Po jesenski otvoritvi parlamenta. Jesensko parlamenlarno zasedanje dne 20. t. m. se je začclo \ zaameaju zelo slabih zuaaajih ia notraajih političaih razmer. Vlada si je aabrala na vseh koacih m. krajih vse polne neuspehov ia napak, sedaj ob aovi parlamentarni dobi pa nima nobensga spozaanja in nobene volje, da bi popravila, kar se še da popraviti. SHS in sosedne države. Z Rumunijo je sklenil Beograd prijateljstvo in zavezaištvo v največji meri, z Grčijo pa tako napol, to eavezaištvo se pa izraža na ta neprimeren načia, da nam Rmnunija dela težave ob razmejitvi in tudi drugače, kjer le more, z Grčijo se pa ne da urediti gkde nam določeaega dela soluaskgea pristaaišča. Vrhu tega so Jugoslovaai pod rumunsko in grško oblastjo prepuščeni najhujšemu aasilju. Vladi v Bukareštu in Ateaah sta menda maeaja, da je SHS zaveznik dober samo za pomoč in za izkoriščanje, drugače pa da mu ni treba dajati niti to, kar je med navadnimi, mirnimi in spravijivimi sosedi v navadi. Napram Bolgariji so odnošaji silno napeti. Bolga«ja je pod vlado pokojaega Staaibolijskega kazalanajveijo sprarljivost in pripravljeaost za najtesnejše zvek. Beograd tega ni hotel in netil je mržajo in sovraštvo na groborih, katere so povzročili srbski ia pa bolgarski gospodski oblastaiki, katerim je bil Stambolijski najodločnejši nasprotnik. Beograd je Stambolijskemu vs« to podtikal, kar so storili ajegovi najveeji sovražniki in ko je Stambolijski srbskemu sosedu na ljubo nastopil proti Makedoncem, je izbruhail požar, ki je Stambolijskega ubil, Bolgarijo pa potlačil pod vlado, ki ni nasprotna samo širokim slojem bolgarskega ljudstva, ampak tudi naši državi .V Bolgariji danes silno vre, grofeori mučeni-kov Stambolijskega in drugib vlivajo ogoršenje in maščevalaost v kmetske in delavske bolgarske aaase, nevarnost pa obstoji, da v slučaju kakega presbrata naša vlada ae bo znala tako posredovati, da bi btfo bolgarskeaiu narodu v korist. Z Madžarsko in Albanijo so odnošaji zelo slabi. Pii prri mnogo po krivdi njene vlade, z Albanijo je pa Beograd iz/val že take spore, ki so aam prinesli obtožbo ih grajo pred Društvoai aarodov. V Pešti, Sofiji in t Tiranl je vedno močaejši italijanski uplir ia to niaogo po kriTdi naše vlade, ki pač ne zna ali pa aoče ure€iti dobrik odnošajer s sosedi. SHS m velesile. Za našo državo bi moralo biti merodajno načelo: v. nobeao veliko državo aasprotja ia prcd aobeao slepe in popolae odvLsnosti. SHS kot niala, miru silno potrebna država bi niorala vedno ia odločno povdarjati miroIjubnost ter naglašati, da se noče ia ne mara mešati v nobene vojno-političae spletke. Tega pa bcograjska porodioa, ki je razdeljcna na ministre ia druge visoke upravae orgaae in pa aa generale, v svoji Ijojaželjaosti ne zmore in tako je aaša država izkoriščevalcem ia vojnim politikoai vržena pod aoge. Kakor aekdaj carski Riisiji, tako je Pašič sedaj aažo državo ])opolaoma podrcdil Franciji. Korisli od tega nimamo, pač pa so nam Francozi «odstopili« že mnogo svojega nerabaega starega orožja za visoko odplačilo. Ob vsaki težki zvmanjepolitični zadevi pravi Bcograd: Francija je z aami, Francija posrcdujc, F"rancija pomaga, koaec jc pa ta, da o francoski pomoči ni ne duha ne sluha ia da mi bekžimo neuspeh za neuspehom zlasti radi tega, ker v popolai odvisnosti od Francije drugod ne aaoremo dobiti zaslombe. Angkži so silao trezni politiki, ki se ne dajo zapeljati po kpih izjavah vlad, temveč si vedno sami ogledajo razmerc v drugih državah. Beograjska vlada je pri njih zelo slabo zapisaaa in angleSki listi že dolgo pišejo, da Jugoslavija, ki ima tolik'6 prirodncga bogastva, ne bo prišla do reda in pa do veljave, dokkr-bo imela tako vlado. Aagleži so si naše razmere sami ogledali ia sedaj jih v Loadoau še Radič opisuje, bcograjska vlada pa noče popravljati ia odpravljati, kar svet obsoja, tem več se zaaaša aa svoje liste ter se zatcka k samnhvali ali pa celo k neresaici ia acdostojaim napadom. Ko so bili angkški politiki v Beogradu, so jih bcograjski listi grdo napadali, v Londoau je pa že precej vladaih odposlancev, ki skušajo angleško javaost ogreti za beograjsko politiko ter pobiti to, kar so Angleži sami videli in izkusili. To je silao brezplodno delo, za nas pa tudi radi lega škodljivo, ker nas ogromao stane. Med beograjskiaii odposlaaci v Loadoau je tudi pravoslavni episkop Nikolaj Velimirovič., ki radi velikcga zaslužka rajši agitira za vlado kot pa opravlja cerkvcae posle v Ohridi. Ko je hodil po Ameriki, je imel večje dobodke, kot pa predsednik Zediajenih držav in sedaj v Angliji gotovo ne bo bolj poceni. Mi in Italij« — lo je pa posebno poglavje. Kar naaa je dajala rapallska pogodba, lo Beograd skozi lela ni znal ali pa ni ho- Ifl izlirjati in pridobili: Prcj je mislil na Skader in popuščal gletlc Reke, meneč, da tako dobi Skader. Danes je pa izgubljeno cno ia drugo. Reka je pod oblasljo ita lijaaskega vojaškega guvernerja ia lako zinaguje na c.eli črti polilika Ilalije, ki hoče aaši državi zapreti vsak dohod do moija. Italijo podpira tudi Francija, da si tako pridobi zavcznika v lekmi z Aaglijo. Ilalijansko besedičenje o aaklonjcaosti do Srbov jcailje Bcograd za ]>ristno in iskreno ter se še pot«m ne streznc, ko proti zahtevam ia pravicam naše države aaslopi Ilalijan v Sltadru ia Reki ler dela proti nam v prcstolicah vseh sosedajih držav. Notranji položaj je iz istega vzroka tako slab in obiiptjn, kakor zunanji: vsled vlade manjšin« nad večino, vsled sebi^nosti in zaslepljenosti beograjske porodice, ki misli, da centralizem državo zida in drži, avtonomistična ureditev, kakoršao ogroaina večina zahteva, pa podira. RadikaJna vlada misli, da je na višku svoje inoči, ker je vojsko preuredila s tem, da je iztrcbila slovenske in hrvatskc oficirje- ker je podržavila južno žckznico in kcr je uradaiški zakon tako prikrojila, da lahko tri kta svoje pristaši' po mili volji namešča, druge pa meče na cesto. Deaarna sredstva si ludi pridobiva z vcdno močnejšimi pritiski davčnega vijaka, Francozi ji bodo v oboroževalae ia druge nameae dali najbrž posojilo ia lako še inisli vladati aemoteao še par let. Na to se radikali dobro pripravljajo ia samo to je, da se iz preieklosti in sedanjosti prav nič ne naučijo. Sijajno plačaac oficirje in straiikarske uradnike imajo a. pr. najslabše države v Evropi ia kjer se s strankarskim merilom meri cela (hržava, tam sledi, je sledil in bo skdil prej ali slej — polom. Tesao strnjena proticentralističaa opozicija dela c vso silo ia močjo na tcm, da la polom nc bi bil dT&avni,. temvcč saaio koaec ia polom načina in naziraaj«, po katerem se sedaj vlada. Pred otvoritvijo parlamenta so imeli prcdstavniki te opozicije sejo v Zagrebu ter iadali o njeaem zaključku sledeče poročilo: «Dae 19. t. m. so se sestali predstavaiki HRSS, SLS in JMO, od katerih poslednji/izvoljeai v Bosni in Hercegovini skupno z zastopniki HRŠS, predstavljajo veeino zastopnikov v Bosai m Hercegovini. Na konferenci, ki je trajala dopoldne ia popoldne, so razpravljali © (^elokupncm političaem položaju in so vsi udeležaiki konfereace soglasno ugotovili, da se sedaaja beograjska vlada ne-Ie ni držala v zagrebškem protokohi od 13. aprila t. 1. prevzetih obvezaosti, amapk je nadaljeva- la politiko nadaijnih prcganjanj, ne spoStujoč pri tem —titi svojib lastnih zakonov. Predstavniki HRSS so obvestili pri tej priliki predstavnike SLS in JMO o svojih sklepih od 1S. avgusla t. 1. o popolnem ukinjenju svojih pogajanj z Belgradotn in o posebnih pooblastilih, ki so fih dali predstavniku HRSS. Končno so zbrani predstavniki sklenili, da bodo sporazumno nadaljevali započeto akcijo proti današnjemu režimu.« Sloga ima veliko moč in lahko žc ta jesenski parlameut prirede do rinie in poraza krivičnega režkna.