od tod liberalno posegati v tedanjo ozkosrčno staroslovensko javnost. Pol stoletja po prezgodnji smrti pisatelja graščaka je žalostna usoda doletela tudi njegov grad. Ko so deželo 1941 zasedli Nemci, so najprej izselili številno in narodno zavedno družino Kersnikovih, katere poglavar je hil takrat pisateljev sin Anton. Vojno so preživeli v Srbiji, njihov grad pa so 1943 požgali partizani. Sedanji lastnik Franc Kersnik, pisateljev
13
84-letni nečak, nenavadno vitalni mož francjožefovskega videza, ki živi v hiši pod gradom, pravi ruševinam slednjega kar "partizanski spomenik". Ko so se po vojni vrnili, jim gradu niso vzeli - tako kot širno in lepo zemljiško posestvo - a tudi obnavljati ga niso pustili. Obnove sta se šele v zadnjih letih lotili občina Lukovica in slovenska država. Blizu gradu stoji osnovna šola, ki nosi pisateljevo ime. On pa počiva na pokopališču zraven farne cerkve, nedaleč od stolpa, v katerem je napisal svoja najboljša dela. Tista, v katerih živi njegov izjemni duh, ki je hkrati genius loci Brda pri Lukovici.
(b Miha Naglic
AVTO CERAR d.o.o. Tkalska pot 6,1241 Kamnik, Tel.: 01/839-50-40, Fax: 01/839-50-41
PRI FARNI CERKVICI
KONCERT
Oh 10-letnici delovanja obnovljenega MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA in
MLADINSKEGA ZBORA župnije sv. Tomaža v Krašnji pod vodstvom Jelice in Jožeta Zupana.
GOSTUJE:
ORGELČAR Marjan Urbanija in
ANSAMBEL Toneta Rusa
Koncert ho v dvorani Kulturnega doma v Lukovici.
v SOBOTO, 19. OKT. 2002 ob 19.30 uri
Vljudno vabljeni
14 kultura rokourjoč
Franc Klopčič - stoletnik
S helikopterjem po dolgih letih znova na Triglav
Marsikoga so že vprašali, kakšen je recept za dolgo življenje? In odgovori so si pravzaprav zelo podobni. Večini ljudem, ki doživijo visoko starost, življenje ni posebej prizanašalo. Živeli so zmerno. Kljub temu, da dandanes marsikdo doseže osemdeset, devetdeset let, se nas
Čestitke v Domu starejših občanov na Poljanah v Ljubljani.
najbolj dotaknejo stoletniki. Čeprav so življenjski pogoji ugodni, so še vedno redki, ki lahko rečejo, da so preživeli tri vojne, da so osemindevetdeset let preživeli v 20., stoletnico rojstva pa praznujejo v 21. stoletju.
Z enim od stoletnikov, rojakom s Prevoj, Francem Klopčičem, smo se srečali 22. avgusta v Domu starejših občanov na Poljanah v Ljubljani. Na praznovanje v čast avgustovskim rojstnodnevnikom sta delovni tcra-pevtki Monika in Veronika povabili tudi MPZ Šentviški zvon in harmonikarja Simona in Mateja. Čeprav je bilo slavljencev več, je bil v središču pozornosti Franc Klopčič, stoletnik, ki mu je zibel tekla na Prevojah pri Šentvidu.
Franc Klopčič je mladost preživel v hiši, pri kateri se še danes reče pri Krašovcu. Njegova mama, Agata Rome, je bila rojena pri Cedenkovih na Prevojah, h Krašovcu pa je prišla za ta mlado. V zakonu se je rodilo pet otrok, Franc je imel še štiri sestre. Ko je bil star okoli dvajset let je izgubil očeta in mama se je čez čas ponovno poročila s Kočarjevim iz Vrbe. V tem zakonu sta se rodila še dva otroka, tako da jih je bilo skupaj sedem. Otroci so odrasli in odšli vsak svojo pot, Franc pa je ostal na domači kmetiji, ki jo je podedoval po mami. Kmalu pa se je odločil,
da kmetijo proda in se z ženo in sinom preseli v Ljubljano, kjer je dobil službo. Od sedmih otrok živi samo še on, stoletnik Franc Klopčič. Ob tem se mu je izpolnila dolgoletna želja. Želel si je namreč še enkrat videti Triglav. In ker noge niso več najbolj ubogljive, si je slovenskega očaka, na katerem je v mlajših letih večkrat že stal, s helikopterjem Slovenske policije ogledal kar iz zraka in z njim pristal tudi na Kredarici. Ob tem je povedal, da je bilo doživetje enkratno. Šentviški zvon je slavljencem najprej voščil s pesmijo Zadotvi, se nato predstavil s Pa se sliš, ki je v teh letih postala že kar zborova himna. Na vrsti so bila voščila županje Mestne občine Ljubljana, vodje ter direktorice doma, voščili pa smo tudi v imenu KS Prevoje. Šentviški zvon je zapel pesmi, ki so vezane na naše kraje in na Oskarja Deva (Pod klančkom sva se srečala, Dekle v vrtu in Pozimi pa rožice ne cveto). Za dobro razpoloženje pred zdravico pa sta poskrbela harmonikarja Simon in Matej. Še zdravica s šampanjcem, gospod Franc je zarezal prvi rez v slastno torto, Kolkor kapljic, tolko let in kulturni program je bil pri kraju. Gospod Franc, naj Vam Vaša zvezda še dolgo in svetlo sije!
iti (oto Marta Kerfim
Oh 150-lctnici rojstva našega velikega rojaka
Pošta izdala priložnostni žig Janka Kersnika
Na pošti Lukovica je v počastitev 150-letnice rojstva Janka Kersnika bil v uporabi priložnostni poštni žig. Lik pripovednika in pesnika Janka Kersnika upodobljen na poštnem žigu sam po sebi nima nikakršne vrednosti, ne velja pa to za filateliste, ki skrbno zasledujejo vsa dogajanja po naši domovini. Pošta Slovenije je doslej izdala že preko 400 vrst znamk, od tega jih je 70 posvečenih znamenitim osebnostim. Tu gre za ljudi, ki so zaradi posebnih zaslug ali
okroglih obletnic zaslužili upodobitev na poštni znamki. Verjetno bo po odmevnem plavanju v Ameriki svoje mesto na znamkah našel tudi Martin Strel.
Na otvoritvi filatelistične razstave v dvorani Kulturnega doma v Lukovici je avtor Andrej Alujevič spregovoril tudi o tem, kdo so osebe in kako pride do tega, da so upodobljene na poštnih znamkah. Samo razstavo je zasnoval tako, da je pričel in končal z Jankom Kersnikom. Res škoda, da je razstava bila odprta samo nekaj dni. Za filateliste je znamka in priložnostni žig velik dogodek, pa tudi nam lahko ogled razstav razširi obzorja.
A in /oto /)jd
Avtor razstave Andrej Alujevič ob razlagi posameznih znamk.
ISCG
DOMŽALE
A V T O^Š O L A
LONČAR d.o.o.
Cesta talcev 10, 1230 Domžale
t? 01/721-10-82 GSM: 041 /785-735
TEČAJ CPP
21. 10. ob 18. uri
V septembru tečaj za traktoriste
rokoimjač kultura 15
Hajdimo v Rezijo
Rezija - jezik zemlje, jezik kruha
Petnajstega avgusta na praznik velikega šmarna smo se s prijatelji iz socialdemokratskega narodnega foruma odpeljali z avtobusom v Rezijo. Pot nas je vodila iz Ljubljane preko mejnega prehoda Rateče in naprej po kanalski dolini oh reki Bili. V vasi Na Bili smo zavili v rezijansko dolino, ker na pogled misliš, da se tod sploh nikamor ne pride. Zaradi posebne lege vhoda v dolino je na to dolino pozabila celo turška vojska, ko je ropala v teh krajih.
Občina Rezija obsega 120 km2. Dolina je dolga 22 km, po kateri teče reka Rezija (v davnih časih so ji pravili Bila, kar po njihovo pomeni bistra voda). Občina obsega pretežno hribovita območja in še sosednjo dolino Učje.
Veriga Mulcev jo na jugu loči od Terske
doline, gori Kanin in Skutnik. Zaradi posebne lege doline tu skoraj ne piha veter. Zaradi visoke vlage pa pozimi uspeva veliko vrst cvetja, zato so jo včasih imenovali Ta Rozina Dob/na (Rožna dolina). Prve človeške naselbine segajo v obdobje od 4. do 6, Stoletje po Kr., ko SO se tod naselili Slovenci. Po vsej verjetnosti so prodrli iz sosednje Soške doline preko prehodov Učja in Krnica. Zaradi posebnih geomorfoloških razmer, ki otežujejo stike z drugimi ljudmi, so Režijani ohranili skozi stoletja rezijansko narečje, katerega danes preučujejo jezikoslovci. Najbolj ohranjen je režijanski ples, ki je del vsakdanjega dela življenja Rezijana. Ritem plesu dajejo violina, citre in violončelo ali po domače hunkule. Ohranilo se je preko 3000 pripovedk, hajk in pravljic iz katerih danes ugotavljajo, kakšna je bila njihova kul-
V slovenskem domu foudorne skupine Val Resia so nam predstavili domače kulturne običaje.
tura, delovne navade in običaji. Danes je na celotnem ozemlju Rezije še 1200 prebivalcev od 3500, kolikor jih je v teh krajih živelo pred prvo svetovno vojno. Največ ljudi se je izselilo, saj ni bilo dela, italijanska trda roka nad Slovenci pa je pripeljala do tega, da danes ne zaslediš več slovenskega imena. Sedaj se tO spreminja, saj je Rezija vključena v Evropski projekt pomoči za ohranitev narodnih manjšin in kulturne dediščine. V vasi Ravanca smo se udeležili "Šmarne miše", ki je potekala pretežni del v italijanščini, le eno od beril je bilo v rezi-jan.ščini. Po maši se ljudje zberejo pred cerkvijo in kupujejo kruhke, katere spečejo gospodinje. Denar pa je namenjen za vzdrževanje in popravilo cerkve. Leta 1976 je Rezijo prizadejal katastrofalen potres in skoraj vse hiše so bile podrte do tal. Danes je že večji del hiš obnovljen in spet se vrača življenje v vas.
Ogledali smo si prirodoslovni muzej in muzej starega orodja. Na sredini lipovega drevoreda v Ravanci pa smo obiskali dom folklorne skupine Val Resia v katerem so razstavljene narodne noše Rczijcev. V dom prihajajo Rezijanci na kulturne prireditve. V vasi Solbica pa smo si še ogledali muzej brusače v. V tem muzeju SO se dobro ohranjena kolesa, na katerih SO Rezjani potovali po svetu in brusili orodja - nože.
Ped domačo gostilno v Solbici smo zaplesali z narodnim nošami iz Komende, s katerimi smo se družili ves čas v Reziji. Starejši Rezjan je ob zvokih harmonike in slovenskih pesmi kar poskakoval, čeprav je bil na invalidskem vozičku. Čeprav bi nekateri še radi malo ostali, se je bližal čas odhoda in avtobus je odpeljal nazaj domov proti Sloveniji.
A in joto Danilo Kastelic
Počastitev občinskega praznika tudi v Blagovici
Občinskemu prazniku naše občine in počastitvi 150. letnice pisatelja Janka Kersnika se je pridružila tudi krajevna skupnost Blagovica.
Šestega septembra ob 17. uri je godba Lukovica obiskala tudi našo krajevno skupnost in nam v pol ure trajajočem izvajanju pihalnih skladb pričarala delček prazničnega vzdušja. Žal se je vabilu na koncert odzvala le dobra peščica krajanov. Godbo iz Lukovice in navzoče krajane je pozdravil predsednik krajevne skupnosti, navzoči pa
so bili tudi vsi predsedniki ostalih društev v Blagovici in kot vedno so nas vse skupaj pogostile članice Društva podeželskih žena
Blagovica - Trojane.
Veselo razpoloženje oh slovesnosti je prevevalo maloštevilno občinstvo. Opazili smo, da V naši krajevni skupnosti Blagovica ne premoremo občinske zastave, katera bi tudi širši javnosti dala vedeti, da praznujemo občinski praznik.
Milen« Bradač
Sproičen kkpet ob zaključku slavnostnega koncerta ter okrepčilu, ki tO ga pripravile članice društva podeželskih žena Blagovica -Trojane. Foto: Milena Bradač
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBVEŠČA
Redne volitve članov občinskega sveta, župana in Svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Lukovica bodo potekale 10. novembra 2002. Vsa volišča, kjer bodo občani volili, ostajajo enaka kot pred štirimi leti, kljub temu pa v nadaljevanju objavljamo sklepe o določitvi volišč in območij volišč. Za volitve članov občinskega sveta naša občina ostaja ena volilna enota (sklep občinskega sveta z dne 18. 7. 2002), medtem ko so za volitve članov Svetov krajevnih skupnosti nekatere krajevne skupnosti razdeljene na več volilnih enot. Le-te je z odlokom določil občinski svet, seveda v sodelovanju s sedanjimi Sveti krajevnih skupnosti. Odlok objavljamo; iz njega je razvidno tudi število članov, ki jih bomo volili v posamezni Svet krajevne skupnosti.
Predčasno glasovanje za lokalne volitve bo potekalo na sedežu občine, to je v sejni sobi
Občine Lukovica, Lukovica 46, in sicer 5., 6. in 7. novembra 2002 (predčasno glasovanje za predsedniške volitve pa v istih dneh na sedežu okrajne volilne komisije v Domžalah, Ljubljanska 69 -Občina Domžale).
Kandidature za volitve župana, članov občinskega sveta in članov Svetov krajevnih skupnosti bo sprejemala občinska volilna komisija v času uradnih ur, in sicer v prostorih občine. Kandidature je potrebno predložiti najkasneje do 16. oktobra 2002, do 19.00 ure; poudarjamo, da morajo biti kandidature do te ure že predložene občinski volilni komisije in ne šele oddane po pošti! Obrazce za vložitev kandidatur (ne fglede na način kandidiranja) lahko dobite tudi na sedežu občinske volilne komisije. Vse potrjene kandidature bomo takoj po preizkusu zakonitosti (najkasneje do 22. 10. 2002) objavili tudi na spletni
strani WWW.VOLlTVE.SI in seveda tudi v glasilu Rokovnjač.
Volivci, ki lahko glasujejo po pošti (oskrbovanci v domovih upokojencev, vojaki na služenju vojaškega roka...) lahko do 1.11. 2002 vložijo zahtevo za glasovanje po pošti. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču na dan glasovanja, lahko vložijo zahtevo, da želijo glasovati na domu. Zahtevo morajo vložiti pri občinski volilni komisiji najkasneje 3 dni pred dnem glasovanja, torej 7. 1 1. 2002.
Za kakršnekoli informacije, prosimo, pokličite predsednico občinske volilne komisije, ga, Mojco Stoschitzky (72-35-1 19).
Občinska volilna komisija Predsednica: Mojca Stoschitzky, univ. dipl. iur.
Na podlagi 19. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93,57/94,14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 3. odst. 64- člena in 16. člena Statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 1/01), je občinski svet
Občine Lukovica na svoji 22. seji , dne 18. julija 2002 sprejel naslednji
ODLOK
o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti in volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v
1. člen
S tem odlokom se določa število članov Svetov krajevnih skupnosti in volilne enote za volitve v Svete krajevnih skupnosti v Občini Lukovica.
Člani svetov krajevnih skupnosti se volijo po večinskem načelu.
2. člen
Svet krajevne skupnosti Blagovica ima 7 članov.
Za volitve članov Sveta KS Blagovica se določi ena volilna enota, ki obsega območje cele krajevne skupnosti.
V volilni enoti se voli 7 članov sveta.
3. člen
Svet krajevne skupnosti Cešnjice ima 5 članov.
Za volitve članov Sveta KS Cešnjice se določi ena volilna enota, ki obsega območje cele krajevne skupnosti.
V volilni enoti se voli 5 članov sveta.
občini Lukovica
4. člen
Svet krajevne skupnosti Krašnja ima
člai
Za volitve članov Sveta KS Krašnja se določijo štiri volilne enote in število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti kot sledi:
- prva volilna enota obsega območje naselij: Krajno Brdo in Vrh nad Krašnjo. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta.
- druga volilna enota obsega območje naselja Krašnja. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta.
- tretja volilna enota obsega območje naselij: Spodnje Loke in Žirovšc. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta.
- četrta volilna enota obsega območje naselij: Kompolje in Koreno. V volilni enoti se volita 2 člana sveta.
5. člen
Svet krajevne skupnosti Lukovica ima 11 članov.
Za volitve članov Sveta KS Lukovica se določi
pet volilnih enot in število članov, ki se volijo v
posamezni volilni enoti kot sledi:
- prva volilna enota obsega območje naselij: Lukovica pri Domžalah in Brdo pri Lukovici. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta.
- drugi volilna enota obsega območje naselij: Zgornje Prapreče, Gradišče pri Lukovici in Preserje pri Lukovici. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta.
- tretja volilna enota obsega območje naselij: Spodnje Koseze, Videm pri Lukovici in Spodnje Prapreče. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta.
- četrta volilna enota obsega območje naselja: Ceplje. V volilni enoti se voli 1 član sveta.
- peta volilna enota obsega območje naselja Trnjava. V volilni enoti se voli 1 član sveta.
6. člen
Svet krajevne skupnosti Prevoje ima 7 članov.
Za volitve članov Sveta KS Prevoje se določi ena volilna enota, ki obsega območje cele krajevne skupnosti.
V volilni enoti se voli 7 članov sveta.
7. člen
Svet krajevne skupnosti Rafolče ima 7 članov.
Za volitve članov Sveta KS Rafolče se določi ena volilna enota, ki obsega območje cele krajevne skupnosti.
rokounjač lokalne volitve 2002 17
V volilni enoti se voli 7 članov sveta.
8. člen
Svet krajevne skupnosti Trojane ima 6 članov.
Za volitve članov Sveta KS Trojane se določijo tri volilne enote in število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti kot sledi:
- prva volilna enota obsega območje naselij: Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta.
- druga volilna enota obsega območje naselij:
Bršlenovica, Podmilj, Prvine, Šentožholt, Učak. V volilni enoti se volita 2 člana sveta. - tretja volilna enota obsega območje naselij: Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Suša. V volilni enoti se voli l član sveta.
9. člen
Svet krajevne skupnosti Zlato Polje ima 7 članov. Za volitve članov Sveta KS Zlato Polje se določi ena volilna enota, ki obsega območje cele krajevne skupnosti.
V volilni enoti se voli 7 članov sveta.
10. člen
Volitve v Svete krajevnih skupnosti izvedejo občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti in volilni odbori.
11. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica.
Številka: 11122/2002, Lukovica, 18. julij 2002 Anastazij Živko Burja, l.r., lupan Občine Luknjica
Na podlagi 41. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 20/98 in 51/02) je Občinska
volilna komisija Lukovica na 1. seji, dne 9. 9. 2002 sprejela naslednji
' tin^.tooavui* inv„ ,i , ' ,'.X:f SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve v ohčinski svet in za volitve župana, dne 10. novembra 2002 v občini Lukovica
VOLIŠČE 20.01 - OSNOVNA ŠOLA KRAŠ-NJA
Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke, Zirovše
VOLIŠČE 20.02 - PRI VINCENCU URBA-NIJI, KRAJNO BRDO 3
Krajno Brdo, Vrh nad Krašnjo
VOLIŠČE 20.03 - KULTURNI DOM LUKOVICA
Brdo pri Lukovici, Ceplje, Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici,
VOLIŠČE 20.05 - PRI AMALIJI DOBER-ŠEK, Rafolče 32
Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje
VOLIŠČE 20.09 - ZADRUŽNI DOM TROJANE
Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah
VOLIŠČE 20.06-OSNOVNA ŠOLA ZLATO    VOLIŠČE 20.10 - PRI RAJKU KERŠIČU,
POLJE
Brezovica pri Zlatem Polju, Mala Lasna, Obrše
Podgora pri Zlatem Polju, Pteserje pri Zlatem Podmilj, Prvine, Suša, Šentožholt, Učak Polju, Trnovče, Zlato Polje
UCAK 1
Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log,
VOLIŠČE 20.07 - OS BRDO, PODRUŽNICA BLAGOVICA
Blagovica, Gabrje pod Spilkom, Golčaj, Jelša, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava,     Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje,
Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče
VOLIŠČE 20.04 - DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠENTVID
Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba
Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek
VOLIŠČE 20.08 - OSNOVNA ŠOLA ČEŠ-NJICE
Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce
VOLIŠČE 20.11 - KULTURNI DOM LUKOVICA, SEJNA SOBA OBČINE LUKOVICA
Predčasne volitve
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 01/02 - OVK Datum: 9. 9. 2002
Predsednik Občinske volilne komisije Mojca Stoschitzkj, univ. dipl. iur., I. r.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 20/98 in 51/02) je občinska volilna komisija Lukovica na 1. seji, dne 9. 9. 2002 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Blagovica, dne 10. novembra 2002, v krajevni skupnosti Blagovica
VOLIŠČE 01.1.1. - OŠ BRDO, PODRUŽ- Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, NIČA BLAGOVICA Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek
Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje,
OBC/NA LUKOVICA ()bčin.slca volilna komisija
Številka: 02/02 - OVK Datum: 9.9. 2002
Predsednik Občinske volilne komisije Mojca Stoschitzkj, univ. dipl. iur., 1. r
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 20/98 in 51/02) je občinska volilna komisija Lukovica na 1. seji, dne 9. 9. 2002 sprejela naslednji
* SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
v v
za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Cešnjice, dne 10. novembra 2002, v krajevni skupnosti Cešnjice
VOLIŠČE 02.1.1. - OSNOVNA SOLA CEŠNJICE
( Knjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 03102 - OVK
Datum: 9. 9. 2002 Predsednik Občinske volilne komisije Mojca Stoschitxky, univ. dipl. iur., I. r
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95,20/98 in 51/02) je občinska volilna komisija Lukovica na 1. seji, dne 9. 9. 2002 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Krašnja, dne 10. novembra 2002, v krajevni skupnosti Krašnja
VOLIŠČE 03.1.1.- PRI VINCENCU URBA- VOLIŠČE 03.3.1. - OSNOVNA SOLA NIJI, KRAJNO BRDO 3 KRAŠNJA
Krajno brdo, Vrh nad Krašnjo Spodnje Loke, Zirov.se
OSNOVNA ŠOLA    VOLIŠČE 03.4.1. - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA
Kompolje, Koreno
VOLIŠČE 03.2.1 KRAŠNJA
Krašnja
OBČINA LUKOV/CA Občinska volilna komisija Številka: 04102 - OVK Datum: 9. 9. 2002
Predsednik Občinske volilne komisije Mojca Stoschkrfc), univ. dipl. iur., 1. r
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 20/98 in 51/02) je občinska volilna komisija Lukovica na 1. seji, dne 9. 9. 2002 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Lukovica, dne 10. novembra 2002, v krajevni skupnosti Lukovica
VOLIŠČE 04.1.1. - KULTURNI DOM LU- VOLIŠČE 04.3.1. - KULTURNI DOM LU KOVICA
Lukovica, Brdo pri Lukovici
VOLIŠČE 04.2.1. - KULTURNI DOM LUKOVICA
VOLIŠČE 04.5.1. - KULTURNI DOM LUKOVICA KOVICA
Spodnje Koseze, Videm pri Lukovici, Spodnje Trnjava
Prapreče OBČINA LUKOVICA
Občinska volilna komisija Številka: 05102 - OVK
VOLIŠČE 04.4.1. - KULTURNI DOM LU- Datum: 9. 9. 2002
Zgornje Prapreče, Gradišče pri Lukovici, Preserje KOVICA
prt
Luke
Geplje
Predsednik ()bčinske volilne komisije Mojca Sto.sc/1itzk31, univ. dipl. iur., I. r
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 20/98 in 51/02) je občinska volilna komisija Lukovica na 1. seji, dne 9. 9. 2002 sprejela naslednji
SKLEP toouo
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Prevoje, dne 10. novembra 2002, v krajevni skupnosti Prevoje
VOLIŠČE 05.1.1. - DOM DRUŽBENIH
ORGANIZACIJ ŠENTVID OBČINA LUKOVICA Datum: 9. 9. 2002
Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid Občinska volilna komisija Predsednik Občinske volilne komisije
pri Lukovici, Vrha .Številka: 06/02 - OVK Mojca Stoschit?ky, univ. dipl. iur., 1. r
Rokoun jcič lokalne volitve 2002 19
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 20/98 in 51/02) je občinska volilna komisija Lukovica na 1. seji, dne 9. 9. 2002 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Rafolče, dne 10. novembra 2002, v krajevni skupnosti Rafolče
VOLIŠČE 06.1.1. • PRI AMALIJI DOBER- OBČINA LUKOVICA Datum: 9. 9. 2002
ŠEK, RAFOLČE 32 Občinska volilna komisija Predsednik Občinske volilne komisije
Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje Številka: 07/02 - OVK Mojca .Stoscliitzkv, univ. dipl. iur., I. r
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 20/98 in 51/02) je občinska volilna komisija Lukovica na 1. seji, dne 9. 9. 2002 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Trojane, dne 10. novembra 2002, v krajevni skupnosti Trojane
VOLIŠČE 07.1.1. - ZADRUŽNI DOM TRO-     Br.šlenovica, Podmilj, Prvine, Šentožbolt, Učak OBČINA LUKOVICA
JANE Občinska volilna komisija
Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah Številka: 08/02 - OVK
VOLIŠČE 07.3.1. - PRI RAJKU KERŠIČU, Datum. 9. 9. 2002
VOLIŠČE 07.2.1. - PRI RAJKU KERŠIČU,    UČAK 1 Predsednik Občinske volilne komisije
UČAK 1                                                Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Suša Mojca Stoscfutzjcv, univ. dipl. iur., 1. r
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/9.3, 7/94, 33/94, 70/95, 20/98 in 51/02) je občinska volilna komisija Lukovica na 1. seji, dne 9. 9. 2002 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Zlato Polje, dne 10. novembra 2002, v krajevni skupnosti Zlato Polje
VOLIŠČE 08.1.1. - OSNOVNA ŠOLA ZLATO POLJE
Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lasna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem
polju, Trnovče, Zlato polje
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija
številka: 09/02 - ()VK Datum: 9. 9. 2002 Predsednik Občinske volilne komisije Mojca Stoschitxky, univ. dipl. iur., 1. r
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 20/98 in 51/02) je občinska volilna komisija Lukovica na 1. seji, dne 9. 9. 2002 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČA ZA PREDČASNE VOLITVE članov Svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Lukovica, dne 10. novembra 2002
VOLIŠČE 09.0.0. - KULTURNI DOM LU- OBČINA LUKOVICA Datum: 9. 9. 2002
KOVICA, Občinska volilna komisija Predsednik Občinske volilne komisije
SEJNA SOBA OBČINE LUKOVICA številka: 10/02 - OVK Mojca Su>schitzky, univ. dipl. iur., I. r
Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94 in 17/97), 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št, 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) izdajam
i SKLEP
o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje
1.
S tem sklepom se določajo načini in pogoji plakatiranja v času volilne kampanje, plakatna mesta ter pravice in obveznosti organizatorjev volilne kampanje.
Plakatna mesta, na katerih je dovoljeno oglaševanje v času volilne kampanje, so:
a) plakatni stebri - do 1/3 plakatnega prostora (3)
b) oglasne deske po krajevnih skupnostih (14)
3.
V naseljih zunaj občinskega središča se dovoljuje oglaševanje na krajevno običajen način.
Posamezna plakatna mesta iz 2. in 3. točke je možno koristiti pod naslednjimi pogoji:
a) plakatni stebri - do 1 plakatnega prostora
- naselje Lukovica - pri trgovini Napredek
- naselje Lukovica - ob stavbi Občine Lukovica
- naselje Blagovica - pri AP Blagovica
h) oglasne deske po krajevnih skupnostih Za pravilno plakatiranje na plakatnih stebrih v Občini Lukovica skrbijo organizatorji volilne kampanje sami, nadzor pa opravlja Režijski obrat Občine Lukovica.
5.
Organizator volilne kampanje pridobi pravico do plakatnega mesta na podlagi vloge, ki jo pošlje na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, z oznako ""za plakatiranje - volitve". Vlogo organizator volilne kampanje predloži Občini Lukovica najkasneje 2 dni pred pričetkom volilne kampanje. Vloga mora vsebovati:
- ime oz. naziv organizatorja volilne kampanje ter ime pooblaščenega organizatorja in njegov naslov
- vrsta plakatnega mesta, ki ga želi organizator pridobiti.
6.
O pridobitvi pravice do plakatnega mesta odloči občinska uprava Občine Lukovica. V primeru večjega števila vlog različnih organizatorjev volilne kampanje, o pridobitvi pravice do plakatnega mesta odloči žreb.
Zreh opravi občinska uprava. Žrebanju imajo pravico prisostvovati predstavniki organizatorjev volilne kampanje.
7.
Plakatiranje zunaj plakatnih mest je dovoljeno v skladu z Zakonom o volili kampanji.
Ta sklep se uporablja tudi za nameščanje transparentov na območju občine.
8.
(Slede zadev, ki niso urejene s tem sklepom, veljajo določbe Zakona o volilni kampanji.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 6/98)
9.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občine Lukovica.
OBČJNA LUKOV/CA, 5. 9. 2002 Zupan, Anastazij Živko Burja l.r.
V soglasju z občinskim svetom Občine Lukovica z dne 18. 7. 2002 objavlja uredniški odbor javnega glasila Občine Lukovica
naslednja
PRAVILA ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV POLITIČNIH STRANK IN DRUGIH PREDLAGATELJEV TER NJIHOVIH PROGRAMOV
V javnem glasilu Rokovnjač bo vsem kandidatom političnih strank in drugih predlagateljev za volitve članov ohčinskega sveta, župana in članov svetov krajevnih skupnosti ter za volitve predsednika države, ki bodo 10. novembra 2002, zagotovljena enakopravnost pri njihovi predstavitvi, kakor tudi pri predstavitvi njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil.
Deveta številka glasila Rokovnjač bo izšla predvidoma 25. oktobra 2002. V skladu z Zakonom o volilni kampanji bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil v naslednjem obsegu:
Za predstavitve kandidatov vseh predlagateljev za kandidiranje na lokalnih volitvah se nameni polovica strani brezplačno, in sicer za vsakega predlagatelja (politične stranke, skupine volivcev). Za dodatne objave mora predlagatelj plačati v skladu z določili Pravilnika o honoriranju člankov in ostalih prispevkov, objavljenih v glasilu Rokovnjač ter o nadomestilu za člane uredniškega odbora in cenah komercialnih oglasov (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 3/02). Enako velja tudi za kandidate za predsednika države.
Pred objavo predstavitev kandidatov posameznih predlagateljev uredniški odbor opravi žreb o vrstnem redu objav. Pri žrebu sodelujejo predstavniki predlagateljev.
Organizatorji volilne kampanje naj gradiva oz. predstavitvena besedila s predlogom postavitve na pripadajočih straneh časopisa pošljejo na CD - ju, skupaj s printom, na Uredništvo Rokovnjača najkasneje do 17. oktobra do 12. ure. Javno žrebanje vrstnega reda objave prispelih gradiv v deveti številki Rokovnjača bo 17. oktobra 2002, ob 13. uri, v sejni sobi Občine Lukovica.
Občina Lukovica Glasih) "Rokovnjač" Številka: 1661 Datum: U.sept. 2002 ()igovorna urednica: Marta hmič, l.r.
RokOimjClČ naše župnije 21
Misijonar Franci Pavlic
Dve srednji šoli in osem vrtcev
Kako suhoparno je poslušanje profesorjev zemljepisa, ko nam razlagajo o posameznih deželah, pokrajinah ter še in še. Tokrat pa je o deželi v kateri deluje, in meri 1,09 milj km2 ter je njeno glavno mesto glavno mesto La Paz, poznane po pridelovanju krompir, koruze in koke, spregovoril misijonar Franci Pavlic.
Dvorana Kulturnega doma v Lukovici se le redko napolni tako kakor se je tokrat. Prišli so ljudje od blizu in daleč, da slišijo tisto pravo stran o Boliviji brez olepšav, ki jih nekateri še tako radi pritaknejo. Franci, ki je pred odhodom v Bolivijo na nek način že misijonarji med Indijanci, saj je bil kar (i let v Argentini, kjer je deloval meti argentinskimi Indijanci, se je med svojim službovanjem kot kaplan v Smartncm pri Slovenj Gradcu pripravljal za odhod med Indijance v Bolivijo. Njegovo pripovedovanje o ljudeh, ki živijo tam, je bilo tako zanimivo, da nihče ni pogledoval na uro. Predavanje obogateno z premnogimi čudovitimi diapozitivi hi si morda lahko kljub polnosti dvorane ogledalo več šoloobveznih otrok. Mogoče hi iz pripovedovanja in gledanja diapozitivov odnesli marsikatero poučno stvar. Precej zajeten bi bil lale zapis o delu, ki ga opravlja na svojem ali kakor je sam večkrat poudaril tudi vašem misijonu Italaque. Zelo zanimiv stavek je povedal v uvodu svojega predavanja: "Vsaka stvar je samo nekaj časa zanimiva, potem je pa postane dolgčasna." Obiskovalcem se to vsekakor tudi oh koncu predavanja ni zdelo.
Sama Bolivija je velika za 53 Slovenij in meji na Peru, Argentino, Paragvaj, Brazilijo in Cile. Misijon, ki so ga odprli šele pred kratkim, je 210 km oddaljen od glavnega mesta proti Peruju. V provinci Gamačo v občini Koko Moko, po špansko smrkelj, pomeni gorsko verigo. Meri približno toliko kot pol Slovenije in ima 25 podružnic. Povprečna višina je 4000 m. Trije lazaristi delujejo na podeželju, dva pa sta v Al Dcr Altu, kjer imajo tudi kandidate za nove duhovniške poklice. Bolivija ima približno 150 indijanskih plemen od skupno 8 milijonov in 14 tisoč prebivalcev in to je najbolj indijanska država od vseh treh ameriških. Zelo hitro ugotovimo, koliko časa je obiskovalec v Boliviji. Ce je moder je ravnokar prispel, zelena barva pomeni, da je že tri dni v Boliviji. Vse te spremembe so značilne za
izredno redek zrak. Koka je sveta rastlina. Obstajajo dve vrsti, tista z podolgovatimi listi je za žvečenje z okroglimi pa za drogo. V našem misijonu sem uredil kar nekaj izboljšav. Tako gojimo sadje, napeljal sem si vodo, imam agregat, vse to pa po zaslugi dobrotnikov, tudi vaših prispevkov. Zaradi dobrih odnosov lahko marsikatero stvar prepeljem in naredim ceneje. Tako mi več sredstev ostane za druge namene. Imamo namreč dve srednji šoli in osem otroških vrcev, kajti tU so veliko bolj aktivni kakor v Sloveniji. V času, ko obiskujem moje podružnice je potrebno iti peš 15 do 20 ur daleč tako, da si odsoten nekaj dni, Med tem, ko te ni v misijonu pa skrbijo keteheti za normalen potek dela.
Si predstavljate, tla pride avtobus samo enkrat na teden, da imaš do bencinske črpalke 8 ur hoda, 0 mehanikih pa rajši ne govorim. Bolnica, šola, pošta in trgovina pa so oddaljene 210 km. V njihovi "borši" se poleg otroka in njegovih dodatkov najde tudi hrana. Bog obvaruj, da to hrano odkloniš. Hrano uživaš z zatisnjenim nosom ter hitro pa gre. Velik problem pa je vzgoja v družini. Oče je odsoten vsaj osem mesecev in ima še kakšno žensko. Moški ne delajo in to nam tudi v vrčih in v šoli dela probleme, saj bratje odnesejo svojo posodo sestrićem, da jo pomijejo.
50 pa izredno zadovoljni in veseli, če jih popeljemo na čaj ali na tobogan. Slikanje na motorju pa je nekaj imenitnega.
51 predstavljate, da bi popeljali vaše otroke stare 10 dol I let na tobogan. Kakšne bi bile njihove reakcije.' Veliko podrobnosti tudi o narodni noši ter običajih je še naštel, žal pravi, se jih mnogo preveč vdaja alkoholu, zanemarja družino ter nima delovnih navad. Se eno stran dobrodelnih organizacij in njihovih akcij smo slišali. Mnogo jih pride ter poslika, kako živimo poleni pa se okoli hvalijo, koliko so naredili. Vendar niso nič naredili s;iino denar izvabljajo od ljudi. Nekaj gradiva nam ho Franci Pavlic še poslal po pošti tako, da bomo lahko še poročali o njegovem-našem misijonu.
Upamo, da smo tudi vam pričarali delček zanimive in lepe Bolivije, o kateri misijonar Franci Pavlic pravi, da je vredna ogleda. Pa končaj trto ta zapis z naslednjim njegovim stavkom: "Aukina jokana poljana hajunsu tipam iikamiihad."
Besedico ali dve pa namenimo še skladu, ki deluje na Brdu in s finančnimi prispevki
Misijonar Franci Pavlic je s svojim zanimivim pripovedovanjem o življenju in delu v Boliviji navdušil obiskovalce v Kulturnem domu v Lukovici.
članov pomaga našemu misijonarju Pavlicu.
Na pobudo članov ŽPS so ustanovili leta 2001 sklad Francija Pavlica. Sklad ima 50 članov, ki redno mesečno podpirajo misijonarja z svojimi prispevki. Mesečni znesek sicer ni velik, vendar se skupaj nabere kar nekaj sredstev. Najnižji mesečni prispevek znaša 1000 SIT lahko pa vsak prispeva po svojih finančnih zmožnostih. V letošnjem letu so nekaj sredstev nabrali tudi z zbiranjem starega časopisnega papirja. Akcija še traja, pripravljajo pa se tudi na zbiranje poštnih znamk ter srečelov V sodelovanju s Karitas Brdo in Zlato polje. Vabijo vse, ki hi se radi pridružili skladu, da se obrnejo na Andreja Burjo iz Spodnjih Kosez ali pa se oglasijo v župniŠču na Brdu v času uradnih ur in s svojim prispevkom pomagajo našemu misijonarju v Boliviji. Naj končam z pogosto slišanim stavkom na radiu Ognjišče "Bodimo dobri."
A in joto Djd
22 naše župnije RokODIljClČ
Ob posvetitvi malih zvonov v Lukovici
Veseli pritrkovalci
Vjunijsko-julijski izdaji glasila Rokov-njač smo poročali o veselju pritrko-valcev ob dobavi novih malih zvonov za učenje pritrkovanja ali klenkanja. Tokrat pa dodajamo še novico o posvetitvi zvonov. Kar krepko je bilo potrebno zavihati rokave, da je bilo vse pravočasno nared.
Tudi tokrat je "zvonik" narisal Matej Kotnik. Leseni del je izdelal Andrej Avbelj iz Vidma, za kovinsko konstrukcijo ter tehnično plat pa je poskrbel Marjan Vidergar iz Spodnjih Kosez. Na dan posvetitve župnijske cerkve Marije Vnebovzete na Brdu ali na farno žegnanje jih je posvetil generalni vikar Božidar Metelko oh sodelovanju župnika Andreja Sveteta in nedeljskega pomočnika Petra Kvaternika. Pred davnimi časi izrečena želja o malih zvonovih, primernimi za vajo, se je tako uresničila v veselje pritrkovalcev Petra Vidmarja, Toneta Lebarja, Mateja Kotnika, Marka Zoreta, Darka Bukorja, Francija Cevca, Bojana Baloha in vseh, ki bodo k pritrkovalcem še pristopili tudi zato, da ohranijo našim zanamcem lepoto zvonjenja. Predstavitev zvonov in njihovih botrov je
Zvonovi že veselo pojo.
imel domači župnik, ki je v svojem govoru predstavil kraj ulivanja zvonov, livarno Feniks iz Žalca, ki je svoje delo strokovno opravila, potem zavetnike zvonov in pa botre. Po končanem obredu posvetitve pa so botri veselo prvič udarili po zvonovih takoj za posvečevalcem. Med samo sveto mašo pa so pritrkovalci že pokazali kaj znajo in zmorejo izvabiti iz zvonov. Zvonovi so stali pred župniščem še pozno popoldne in vsak je hotel
malce poskusiti, kako se tej stvari streže. Priznati je treba, da je potrebno veliko vaje, da pride kaj zvonenju podobnega tudi iz malih zvonov, čeprav vse deluje sila preprosto. Vendar oh slastnih prigrizkih, ki so jih pripravile gospodinje, ni bilo težko, pa saj je bila žegnanjska v Lukovici in nekje se pa ja mora poznati.
in foto Djd
Spoštovani gospod župan!
Župnik Andrej Svete mi je izročil Vaš dar oz. dar Občine Lukovica za moj misijon v Boliviji. Iskren Bog poplačaj! Z Vašim darom so namreč otroci mojih-naših otroških vrtcev preskrbljeni z. hrano za vsaj en mesec in tudi za. najosnovnejše zdravniške preglede ter za osnovna zdravila (vitamini, aspirini...).
V primeru epidemij porabim veliko več denarja za zdravila (to je v času od novembra pa do maja, junija, ko imamo veliko vlažnost, ko nas pokrivajo oblaki in ne vidimo sonca kakšne štiri mesece).
A Hvaležni Franci Pavlic, Casilla, 11586 La Paz, Bolivia
Otroci iz vrtca "Katupi"- Mavrica v centru misijona Italaaue.
Bridko si kanila, jesen, v te dneve, v ihteči zlati grm in v sončne ladje, odnesla si vrtovom trudnim sadje, ko vrgla vanje svoje si odseve. (France Balantič)
VABILO!
Vabimo vas na blagoslov obnovitvenih del zunanjosti cerkve sv. Petra v Blagovici in farne spominske plošče zamolčanim žrtvam revolucije in vojne 1941-1945, ki ho v nedeljo, 27. oktobra 2002, oh 10.00 uri. Po maši se bomo zbrali oh cerkvi, kjer ho generalni vikar ljubljanske nadškofijc prelat Božidar Metelko blagoslovil zunanja obnovitvena dela in farno spominsko ploščo.
Kulturni program bo oblikoval Mešani cerkveni pevski zbor sv. Petra pod vodstvom Matjaža Semprimožnika.
O pomenu dogodka hi ista spregovorila župan Anastazij Zivko Burja in predstavnik Nove slovenske zaveze g. Anton Drohnič.
Vljudno vabljeni!
Župnija Blagovica in Komisija za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti
Rokoun jgc prejeli smo 23
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (UrJ. št. 58/ 2002) - skrajšani postopek. Poslanska skupina SDS je na predlog civilne iniciative vlagateljev v javne telekomunikacije in 00 SDS Lukovica vložila dopolnitve zakona s prvo podpisanim poslancem Francem Pukšičem in skupino poslancev, med katerimi prevladujejo poslanci iz vrst SDS in Nsi, ter še nekaj posameznikov iz vladajočih strank. Med njimi nisem našel podpisa poslanke Stane Sto-par. Upam pa, da ho pridobila dovolj poslanskih kolegov, da ho zakon podprt, ko bo na dnevnem redu v delovnem telesu OZ in na seji v DZ. Zakaj vlagateljem govorim vse to? V predlogu sprememb zakona je: ocena stanja in razlogi za dopolnitev zakona; cilji in predlagane rešitve; besedilo štirih členov ter njihova obrazložitev. Kot prvo in najpomembnejše je dejstvo, da se v prvi točki predloga Zakona o vračanju vlaganj v
javno telekomunikacijsko omrežje (Urd.RS, št. 58 2002) se v 2. členu "črta datum 1.1. 1995". Časovni mejnik vračanja s strani zavezanca RS ne more predstavljati 1.1.1995, ker so hile po tem datumu sklenjene še številne pogodbe z namenom pridobitve telefonskega priključka. Crtanje datuma je nujno za enako obravnavanje vseh upravičencev. Prav v tem členu zakona pa vidimo možnost, da bomo vlagatelji iz občine Lukovica in Moravč dobili prekomerne vložke v telefonijo poplačane. Ze v prejšnjem članku sem objavil, da smo uspeli z zakonom zagotoviti upravičencem, ki so vlagali V javno telekomunikacijo od leta 1974 do 1.1.1995. V kolikor bo predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje potrjen v državnem zboru bomo imeli upravičenci po (1.1.1995) možnost vračila vloženih sredstev. V nasprotnem primeru pa hosta morali občini Lukovica in
Moravče tožiti Telekom po Zakonu o obligacijskih razmerjih in to še v letošnjem letu, ker drugače obstaja možnost zastaralnega roka pogodb med občinama in Telekomom d.d. V kolikor pa se zgodi, da se tudi občine ne bi zavzele za upravičence, upravičencem ostane edina možnost, da se vsi združimo ter tožimo omenjeni občini in Telekom d.d. zaradi zavajanja, prisile in oviranja vračila prekomernega vlaganja v javne telekomunikacije. Dokažemo lahko, da se je Telekom razvil v uspešno podjetje predvsem z svežim kapitalom iz let po 1.1. 1995, saj od tega datuma naprej letno izkazuje preko 10 milijard tolarjev dobička. Kot sem že večkrat omenil, bomo šli do konca. Ce bo potrebno tudi na Evropsko sodišče.
A Civilna iniciativa občanov občine Lukovica Vseslovensko združenje vlagateljev Danilo Kastclic
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Prosim vas, ne držite nemarno križem svojih rok in ne pustite, da hi vam malojmdni, širolcoustni ljudje po svoji spačeni volji vaši jiredstojnike izbirali! Ne hodite zaupam za svojo srečo ali nesrečo, ampak odprite oči, oglejte si dohro, in pomislite, koga boste volili'. Potem pa krepko pristopit« in si izvolite može pO božji volji, modre in pravične, srčne in resnične.
Anton Martin Slomšek
Predvolilno dogajanje postaja čedalje bolj živahno. Predsedniški kandidati se predstavljajo, srečujejo, hvalijo svoje prednosti, izpostavljajo slabosti drugih... V občinah se pojavljajo imena županskih kandidatov, sestavljajo se liste kandidatov za občinske svete... Očitno je tudi danes, tako kot v Slomškovih časih, zelo zapeljiva misel, da naj pri vsem tem dogajanju sodelujejo le drugi, da se mene to ne tiče, da nimam časa, da me volitve ne zanimajo, tla en glas tako ali tako nič ne spremeni...
Nasprotno - pred volitvami bi si moral vsak volilec v zavest priklicati dejstvo, da je tudi od njega odvisno, kdo bo izvoljen in posledično, kako se nam ho v prihodnosti godilo. Vsak je za svoj glas odgovoren - z njim naj bi podprl ljudi, ki jim zaupa odločanje o prihodnosti. K tej odgovornosti v predvolilnem času spada predvsem spoznavanje kandidatov. Premerimo jih po Slomškovih merilih, ki so še kako aktualna - modrost, pravičnost, pogum, resnicoljubnost.
Presojati ljudi ni lahko, zato ne držimo križem rok - vzemimo si čas, zborimo informacije o kandidatih in se odgovorno odločimo, kdo je vreden našega glasu.
OO N.Si Lukovica
BODICA, Nevarno Križišče v Podmilju čaka na ureditev. Pota: "Marta Lavrič
OPTIKA
Helena Dolinšek s.p.
Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 01/721 64 36
Samostanska 14, 1241 Kamnik Telefon: 01/831 70 05
24 iz naših krajev
Društva podeželskih žena
Zanimivo, poučno in prijetno druženje
Današnja zaposlena žena, mati in gospodinja le s težavo najde prosti čas ali dan samo zase. Pa vendarle so si ga vzele gospe iz treh društev podeželskih žena. Triindvajsetega avgusta so žene iz DPZ Blagovica - Trojane in DPZ Lukovica gostile DPZ Tuhinjska dolina. Četudi smo letošnji avgust preživeli pretežno pod dežnikom, je tisti petek nevihtne oblake premagalo sonce in tako srečanje naredilo še prijetnejše.
Ob deveti uri dopoldne SO gostiteljice pričakale Tuhinjčanke v Sentožholtu na domačiji Cirila Smrkolja. Zdajšnja funkcija bivšega kmetijskega ministra, mu daje malce več prostega časa tako da jih je osebno pozdravil, obilno pogostil, jim predstavil in razkazal svojo domačijo, oziroma na kratko predstavil svoj rojstni kraj. Seveda gospe niso mogle prezreti tudi njegove drobnice, za katero mu tudi ostaja več časa. Kljub prijetni začetni dobrodošlici, so morale žene dalje v Gradišče, kjer jih je čakal podžupan Janez Hrovat.
Vas Gradišče leži na nadmorski višini 381 metrov in je prvič omenjena že tkivnega leta 1 304- Sedaj šteje petinpetdeset hiš ter ima dvesto prebivalcev. Ponaša se s svojim turističnim društvom in je dobro znana sirotam, ki so tam našle svoj drugi dom. V vasi je cerkev svete Marjete, ki je bila zgrajena 1 526. leta, bila med vojno požgana, nato obnovljena kot tudi zvonovi, kajti ostal je samo "ta velik". Vse to in še več je ob dobrodošlici
povedal podžupan. V nadaljevanju je dobro razpoloženi družbi nanizal nekaj splošnih stvari o Občini Lukovica. Tako sedaj tudi gostje iz Tuhinjske doline vedo, da je naša občina velika 7487 hektarjev, ima 66 naselij in šteje 4883 prebivalcev. Oh koncu prejšnjega stoletja smo imeli v naši občini na tisoč prebivalcev večjo rodnost, kot je bilo slovensko povprečje. Zi vel j v naši občini je večinoma delavsko - kmečki, imamo skupaj stošestinšestedeset podjetnikov in obrtnikov, nimamo industrije (nam vsaj še ta ne onesnažuje zraka, četudi hi imelo vsakdanji kruh več ljudi).
Avtocesta nam je vzela več kot sto nektarjev zemljišč in bo ob dokončanju gradnje dolga v naši občini 25 kilometrov, imela ho trinajst viaduktov, štiri predore, osemnajst mostov, predvidenih je rri milijone štirideset tisoč kubičnih metrov izkopov. Ko so ženske vse te podatke vzele na znanje, so jih domačini zopet pogostili, kajti čakala jih je pot do gradiškega jezera, kamor jih je popeljal sam podžupan.
Zaradi tehničnih vzrokov jezero v izmeri devetindvajset hektarov ni imelo vode (še dobro, drugače hi ženske ostale kar tam, zaradi osvežitve, se razume). Janez Hrovat se je resnično potrudil in tudi o jezeru povedal njegovo zgodovino, kako veliko je, kolikšna je pregrada in kar je najpomembnejše, kako ga kanijo v bližnji prihodnosti obljuditi oziroma urediti kot prijeten turistični in izletniški kotiček. Sonce je že prehodilo polovico nebesnega svoda, močno je grelo in zato je bil
Zene iz DPZ Bla
Trojane, Lukovice in Tuhinjske doline.
m 'i
9
kar dobrodošel naslednji postanek v Imovici na Breški domačiji v prijetnem hladu stoletnih zidov.
Goste so pričakali gospodar in gospodinja, njihov mlajši sin Matej Kotnik ter Tomaž Močnik, strokovni tajnik društva združenje ekoloških kmetov iz Lukovice. Slednji je v svojem pozdravnem nagovoru predstavil glavno dejavnost naše doline. To je v glavnem živinoreja, kajti teren je zelo razdrobljen in hribovit. Ljudje se vse bolj zavedajo onesnaženosti okolja in tako se tudi v naši dolini čedalje bolj uveljavlja ekološka pridelava hrane, vrtnarstva in sadjarstva. Matej Kotnik, po poklicu arhitekt, nam je zatem opisal in razkazal domačijo, ki je bila vpisana v kataster že davnega 1828. leta. Najstarejši del hiše pa je stolp, ki izhaja iz 15. stoletja.
Breška domačija je na predlog Zavoda za varstvo in kulturno dediščino iz Kranja imenovana za kulturni spomenik in kot tako jo od leta 1998 tudi obnavljajo, kar predstavlja izredno velik trud in strošek. Toda Breški so na svojo hišo navezani, ponosni in z velikim potrpljenjem prenašajo vso spremljajočo obnovo, se selijo iz enega dela stavbe v drugega, zaradi zgodovine hiše pa ne živijo v takšnem razkošju kakršnega smo vajeni drugi. Skratka sprehod skozi čas, kot nam ga je opisal Matej Kotnik, je bilo veliko in zanimivo doživetje. Več o zgodovini hiše in tistih časov, lahko najdete v knjižici z naslovom Breg, ki sta jo izdala Matej Kotnik in Aleš Iglic.
Polna vtisov se je družba zatem odpeljala na Brdo pri Lukovici, kjer si je v spremstvu prijetnih mladih gospodičen iz šolskega turističnega društva Brdo, ogledala njegove znamenitosti, kot je ribnik, Kersnikova hiša, ostanke gradu, za sadovnjak pa je žal zmanjkalo časa.
Sledil je pozen popoldanski ohed v čebelarskem domu na Brdu, kamor jih je prišel pozdraviti tudi župan Zivko Anastazij Burja. Okrog sto žensk se je tisti dan družilo, si imelo dosti povedati, veliko so izvedele in se na koncu od srca nasmejale muzikantoma, ki so ju gostiteljice povabile iz Štajerske, da ne bi bila katera deležna kaj več pozornosti, ha, ha, ha.
Za konec še nekaj vtisov vidnejših predstavnic tega zanimivega druženja tistega lepe-
Rokounjač šport 25
dopolnilne dejavnosti pri Kmetijskem gozdarskem zavodu Ljubljana: "Na sedanjem delovnem mestu sem že dvanajst let. To delo mi je res v veliko veselje. To niso samo predavanja kmečkim ženskam kako kaj izboljšati in spremeniti nekatere nazore. S skupnimi močmi, verjamem, bomo izboljšali in v skupno dobro spremenili celoten razvoj podeželja. Ženske se aktivno vključujejo in sodelujejo na naših srečanjih, zalo sem lakih srečanj vesela. One same so dale pobudo, da vsako leto obiščemo drug kraj, da se družijo, izmenjujejo svoja znanja in se obenem izobražujejo."
Darinka Vajde, predsednica DPŽ Blagovica -Trojane: "V teh poletnih nu se-cih zaradi različnih okoliščin in dolžnosti res nismo bile kdo ve kako aktivne, toda mislim, da nam je lo srečanje uspelo in smo vse zadovoljne."
Ivanka Smrkolj, predsednica DPŽ Lukovica: "Letošnje srečanje nam je res dalo veliko koristnega in lepega. Naše gostje so tako spoznale vsaj del naše doline, preteklosti in naših skupnih prihodnjih načrtov."
Janja Pestotnik, DPŽ Tuhinjska dolina: "Bilo je super. Lani smo me njih povabile na Menino planino in je bilo tudi prijetno ter zanimivo. To srečanje pa je bilo polno presenečenj, kajti za ves program sploh nismo vedele, hotele so nas presenetiti in res so nas."
£» Milena Bradač
Nogomet v Blagovici
Tako kot že lani je tudi letos 15. avgusta Društvo podeželske mladine Blagovica organiziralo turnir v malem nogometu. Udeležilo se ga je kar deset ekip, od tega sta bili za gledalce najbolj zanimivi ženski ekipi Blagovice in Trojan, od katerih pa je hila boljša slednja ekipa. V moški konkurenci se je pomerilo osem ekip izžrebanih v dve skupini.
Tekme so se vrstile ves popoldan in na koncu smo spremljali finale ekip Šmarinc-ga in SD Trojane. Po razburljivem srečanju je zmagalo SD Trojane. Tretje mesto je osvojila ekipa Medije, ki je uspela premagati Krašnjo. Na koncu smo se vsi zadovoljni razšli v upanju, da se vidimo spel prihodnje leto.
Društvo podeželske mkuline Blagovica
Športno društvo Krašnja
Vselej nemirna Darja Kokalj
Med tem časom, ki je minil od priprave do izida Rokovnjača se je na področju dela naše Darje Kokalj mnogo spremenilo. Poleg prestopa oziroma začetka nastopanja pod barvami Športnega društva Krašnja, s katerim je že prej sodelovala in se z veseljem udeleževala njihovih prireditev, če ji je le čas dopuščal.
Verjetno jo bodo sedaj kot svojo članico večkrat poklicali, da se jim pridruži pri njihovih za tekmovalce kakor gledalce vedno zanimivih tekmovanjih. Pot jo je medlem vodila na Koroško, kjer je na štatetnem teku Maraton kralja Matjaža oh pomoči sotek-movalcev (Mori 12 km, Borko I 2k m, Kokalj 12 km ter Juvan 6 km) osvojila prepričljivo prvo mesto, s prednostjo skoraj 10 minut. Na teku po Lončariji-Dolenja vas pa v kategoriji žensk do 40 let osvojila 1. mesto in 3. mesto v skupni razvrstitvi. V Avstriji je na uličnem teku, ki je privabil veliko gledalcev, v Moos-hurgu osvojila 1. mesto v absolutni kategoriji. Na mednarodnem teku 1 lageman-Petrinjec na Hrvaškem pa je 11 km v sicer močni mednarodni konkurenci pretekla zelo dobro in osvojila 2. mesto. Čakajo jo še dve medna-
Darja po uspešno končanem teku.
rodni tekmi v Avstriji in sicer International Klopeinersselauf ter Internat Weisensee-lauf. Potem je tu še maraton Celje - Logarska dolina ter konec septembra ulični tek v mestu Svetschach v Avstriji. Caka pa jo še državno prvenstvo v policijskem mnogoboju ter zaključek kolesarskih tekem 1PA. Z veseljem bomo o uspehih ali pa bolj žalostnih plateh športa poročali na straneh našega časopisa.
■'■< m foto Djd
Prijetne urice v Atomskih toplicah!
žvižg vlaka naznanil odhod proti domu. Dobre volje, ob zvokih kitare, smo s pesmijo napolnili sleherni kotiček vagona. Skupaj smo preživeli prečudovit dan in vabim vas, da se nam letos pridružite tudi vi!
Fizioterapija Zrnec vsako leto popestri svoje telovadne programe, ki potekajo v Ljubljani, Domžalah, na Dolskem in tudi na OS Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici z izletom v ene izmed slovenskih toplic. Letos so udeleženci izbrali Terme Olimje.
Že ob 7.00 uri smo se zbrali na ljubljanski železniški postaji in vlak nas je popeljal lepemu dnevu in novim "vodnim" dogodivščinam naproti.
"Skupinska" vožnja nam je prišla zelo prav, saj smo imeli čas za klepet, ki ga na telovadbi vedno primanjkuje.
Čas do kosila je kar prehitro minil. Najprej je zaplaval vsak po svoje, sledila je vodna telovadba v bazenu, ki jo je vodila naša organizatorka izleta, višja f izioterapevtka Barbara Zrnec. Telovadba v vodi je lahko včasih zahtevnejša kot na suhem, upor vode namreč deluje kot utež, kar smo s pridom izkoristili. Učinki - prijetna utrujenost in lakota - so bili kmalu vidni, zato smo se podali na kosilo. Popoldanske urice je izkoristili vsak po svoje in kar nekaj nas je odšlo na potep po prijetni okolici. Ko se je dan prevesil v večer, nam je
' Nina Kocjan
Fizioterapija ZRNEC organizira:
TELOVADBO ZA VSAKOGAR
v OŠ Janka Kersnika od 03.10.2002 dalje.
PROGRAMI: 1. AEROBIKA za vsakogar 2. preprečujemo OSTEOPOROZO, BOLEČINO V HRBTENICI IN KREPIMO KOSTI. Vadbene programe ho vodila Nina Kocjan, absolventka fizioterapije.
Informacije in prijave na telefon 01/56-26-736!
VABLJENI!!
26 skrb za sočloveka RokODnjClČ
Naša občina tudi socialno podpira
Gledati je treba s srcem
Boštjan Podgoršek živi v Spodnjih Praprečah. Od rojstva je invalid, za gibanje pa uporablja invalidski voziček. Z njim je zelo mobilen, a kaj ko se je okolica v času gradnje avtoceste tako zelo spremenila. Vsega tistega, kar mu je ne tako dolgo nazaj še bilo dostopno, dandanes ni več.
V času gradnje avtoceste in zlasti zadrževališča Drtijščica v Gradišču so bile njegove edinstvene gibalne poti tako rekoč prekinjene. Zdravi ljudje težko razumemo potrebe bolnih, še zlasti ljudi z gibalnimi ovira-mi. Kaj pomenijo take ovire, vedo pogosto le sami in tisti, ki z njimi živijo. Med nami pa še živijo ljudje, na katere se lahko za pomoč z zaupanjem obrnemo. Boštjan si je namreč zaželel bivanje v zdravilišču in naslovil vlogo najprej na DARS, ki mu je s posegom v naravo odvzel tisto, kar je edino še imel - neposredno bližino, obdano z naravo. Na vlogo dolgo ni bilo odziva, zato so skupaj z njim tudi domači skoraj obupali. Po naključju pa je o tej zadevi Boštjan lahko spregovoril z našim županom, Zivkom Burjo, ki je problemu prisluhnil s srcem in mu obljubil, da ga ho poskusil rešiti v okviru njegovih pristojnosti. "Medtem, ko sem razmišljal, kako hi Boštjanu pomagal do uresničitve njegove želje, se mi je porodila misel, da bi mu lahko nakazali denarno pomoč, ki jo je naša občina dobila zaradi zapraševanja okolja. Tudi hiša, v kateri živi Boštjan, je bila zaradi tega problema ogrožena. Tako sem ga obiskal na njegovem domu ravno na njegov rojstni dan in mu izročil potrdilo za štirinajstdnevno bivanje v Zdravilišču Topolščica," je pripovedoval z velikim zadovoljstvom župan. V nadaljevanju je tudi pojasnil, kako zelo je pomembna socialna vloga občine. Težko je verjeti, da v naši občini še živijo ljudje, ki so potrebni pomoči zaradi eksistenčnih pomanjkanj. Nedavno se je župan soočil z osebo, ki nima niti za vsakdanji kruh. Tudi takšni ljudje so v naši občini, je bila njegova žalostna pripoved. Potrebno jim je pomagati in občina mora imeti tudi socialno vlogo.
in joto Marta Lavrič
Zupan občine Lukovica, Anastazij Živko Burja izroča darilni bon Boštjanu Podgoršku iz Spodnjih Prapreč.
BODICA. Zaradi gradbišča jmšna podoba vasi Petelinjek. Foto: Marta Lavrič
Stanko Resnik SP.
Jelša 12,1223 Blagovica, tel.: 041/591 378
Pokličite če gradite novo hišo, adaptirate staro ali potrebujete novo fasado na hiši.
DISKONT
ŠENTVID pri LUKOVICI;
AKCIJA od 25.9, do 3.10.2002
□ fruc pomaranča limona 1,51 159,00 SIT
□ čips le bon snack 200 gr. 159,00 SIT
□ biskvit rio cakesl 30 gr. 119,00 SIT
□ rastlinsko olje tuš 21 449,00 SIT Q hrana za mačke simba 400 gr. ploč. 99,00 SIT
□ hrana za mačke felix 400 gr. ploč. 119,00 SIT
□ hrana za pse simba 1230 gr. ploč. 249,00 SIT
□ toaletni papir zewa moli 8/1 natur 269,00 SIT
Rokounjač
zahvale
27
Prezgodaj se ti
izfeklo je življenje, smrt prekinila je zemeljski) trpljenje od nas odšla v imostransko si veselje, saj verovala v večno si življenje.
V SPOMIN
23. avgusta je minilo dve leti,
odkar nas je zapustila naša draga mama, žena, babica, sestra in teta
MARIJA STEFANC1C roj. DOLINŠEK
iz Spodnjih Lok
Hvala vsem, ki se je spominjate v molitvi ali z lepo mislijo postojite oh njenem grobu.
M<ir prav zares odšel je tja, v neznano! Kako je mogel, ko smo mi še tu...! Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne {motimo miru.
(S. Makarovii)
V SPOMIN
7. septembra je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil nas dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ IGLIC Breznikov Janez
iz Rafolč
Hvala vsem, ki se ga spominjate v molitvi ali z lepo mislijo postojite ob
njegovem grobu.
Vsi njegovi
Odšel si tja, od koder ni vrnitve, kjer ni sovraštva in ne bolečin. V naših srcih Franci ti naprej živiš, zato pol nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš.
V SPOMIN
5. septembra je minilo žalostno leto, ko te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine
FRANCI STRMSEK
Ne moremo se sprijazniti s tvojo izgubo, ki nam je povzročila globoko praznino. Vse nas spominja nate, povsod si z nami. Pogrešamo te.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke in postojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
terensko vozilo
Kupim terensko vozilo WV Schwimwa£i;en, medvojne izdelave v kakršnemkoli stanju ali samo dele zanj. Nagradim vsako koristno informacijo.
Tel.: 041/622 317, Drago
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstvu občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Marta Lavrič; člani uredniškega odbora: Marko Orar, Milena Bradač, Grega Zdovc, Danilo Kastclic, Drago Juteršck, Zinka Meden; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/72
15 119, spletna stran: www.liikovica.si, e-mail: obcina.lukovicaOlukovica.si, rokovnjai ©lukovica.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p.p. 39,4240 Radovljica (Bojan Rguh); trienje oglasnega prostora: tel. 04/55 18 636; naklada: 1.700 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. 1. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti.
8U
28
zadnja stran RokODIljCIČ
GOSTINSKO PODJETJE
Tiskane i*
e
racija
Lukovica
na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici
tel.: 01/7296 350 - odprto 24 ur na dan
> HLADNI IN TOPLI PRIGRIZKI *♦ MALICE ❖KOSILA > JEDI PO NAROČILU ❖ SOLATE ❖SLADICE
odprto vsak dan od 05.00 do 23.00 ure tel.: 01/7236 846