KRANJ, petek, 9. 9. 1983
CENA 14 din
Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože KoSnjek
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Št. 69
LETO XXXVI
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Petriča prideta jutri!
Kranj — Naša plavalca Borut Darjan Petrič ter njun trener, Drago Petrič, ki so nas na evropskem plaval-istvu v Rimu in na sre-tm&kih igrah v Casablanci, se jutri vrnili v Kranj. Kranj-pripravljajo   za uspešne Športnike ob pol treh popoldne pred občinsko skupščino prisrčen "sprejem. Vabljen V-
[Malomarnost ogenj neti
V prvih šestih mesecih letos je bilo na Gorenjskem 89 požarov, kar je prav toliko kot v lanskem prvem polletju, vendar je škoda
j letos večja in sicer dobrin 15 milijonov din. Največkrat je zagorelo
I v družbenem sektorju; statistika beleži 52 požarov, v katerih je nastalo skoraj za 9 milijonov din škode. V 37 požarih v zasebnem sektorju je bila škoda ocenjena na dobrih 6 milijonov din. Največkrat se je rdeči petelin pokazal v kranjski občini. Tu je bilo 34 požarov, v katerih je nastalo za dobrih 5 milijonov din škode. Prav toliko škode je nastalo pri 12 požarih, ki so uničili imetje v radovljiški občini, od tega večinoma v družbenem sektorju. Še najmanj škode so ognjeni zublji povzročili v škofjeloški in tržiški občini; v slednji je bilo škode zaradi požarov v šestih mesecih za dobrih 700 tisoč din.
Med vzroki za požare je na prvem mesu človeška malomarnost zaradi česar je v tem obdobju zagorelo 49 požarov, izredno malo pa je drugih vzrokov, kot so na primer otroška igra, strela, samovžigi itd.
Zdravstvu preti infarkt
Kljub varčevanju v zadnjih letih na Gorenjskem ne bo mogoče zagotavljati zdravstvenega varstva v tem letu brez večjega ukinjanja pravic uporabnikom, višje participacije, omejevanja dela zdravstvenih delovnih organizacij in drugih ukrepov
Čeprav so v gorenjskem zdravstvu zadnja tri leta kar krepko zategovali pas in z varčevalnimi ukrepi — od najvišje participacije v republiki do izvajanja stabilizacijskih programov v zdravstvenih delovnih organizacijah — sproti reševali problem nezadostnih sredstev za dokaj visok zdravstveni standard, se zdaj obetajo še dosti slabši časi. Gospodarska situacija in družbenopolitične opredelitve o drastičnem zmanjšanju skupne porabe so namreč občinske zdravstvene skupnosti na Gorenjskem postavile pred dilemo, ali naj še naprej finansirajo tako programe zdravstvenega varstva, kot so bili sprejeti po samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela, za kar pa po sedanjih omejitvah skupne porabe tako v zdravstvu kot v drugih družbenih dejavnostih ne bo zadosti denarja, ali pa naj pretečo izgubo v zdravstvenih skupnostih in zdravstvenih delovnih organizacijah preprečijo z občutnimi posegi tako v pravice uporabnikov kot v dejavnost izvajalcev zdravstvenega varstva.
Predlog ukrepov, s katerimi bodo že na septembrskih sejah imele skupščiine v rokah škarje za odločitve s krepkimi finančnimi posledicami, milo rečeno jemlje sapo. Ne le uporabniku, ki bo na primer za zobozdravstvene storitve plačeval do 75 odstotkov njihove cene, tudi zdravstvenim delavcem v njihovih delovnih organizacijah, ki jih delitev osebnih dohodkov pod težo narašča jočih materialnih stroškov že vseskozi peha v slabši položaj kot v gospodarstvu. Vendar pa se okoli tri četrtine ukrepov na razlikuje od že
Proizvodnja brez prostih sobot
Kranj — Da bi lahko izpolnili izvozne obveznosti se v zadnjem času v prenekateri delovni organizaciji odločajo za podaljšan delovni čas oziroma potrebno delo opravijo tudi ob tistih sobotah, ki jih sicer v planu niso predvideli kot delovne sobote.
V kranjski Savi so se odločili, da bodo od 20. avgusta pa do 22. oktobra delali pet sobot, ki bi bile sicer proste. Na ta način naj bi namreč povečali proizvodnjo avtoplaščev, velopnevmatik, klinastih jermenov in raznih gumijevih profilov, vse to pa so proizvodi, za katerimi je največ povpraševanja tako na domačem trgu, prav tako pa so ti proizvodi del izvoznega programa. V Savi načrtujejo, da bodo z delom ob sobotah samo v teh treh mesecih lahko proizvedli 20.000 gum, 70.000 velopnevmatik in prav toliko zračnic, 50.000 klinastih jermenov in 300 tisoč metrov gumijevih profilov. S temi dodatnimi količinami izdelkov bodo tudi lažje lovili izvozne roke, zaradi česar je bilo — vsled pomanjkanja surovin — največ težav v prvem polletju letos.
V prvih dveh sobotah je delalo 880 delavcev, kar je več kot 40 odstotkov vseh proizvodnih delavcev v Savi. Za delo ob sobotah v teh treh mesecih bodo delavci dodatno nagrajeni. V Savi računajo, da se bo na ta način proizvodnja zastavljena z letnim planom dvignila za 1
do 2 odstotka. T .„
L. M.
Obnovljen Krevsov jez v Škofji lxtki — Sora v Škofji Loki ne bo več poplavljala Podna na levem bregu. Dela pri obnovi in ureditvi Krev-tovega jezu. ki jih je dobro leto izvajalo Vodno gospodarstvo podjetje Kranj, investirala pa jih je Območna vodna skupnost Gorenjske, so ta teden končali. V sredo dopoldne so preizkusili napravo, tako imeno-irini mehki jez, ki bo avtomatsko reguliral gladino Sore. Naprava oziroma gumijasti mehur je v celoti izdelek Save Kranj, takšna izvedba pO je desetkrat cenejša od drugih načinov avtomatskega reguliranje gladine. Več o tem na 4. strani. — A. Žular
sprejetega republiškega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki so ga v nekaterih regijah že sprejeli, v gorenjski pa so ga spomladi odložili na jesen. Zdaj za odlaganje sprejema tega sporazuma tudi na Gorenjskem ni več razloga.
Že pred poletnimi počitnicami so na Gorenjskem ugotavljali, da bo letos zmanjkalo za zdravstveno varstvo 140 milijonov dinarjev. Razprave v samoupravnih organih zdravstvenih skupnosti o delovnem gradivu kot pripravi na septembrske skupščine so pokazale, da se omejevanje porabe v zdravstvu da izvesti samo z okoli 15 odstotkov višjo participacijo, omejevanjem programa zdravstvene dejavnosti, še večjega racionalnega poslovanja v zdravstvenih delovnih organizacijah, razen tega pa na Gorenjskem predlagajo tudi nekatere spremembe zakona o zdravstvenem varstvu, predvsem kar zadeva pravice v zagotovljenem programu. Da gre pri vseh teh ukrepih za obremenjevanje osebne porabe, je seveda povsem jasno. Če je na Gorenjskem vse doslej veljalo, da je mogoče s skrajno varčnostjo še vzdrževati zdravstveni standard prebivalstva neokrnjen, pa novi ukrepi ne dosti drugačni kot v drugih slovenskih regijah, pomenijo njegovo občutno nižanje.
L. M.
Koče zapirajo
Kranj — Iz Planinskega društva Kranj sporočajo, da nekatere njihove planinske postojanke niso več stalno odprte. Tako bo Doni Kokrškega odreda na Ka-lišču oskrbovan od nedelje, 11. septembra, samo ob koncu tedna, to je sobotah in nedeljah, pa ob praznikih. Enako bodo do nadaljnega oskrbovali tudi Kranjsko kočo na Ledinah. Planince in druge obiskovalce naprošajo, da obvestilo sprejmejo z razumevanjem in ture v okoliške gore prilagodijo odpiralnem času postojank.
(S)
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Lani voda,
letos teče šampanjec
Illcd je bil poleti poln, prepoln tujcev. Krepko so se torej ušteli tisti, ki so strahoma pričakovali sezono. Nasmihajo se danes redki, ki so že spomladi dejali, da bodo blejski, hoteli polni.
Turist je silno nepredvidljivo bitje, za mesec dni se spremeni v nomada. Turistične reke si vsako leto drugače izbirajo struge. Vendar nekaj kažipotov vendarle imajo in brez dvoma je najpomemb-nejši denar. Kriza suži denarnice in povprečni turist je letos presneto dobro izračunal, kje bo za svoj denar dobil največ, kje mu ne bo treba varčevati pri coca coli.
Naša dežela je za konvertibilnega turista letos postala silno poceni. Pravi paradiž. Trumoma so k nam prišli vsi, ki za Kanarske otoke nimajo več denarja. Njihove turistične agencije so jih vabile na najcenejše počitnice v neznano in letalo je pristalo na splitskem letališču.
Vse lepo in prav, če se gremo množični turizem Toda zaplete se, če želimo s kvalitetno ponudbo od posameznega turista iztržiti čim več.
Na Bledu je brez dvoma takšna usmeritev najbolj pametna. Bled je namreč še vedno pojem, še vedno se ga drži sloves nekdanjega mondenega letovišča. Tudi v preteklih letih je svojo ponudbo gradil prav na kvaliteti. Zato ni čudno, da je bil letos takorekoč razprodan, čeprav mu je uspelo za nekaj odstotkov dvigniti cene.
Ker so se blejski hotelirji vendarle malce bali sezone, so širše kot leta nazaj odprli vrata turističnim agencijam, ki pripeljejo množičnega turista. Bali so se tveganja s posamičnimi gosti, ki pridejo na Bled zavoljo odlične kuhinje, brezhibne postrežbe, skratka, ki imajo nekaj več pod palcem.
Tako je bilo na Bledu vse obrnjeno na glavo. Hotelske goste so zjutraj pobrali avtobusi in jih popeljali na izlete po naši deželi. Turistične agencije pač iztržijo največ pri izletih in svoje goste ne prepuščajo slučaju. Pred marsikaterim hotelom je bila zjutraj takšna gneča za avtobus kot pred tovarnami. Turistični utrip pa so Bledu dajali gostje iz kampa. Čisto potihem lahko povemo, da so tam letovali gostje z debelejšimi denarnicami. Natakarji v najboljših hotelih pa vam bodo povedali, daje angleška mladež še lani ob slovesu jnla mineralno vodo, letos pa seje brizgala s šampanjcem.
Korak naprej so letos na Bledu prinesli golfisti, ki so v. vseh pogledih odlični gostje. Restavracija na igrišču je na primer v sedmih mesecih zaslužila toliko kot lani vse leto.
Skorajda vsi blejski hoteli imajo danes odlične kuharje, šepava je še postrežba. Tida vsi po vrsti že kar dobro zaslužijo in ne bi smeli več jadikovati o podcenjevanju gostinskih poklicev. Hotelirji pravijo, da so avgusta že zaznali, da na Bled spet prihajajo Italijani, ki so znani kot dobri jedci in ki jim povrh ni žal denarja za dobro jedačo in pijačo.
Toda usmeritev v kvaliteto pri nas še vedno pomeni tveganje.
Odprto je vprašanje, kaj bo prihodnje leto, kakršni ukrepi bodo krojili naš turizem. Hotelirji bi jih morali poznati vsaj nekaj sezon vnaprej, da bi brez strahu čakali na posamične goste.
M. Volčjak
Vsako zrno je dragoceno — Takšni prizori, kot smo ga pred dnevi posneli pri kmetu Gračanu v Drulovki pri Kranju, so zadnja leta bolj redki. Na velikih družbenih poljih moderne mlatilnice opravijo svoje delo kar na njivi. Stare mlatilnice, ki hrume, praše in zahtevajo še obilo pridnih rok, so povečini obstale na podih. A v bitki za hrano bomo vse več njiiv spet posejali z žitom in tudi stare mlatilnice privlekli na dan. Da bo vsaj za domu, pravijo kmetje. In če bodo imeli kmetje svoje žito doma in manj segali po nakupih, bo tudi za nas druge več ostalo. Morda bomo pridelali žita celo za izvoz. Čas bi že bil! — Foto: D. Dolenc
Škoda pri oskrbi z vodo
Radovljiški izvršni svet odobril poravnavo stroškov pri težavni oskrbi z vodo v poletnih mesecih, za obnovo občinskega poslopja v Srednji vasi ter za odstranitev zemeljskega plazu na Mlinem
Radovljica - Posebej v štirinajstih avgustovskih dneh je bila zavoljo suše oskrba s pitno vodo v radovljiški občini zelo težavna. Pripirati so morali vodovodne pipe, dovažati vodo v nekatere zbiralnike, da ljudje niso bili povsem brez vode. Komunalci so bili nenehno na terenu, dežurali so celo ponoči. V občini so osnovali posebno delovno skupino, ki je bedela nad oskrbo z vodo, da težave niso bile še večje. Zgovoren je na primer podatek, da je v največji stiski na Bledu primanjkovalo tudi 900 pro-storninskih metrov vode in zelo so se morali potruditi, da hoteli, ki so bili tedaj polni gostov, pomanjkanje vode niso občutili.
Seveda so zavoljo suše nastali pri oskrbi s pitno vodo dodatni stroški. Izračunali so, da v višini 447 tisoč dinarjev. Podobno kol povodnji so tudi sušo opredelili kot, elementarno nezgodo in del stroškov bo na predlog komisije za elementarne nezgode pokril izvršni svet. Vsega bremena namreč ne moro nositi komunalna skupnost, ki rezervnega sklada nima, brez dvoma pa jo bilo /.u komunalce to dodatno dolo. Občinski izvršni svet je tako odobril 197 tisoč dinarjev, komunalna skupnost bo no-
sila 170 tisoč dinarjev stroškov, komunalno gospodarstvo pa 80 tisoč dinarjev stroškov.
Izvršni svet je na zadnji seji odobril tudi denarno pomoč pri obnovi občinskega poslopja v Srednji vasi v Bohinju. Poškodovana je bila ob potresu leta 1976, sedaj pa so jo dodobra prenovili. Krajevna skupnost je prosila za denarno pomoč v višini 1,060.000 dinarjev. Po ogledu odpravljene poškodbe, ki je bila izključno posledica potresa, je komisija za elementarne nezgode ocenila denarno pomoč na 699.523 dinarjev in takšen znesek je potrdil tudi izvršni svet.
Kot elementarno nezgodo so opredelili tudi zemeljski plaz pod Preži-hovo ulico na Mlinem na Bledu. Plaz je zasul cevi natege iz Blejskega jezera ter kanalizacijo in grozi, da jih bo poškodoval. Plaz morajo zato takoj odstraniti, plazišče utrditi in delno prestaviti Prežihovo cesto, /a prestavitev ceste bosta poskrbela Komunalno gospodarstvo Radovljica in Krajevna skupnost Bled. Območna vodna skupnost i/. Kranja pa bo takoj poiskala izvajalca, ki bo odstranil plaz in utrdil plazišče.
Med elementarne nezgode so pred časom že uvrstili tudi zemeljski plaz
v Mošnjah, ki je prekinil prometno povezavo z zaselkom Graben. Izvršni svet bo sredstva v višini 1,428.273 dinarjev zagotovil z rebalansom proračuna, če bo v skladu za elementarne nezgode zmanjkalo denarja.
Opozoriti pa velja še na neki problem. Izvršni svet bo opozoril Železniško gospodarstvo Nova Gorica, naj očisti kanalizacijske jarke ob železniški postaji Bled-jezero. Ilovnato zemljišče je tam prepredeno z jarki za odvod deževnice in ker so zama-šeni, voda na pobočju proti Zaki sproža zemeljski usad, ki spodjeda cesto. Jarke bodo morali kaj hitro očistiti, sicer bo škoda ob večjem jesenskem deževju še večja.
M. Volčjak
O LAS 2 STRAN
NOTRANJA POI fflKA - GOSPODARSTVO
PETEK. 9. SEPTEMI
ačna delitev denarja krajevnim skupnostim
" «M»la obravnavo
r
V radovljiški občini snujejo drugačna merila za razdelitev de narja iz občinskega proračuna krajevnim skupnostim, saj so ae-legati v občinskem zboru krajevnih skupnosti že večkrat zastavili vprašanje o pravičnosti sedanjih meril — Se naprej naj di sredstva za skupne potrebe krajanov namenjalo združeno oeio, prihodnje leto v višini 650 dinarjev na zaposlenega delavca
Radovljica — V blagajne krajevnih skupnosti priteka denar i več strani. Iz občinskega proračuna za delovanje krajevne samouprave in delegatskega sistema ter ljudske obrambe in družbene samozaščite, od komunalne in drugih samoupravnih interesnih skupnosti za urejanje naselij, iz organizacij združenega dela za posamezne skupaj dogovorjene naloge. V radovljiški občini pa imajo še samoupravni  sporazum, po katerem združeno delo financira skupne potrebe v krajevnih skupnostih. Slednji način sicer ni povsem sistemski, saj za resnično svobodno menjavo dela vendarle ne gre, ker združeno delo nima pregleda nad porabo tega denarja. Toda brez dvoma je to v glavnem zelo koristno porabljen de nar. Vendar povsem v redu takšen način ni zavoljo tega, ker vse organizacije združenega dela sporazuma niso podpisale, nekatere pa so ga, a denarja kljub temu niso dale.
Na  zasedanjih  zbora krajevnih skupnosti so delegati že večkrat postavili vprašanje pravičnih meril za razdelitev proračunskih sredstev za krajevne skupnosti. V veljavi so namreč merila, ki temeljijo na komunalni    opremljenosti posameznih krajevnih skupnosti, kot je na primer število kilometrov makadamskih in asfaltiranih cest, število uličnih svetilk, mostov, urejenosti naselij in podobno. Takšna merila res ne upoštevajo, kako deluje ta krajevna samouprava in delegatski sistem, za kar je denar iz občinskega proračuna pač namenjen. Najbrž gre v krajevnih skupnostih občinski dinar marsikdaj tudi na telefone ali asfalt, zmanjka pa nato denarja za vzdrževanje poslopij, elektriko, pa->ir, skratka, za.delovanje krajevne samouprave, kar seveda nato odseva v slabi organiziranosti.
Občinski komite za družbene dejavnosti in občo upravo je sedaj izdelal nova merila za financiranje krajevnih skupnosti iz proračuna. Upoštevali bodo obseg in zahtevnost letnih programov dela krajevnih skupnosti, kar bo osnova za pokritje tako imenovanih funkcionalnih stroškov delovanja, kot so na primer stroški elektrike, telefona, najemnin prostorov, vzdrževanja. Upoštevali bodo, kako deluje ta krajevna samouprava in delegatski sistem in v gradivu smo na primer našli podatek, da bodo za vsak sestanek delegacije za zbor krajevnih skupnosti in za skupščine     samoupravnih interesnih skupnosti priznali krajevni skupnosti 200 dinarjev. Nadalje bodo za informiranje krajanov priznali za krajevna glasila po 10 dinarjev za vsako gospodinjstvo in sicer največ za tri številke letno. Sredstva za administrativno delo bodo krajevnim skupnostim pripadala, naj imajo zaposlene ljudi ali ne. Dvanajstim krajevnim skupnostim, ki imajo do tisoč prebivalcev, bodo priznali štiri ure administrativnega dela, štirim z do tri tisoč prebivalcev za osem ur dela in štirim krajevnim skupnostim z več kot tri tisoč prebivlci za 12 ur dela. .
Pri oblikovanju novih meril imajo največ težav pri upoštevanju amorti-
zacije od osnovnih sredstev, ki jih imajo krajevne skupnosti. Obračunavajo jo namreč zelo raznoliko, ponekod celo ne. Eno od meril za razdeljevanje denarja iz občinskega proračuna namreč želi upoštevati 20 odstotkov sredstev za amortizacijo. Nova merila, ki bodo seveda doži-
vela obravnavo na občinski skupščini bodo veljala šele prihodnje leto, ko računajo, da bo na rezpolago za delovanje krajevne skupnosti okoli 7 milijonov dinarjev, torej 10 odstotkov več kot letos.
Za prihodnji dve leti nameravajo še vedno skupne potrebe krajanov financirati tudi s pomočjo samoupravnega sporazuma, s katerim denar daje združeno delo. Po prvih informacijah naj bi se združeno delo odločilo, da bi po zaključnem računu za letošnje leto namenilo po 650 dinarjev na zaposlenega delavca.
M. Volčjak
Zavzemanje za enotne postopke
Gorenjska razprava o osnutkih treh zakonov o urejanju prosto ra, naselij in stavbnih zemljišč
Kranj — Konec tega meseca bo v republiški skupščini razprava o osnutkih treh zakonov o urejanju prostora in o pripombah nanje v sedanji javni razpravi. Gre za zakon o urejanju prostora, zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor in zakon o stavbnih zemljiščih. Vsi trije zakoni naj bi nadomestili dosedanjo tovrstno zakonodajo. Glavni namen predvidenih zakonskih rešitev pa je vnesti večji red v tem delu natega dolgoročnega in srednjeročnega načrtovanja, zagotoviti večjo odgovornost do tako imenovanih dobrin splošnega pomena in nenazadnje zagotoviti tudi večjo učinkovitost.
Pred republiško razpravo v skupščini so bile v začetku tedna po posameznih regijah v Sloveniji javne razprave, ki jih je organizirala socialistična zveza. Gorenjska javna razprava, ki jo je organiziral medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, je bila v ponedeljek, 5. septembra, udeležili pa so se je predstavniki vseh gorenjskih občin ter republiške skupščine in med njimi tudi predsednik komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Jože Kavčič.
Sestavljalci in predlagatelji sedanjih zakonskih rešitev so že na samem začetku razmišljali, ali bi za tovrstno urejanje predlagali enega ali tri zakone, je povedal Jože Kavčič. Vendar so se glede na lažje usklajevanje zadev, ki se nanašajo na prostor, z drugimi republikami odločili za tri zakone, ki pa so prav tako celota glede planiranja agro-prostora. Razprava je potem pokazala, da Gorenjska kot celota podpira predvidene in tako zasnovane zakonske rešitve. Opozorili pa so na nekatera vprašanja, ki bi jih bilo treba s tem v zvezi še razčistiti ali opredeliti in predvsem zagotoviti tudi učinkovitost sprejetih zakonskih določil.
Tako so predvsem poudarili, da je sporedno z zakoni treba sprejeti tudi odgovurjujoče podzakonske predpise, da se ne bi zgodilo tako kot je zdaj, ko po 16 letih od sprejetja sedanja tovrstna zakonodaja še vedno nima tovrstnih predpisov in zato je izvedbena praksa od občine do občine v praksi drugačna. Ker vsi podzakonski predpisi seveda ne bodo mogli biti pravočasno pripravljeni in sprejeti (razpra-vljalci so menili, da so tudi tovrstni roki, kakor roki za usklajevanje časovno predolgo začrtani), so se razpravljavci zavzeli, naj bo že zakonska opredelitev takšna, da bodo različni postopki s tem v zvezi enotni. Gre na primer za postopek glede izdajanja lokacijskih dovoljenj (ki naj bi bil mimogrede poenostavljen, oziroma celo odpravljen) in druge postopke v zvezi s prostorom. Prav tako bi bilo treba bolj določno
opredeliti vlogo posebne upravne orga nizacije in strokovnih organizacij, pri čemer niso izključene možnosti povezovanja in ustanavljanja ene organizacije za več občin. Zaostriti bi bilo treba tudi postopek glede kršiteljev. Slišati je bilo mnenja, da kršitev ne bi bila opredeljena zgolj kot prekršek, marveč bi morale biti sankcije strožje. Nadalje bi bilo treba bolj točno opredeliti raven obdelave srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana ter vlogo krajevnih skupnosti, ki glede na sedanje delovanje niso dolžne (in tudi ne sposobne) dolgoročno planirati. In nenazadnje so opozorili tudi na povečane finančne obremenitve občin v zvezi z izdelavo, oblikovanjem in izvajanjem tovrstne dokumentacije.
Razprave s tem v zvezi seveda še niso končane in bodo na Gorenjskem trajale praktično še vse do zasedanja skupščine konec meseca, kjer naj bi delegati nastopili z dogovorjenimi stališči. A. Žalar
Pred 40 leti je bil ustanovljen IX. korj
Slovenci na Koroškem
Dvojezičnost
temelj sožitja
Celovec — Dvojezičnost je temelj sožitja, poudarjajo zastopniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Najpomembnejši pogoj, da bo več Korošcev znalo oba jezika, je uiesničitev prizadevanj, da se čim več otrok prijavi k dvojezičnemu pouku. Predvsem je to pomembno za otroke Slovencev, ker je znanje materinega jezika podlaga za zdravo narodno zavest in samozavest, pobuda za utrjevanje boja za narodnostne pravice. Prav tako pa ne bi bilo napak, če bi tudi kdo od nemško govorečih sodeže-lanov prijavil otroka k pouku slovenskega jezika, saj je znanje obeh deželnih jezikov temelj soži tja, osnova boljšemu medseboj nemu razumevanju in prijatelj stvu ter prispevek k miru.
Osrednji slovenski organizaciji na Koroškem že nekaj časa pozi vata k prijavljanju otrok k dvoje žičnemu pouku. Pi tem poudarjata, da človek z znanjem materinega jezika lahko najbolje razvija svojo zavest. Materin jezik je človekova druga koža, prikaz njegove zgodovine, njegovih staršev, del zgodovine naroda in družbe. Kdor materinega jezika ne bo zatajeval in zaničeval, bo lažje spoznaval sebe in svet. Tudi nemškega jezika in drugih se bo najlaže naučil tisti, ki bo dobro obvladoval svoj materin jezik. Generalni sekretar avstrijske lige za človekove pravice dr. Erich Koerner ugotavlja, da gojitev slovenskega jezika ni samo pravica tistih, ki jim je slovenščina materinščina, temveč je vseavstrijski interes, da se vsi otroci na južnem Koroškem naučijo slovenščine. S tem bi bili ustvarjeni najboljši poji za zbližanje med narodoma in odstranitev predsodkov.
Naše pomorstvo praznuje — Jugoslovanska vojna mornarica je izbrala za svoj praznik 10. september; to je dan, ko je bil 1942. leta ustanovljen prvi mornariški odred oziroma odred vojne mornarice Južtie Dalmacije. Nastajanje naših pomorskih vojnih enot sega sicer še nekaj mesecev nazaj, saj so že junija istega leta ustanovili minerski odred. Dan vojne morriarice proslavljamo od 1962. leta dalje tudi kot praznik vsega našega pomorstva, s čimer poudarjamo splošni pomen praznika morja in naše domovine kot pomorske dežele. Na sliki: bodoče starešine vojne mornarice med poukom navigacije. (S) — foro arhiv JLA
V nedeljo v Novo Gorico
Na osrednji slovenski proslavi, ki bo v nedeljo, 11. septembrn 11. uri v Novi Gorici, pričakujejo ka- okrog 60.000 udeležencev,, njimi 10.000 nekdanjih borcev in aktivistov 30. in 31 divizije, ki», stavljali IX. korpus in vseh drugih enot, ki so v času narodne ne borbe delovale pod njegovim okriljem.
. J.00, z Blejske 8.22, iz Podhoma ob 8.27, z Bleda ob 8.32, z Bohinjske Bele ob Bohinjske Bistrice ob 9.05. V Novo Gorico bo vlak pripeljal ob Odhod vlaka iz Nove Gorice bo ob 16.30, na Jesenice se bomo 18.44, v Kranj ob 19.43 in v Medvode ob 20.02 ustavljal na vseh postajah.
Ob povratku bij,
tavijcii ■»** to.-., f" '"-j—--■
Vsi prijavljeni udeleženci proslave bodo dobili kontrolne i organizatorjih na železniških postajah pred odhodom. Ce bi, moma še k<" pil na vlaku.
pri organizaiorjm u« z-cic/jhsmh |w»tajah pred odhodom. Ce bi m jemonia še kdo, ki ni prijavljen, želel na proslavo, bo lahko kanj,t
mM nit vhikll.
Dvakrat več tržne pšenii
Jeseni bo v kranjski občini posejanih s pšenico nekaj vc hektarov njiv, od tega na 350 hektarih za tržno proizvod Setveni načrt predvideva 875 ton tržnih viškov pšenice, dvakrat več kot doslej
Kranj — S setvenim načrtom za gospodarsko leto 1983/84 prevzema kranjsko kmetijstvo predvsem glede pridelovanja pšenice kar velike obveznosti. S setvenim načrtom, ki ga je na zadnji seji ta teden potrdil tudi kranjski izvršni svet, se namreč v občini zavezujejo, da bodo pšenico posejali na 20 hektarih več kot lani, skupaj na 912 hektarih. Največ površin bodo zasejali združeni kmetje in sicer 535 ha. v družbenem sektorju pa bo pšenica rasla na 202 hektarih. Vendar pa se za prihodnje leto bolj kot površine povečuje obveza po pridelku tržne pšenice. Medtem ko je bila zdaj le 400 ton, pa se z republiškim planom povečuje na 875 ton. Toda glede na letošnji pridelek tudi takšna obveza glede tržne pšenice kranjskemu kmetijstvu očitno ne bo preveč težka naloga, saj se je od lani občutno povečal hektarski donos, s 1500 na 2500 kg. Če bosta tako KZK Gorenjske, tozd Kmetijstvo in Gorenjska kmetijska zadruga za lastno proizvodnjo kot tudi za zadružni sektor imela na voljo dovolj reprodukcijskega materiala od kakovostnih semen do gnojil in zaščitnih snovi, potem bo pridelek tržne pšenice lah-
ko zagotovljen. Kmetijstvo občine ima glede tržne večje obveze na Gorenj^ mora po republiškem plai^ nja škofjeloška občina ww 35 ha s tržno pšenico, 30 ha, tržiška 20 ha, jesemš^ obvez nima. Glede na odstop lovalnih površin v ravnini število hektarov za tržno p«, zu ml j ivo, količine pridelan* pa glede na razvitost posp službe prav tako.
Med ostalimi poljščinami^ venem načrtu kranjske obči^' vem mestu silažna koruza,; sla skoraj na 1500 hektarih, ko je za koruzo v zrnju pr le nekaj manj kot 200 hektaj. raj toliko hektarov bo — ve^ družbenem ~
sektorju — ^ rzjo, vendar gre tu skoraj pridelovanje rženih rožič™, pomembnejšimi poljščinami' crtu se ozimni in jari ječmj ma bo posejanih nekaj več' hektarov, medtem ko bo i
ni
ogrscici namenjenih po T« v, rov. V setveni načrt sodi n«. 4900 hektarov travnikov
Ce ne eden, bo pa drugi
-.i k
J
Ko so poklicali naše prvčke, smo se z otroki vred zbasali v učilnico. Lepo, novo, svetlo. Na ličnih majhnih stolih smo potem nastrpno čakali, kaj nam bo lepa mlada učiteljica povedala. In izvedeli smo, kdaj bodo naši otroci hodili v šolo, kdaj dopoldne, kdaj popoldne, kdaj je v šoli kosilo, koliko bo stala malica, kakšne zvezke potrebujejo za prvo leto svoje učenosti, da bodo knjige dobili v šoli, za novo matematiko pa potrebujejo množice in plastične kroge, v katere jih bodo lovili. Pa še to, je rekla mladenka pred nami, da bodo starši morali prav pri novi matematiki malce pomagati.. .
Marsikaj bi še radi izvedeli starši. O dopolnilnih dejavnostih na šoli predvsem. O krožkih. Za tuji jezik, za telovadbo, tabornike, pevski zbor, ročna dela, dramski krožek, za košarko, nogomet, rokomet in podobno. Prepričani so bili, da bo o tem mladi tovarišici kar privrelo i: ust ... •
A tovarišici se je ustavilo pri zvezkih in množicah. Lepo se je zahvalila nam staršem in nas poslala na hodnik, naj tam počakamo otroke, s katerimi se bo še malo pomenila.
Nobenih posebnih vprašanj, rtobe-nih posebnih odgovorov v razredu.Zato se je pa zunaj odprla debata! Debata, da nikoli takšne!
»A ste vašega že vpisati k verouku? Še ne? Gospod so rekli, da ga lnhhn vr> m nedeljo po maši. Ja. to pa
mora bitUJa, kako je /ajn,d«t tako /letnega gospoda! T\ pripravni! Kaj vse bodoom^ še po verouku! Tudi na ku&\ klavir bodo igrali. Pa petsto* do spravili skupaj i: ta izlete jih bodo peljali. I tudi zganjali. Ja. veš, pnu\ di to mora biti. Pa naj bo U tako pravijo. Pa še risati M; če bi bilo treba
Mlada kmečka mati posli m a. Toda ni se mogla :bn plazu besed. Že v rncredtt.. skrb na obraz in še sedajo na. Potem se le presede skrbi ta nova matematika da mu ne bom mogla nič Ko sem jaz hodila v šolo. lo, zdaj se bo pa moral ofl* znajti.«
•Kaj to! Nič ne skrbi!Satf^m di ne poznam. Ampak. **J*M rekli, da bodo tudi ta now**M tiko učili po verouku, ce H*£ Tudi novo mutematiko! se. V nedeljo po maši on % bo!«
»Misliš, da res?« jj> ne*wi* be.vednica, a hkrati it HMN*J »Bojo učili, bojo! Saj so
Odleglo je tudi drugi na obrazu ji jc bilo tako ruto
Meni pa se tako zdi da to te »nove matematike-' pi marsikoga bolela glav*!M* nost šole učiti
J
GLAS
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Školja Loka In Tržič — Izdaja Časopisne podja* 0*u
— — _ Q|awnl urednlk taor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc, DuJ«>*««v Jelovean Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedaj, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Žalar In Danica Zleblr - Fotoreporter tast S,
- Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lo|ze Erjavec, Slavko Haln in Igor Kokalj - List Izhaja od oktobra 1947 kolttednl^odjsm%w kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedenako, od Januarja 1964 kot poltednlk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - S**, Gorenjski tisk tisk ZP Ljudska pravica LJubljana. Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Mose Pljadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Krstiš, 01500-603-31999 - Teleloni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komrd*K ganda. računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproičeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — PoHetm 450,— din.
:K, 6. SEPTEMBRA 1983
NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO
3. STRAN O LAS
labi obeti gradbeništvu
Za končne napovedi o doseganju tošnjih načrtov v gradbeni de.jav-osti gospodarstva je ta hip še pre-odaj. Zagotovo pa je že moč ugoto-iti. da so obeti slabi. Potrjujejo se amreč kritične ugotovitve s spo-
ladanskega plenuma sindikata adbenih delavcev v Kranju, ko so republiškim tekmovanjem adbenih delavcev številni pred-vniki gradbenih podjetij iz naše publike opozarjali na resno krizo, traja že tretje leto in bo imela le-prav gotovo neprijetne posledice. Razen nekaterih manjših gradbe-ih delovnih organizacij med večji-domala ni bilo nobene, ki bi se na tku leta lahko pohvalila, da ima ji proizvodni program oziroma lovni načrt tudi pokrit z deli. Vzrok za to je bila kriza zaradi zmanjšane investicijske dejavnosti. Za marsikoga slab poslovni start je potem do neke mere še poslabšal dokaj hud konkurenčni boj za pridobitev del. Daljši konec pri tem so potem največkrat potegnila »domača« oziroma manjša podjetja iz gradbene operative. Večja, kot je na primer na Gorenjskem Gradbinec, pa so povečala napore v povezovanju in iskanju na tujen. +rzu, v omejevanju nadurnega dela, prerazpC.čjanju delavcev, z zaostritvijo dela v režiji in drugimi ukrepi.
Sredi leta se je stanje začelo popravljati, saj je gradbena dejavnost zaživela. Tako bi bili izgledi, da bodo zamujeno nadoknadili z delom ob prostih sobotah in se približali izpol-
nitvi finančnih načrtov za letos. Vendar so potem svetla pričakovanja zasenčile junijske podražitve osnovnih gradbenih materialov, ki so se povečale za 30 in več odstotkov, medtem ko so cene gradbenih storitev zaostale.
Stanje, v katerem se torej ta hip nahaja (predvsem večja) gradbena operativa, zato ni nič kaj rožnato. Dela je sicer dovolj in potrebno bo celo uvajanje dela ob prostih sobotah, vendar so rezultati vedno bolj razvrednoteni zaradi cenovnih nesorazmerij. Tako stanje je že zaostril ukrep, ki ga poznamo pod imenom intervencijski zakon za obvarovanje kmetijskih zemljišč. Gradbeniki ta ukrep po eni strani sicer pozdravljajo in podpirajo, vendar menijo, da, smo bili na to (družbeno) premalo pripravljeni in da je bil zakon vendarle prehitro sprejet, saj je ponekod samo na področju stanovanjske gradnje povzročil najmanj enoletno praznino, hkrati pa bo tovrstno gradnjo v prihodnje ne samb podražil, marveč zaradi zahtevnega, manj kvalitetnega zemljišča tudi upočasnil.
Ta hip so med gradbeniki redki, ki upajo, da bodo letošnji načrt spravili pod streho. Ob tem so si vsi edini, da bi v prihodnje družba kot celota morala bolj misliti nanje. Zmanjšanje investicij, cenovna nesorazmerja, povečane amortizacijske stopnje, zmanjševanje akumulacije že zdaj povzročajo v gradbenih delovnih organizacijah veliko migracijo. Stroko-
Vinko Hafner na obisku v Škofji Loki
Vinko Hafner in Martin Mlinar sta se najprej pogovarjala z družbenopolitičnim aktivom, zatem sta obiskala Rudnik urana Žirovski vrh in Alpino, popoldne pa krajevno skupnost Žiri
Skofja Loka — Včeraj sta obiskala škofjeloško občino predsednik republiške skupščine Vinko Hafner in tj^i predsednik zbora združenega dela Isj^ republiške skupščine Martin Mlinar, t^j Najprej sta se v Škofji Loki pogovarjala z družbenopolitičnim aktivom o aktualnih vprašanjih razvoja občine, zatem sta obiskala Rudnik urana Žirovski vrh in žirovsko Alpino,
po-
ciiK (Poldne pa se je Vinko Hafner pogovarjal s predstavniki krajevne skupnosti Žiri o uresničevanju samoupravne vloge krajevne skupnosti.
I 1
V pogovoru s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih janizacij so posebej izpostavili gospodarske dosežke prvega polletja in še posebej stagnacijo proizvodnje. Ugotovili so, da je glavni vzrok za manjšo proizvodnjo slaba oskrba z materiali za proizvodnjo, medtem ko dolgoročno ni bojazni, da se gospodarstvo ne bi razvijalo, saj je osnova škofjeloškega gospodarstva materialno močna, zdrava in vitalna. Tudi dolgoročno, tako so opredelili v izho-
diščih dolgoročnega programa štabi lizacije, bodo težišče aktivnosti posvetili proizvodnji, izvozu, oskrbi proizvodnje s surovinami in materiali za proizvodnjo ter porabi.
Predsednik občinske skupščine Matjaž Cepin je gosta seznanil tudi s problemi, ki se pojavljajo ob gradnji Rudnika urana Žirovski vrh in pri tem menil, da je treba investicijo obravnavati v celoti in se prizadevati, da bo v celoti uresničena. To je skupaj z dogovorjeno infrastrukturo.
Sicer pa je infrastruktura eden glavnih problemov škofjeloške občine. Sedanja zakonodaja je vse ceste, na loškem jih je več kot 600 kilometrov, opredelila kot »občinske«, zato bo njihovo vzdrževanje izredno breme za občino. Zaradi izredne razprostranjenosti terena je nujna tudi izgradnja telefonskega omrežja.
Spregovorili so še o krajevni samoupravi ter o delgatskem sistemu in problemih, ki krnijo njegovo učinkovitost.
L. Bogataj
vni, kvalificirani delavci odhajajo v proizvodne delovne organizacije, kjer kljub neustrezni usposobljenosti in na manj vrednih delovnih mestih dobijo po nekaj sto starih tisočakov več. Strokovno osiromašenje gradbene operative bo imelo jutri veliko večje in daljnosežne posledice kot pa trenutna gradbena kriza zaradi investicijske zaostritve. Spomniti namreč velja, da slovenski gradbeni delavci ustvarjajo 12 do 13 odstotkov narodnega dohodka, da je neposredno in posredno vezanih na gradbeno dejavnost še okrog 20 drugih gospodarskih dejavnosti in da je nenazadnje vsak peti delavec pri nas tako ali drugače neposredno povezan z gradbeništvom, u
A. Žalar
Navojni
zicniki
za Ameriko
Jesenice — TOZD Žebljarna je eden najstarejših obratov v Železarni Jesenice. Svojo proizvodnjo je začela že v letu 1889. Navadne livarske žičnike je izdelovala v začetku, sponke, čevljarske žabice in lepenkarje. Mesečna proizvodnja je takrat znašala od 600 do 800 ton. Po vojni pa je proizvodnja žebljev hitro naraščala. Preko 11 tisoč ton so jih letno proizvedli. Z leti je bil opuščen tudi nerentabilni proizvodni program, kot so bili bodeča žica, sekanec, žični odrezki in podobno. Zdaj izdelujejo le še žičnike, proizvodnja pa je izrazito izvozno usmerjena, saj le 500 do 1000 ton žičnikov prodajo doma, preostalih 10- do 11.000 ton pa izvozijo v Ameriko, Nemčijo, Italijo. Največ žičnikov gre v Ameriko, ki pa zadnje čase zahteva vedno več posebnih navoj nikov, potrebnih pri izdelavi lesenih palet in montažnih hiš. Zadnja leta celo pogojuje nakup žičnikov s količino navojnikov in vse kaže tako, da bo v bodoče možen izvoz žičnikov le, če bo jeseniška železarna izdelala in ponudila tudi dovolj zahtevanih navojnikov.
Zato se je TOZD Žebljarna odločila, da bo kupila v Nemčiji deset novih strojev za izdelovanje navojnikov z letno zmogljivostjo 2.000 ton navojnikov v štirih dimenzijah. S tem bi znatno povečala izvoz, saj bo kar 90 odstotkov te proizvodnje namenjene izvozu, 10 odstotkov pa domačim proizvajalcem palet za gradbeništvo. Jeseniška železarna je pravzaprav naš edini proizvajalec navojnikov; ŽE-ČE Karlovac izdeluje le fine kratke navojnike za čevljarsko industrijo.
Zanimivo je tudi to, da bodo novi stroji zahtevali le 12 novih delavcev. Osnovni surovec za izdelavo navoj-nih žičnikov je klasični gladki ži-čnik, izdelan na sedanjih žebljarskih strojih v TOZD Žebljarna, surovino zanj pa dobijo v domači Žičarni.
Vrednost te nove investicije v jeseniški Železarni znaša 59 milijonov dinarjev; devizni kredit v znesku DM 1.146.240 bo za Železarno najela Ljubljanska banka. Redna proizvodnja navojnikov naj bi na novih strojih stekla že maja 1984. D. Dolenc
NA DELOVNEM MESTU
»1
i Dt
it
*■
I
<<
k m
Po delu kmetija
»Ata je pozimi vedno kaj miza-ril, izdeloval in popravljal je različno kmečko orodje. Že kot otrok sem hotela biti vedno zraven in mu pomagati. Tako sem dobila veselje za delo z lesom, in ko sem dobila Se štipendijo pri Domopre-mi v Železnikih za poklicno lesno solo, ni bilo več kaj premišljevati,« pripoveduje devetnajstletna Irena Pintarjeva, doma iz Mar-tinj vrha, ki že leto dni dela v Do-mopremi kot kvalificirana mizar-ka. I/učila se je za splošnega mizarja, saj ta mali železničarski kolektiv slovi po kvalitetnih mizarskih storitvah, zlasti pri opremi stavb z lesom. Še posebno so njegove storitve dobrodošle tam, kjer ne morejo vgraditi serijske Opreme. Tako prav sedaj izdelujejo posebno prilagojeno opremo za šolo prizadetih otrok v Ljubljani.
\)"\a je vedno dovolj in lahko bi delala tudi popoldne, če bi imela čas. Vsak dan se namreč vozim domov, v Martin j vrh, kjer je doma na kmetiji še vedno veliku de
|a Prevoz |e zek) dobro urejen Pr"d nekaj leti so krajani s po-
Irena Pintar — mizarka
močjo krajevne skupnosti asfaltirali že precejšen del ceste, pa tudi makadam dobro vzdržujemo in prav sedaj smo cesto tudi nekolika razširili. Pozimi, ko zapade sneg, je sicer treba nekaj kilometrov peš, vendar se da prestati.«
Konec- preteklega meseca se je Irena poročila na kmetijo. Tudi mož je doma z Martinj vrha in je zaposlen. Dokler bodo njegovi starši ,še pri moči, pravi, bo še ho dila v službo, potom pa bo ostala doma. Kmetija je dokaj velika, imajo nekaj nad 10 glav živin*' in
precej gozda, tako da ji dela nikdar ne bo zmanjkalo. Čeprav leži Martinj vrh na osojni strani Blegoša in visoko in je življenje tu se posebno trdo, ne bi šla rada iz tega kraja. Tudi če ne bi mogla v službo, ne ona ne mož, bi ostala v hribih. Bi pač nekoliko skromneje živeli, pravi, saj denar ni vse in doma je vendar najlepše.
Sicer pa je z delom v tovarni kar zadovoljna. Do sedaj so imeli nizke osebne dohodke, ker so zgradili novo tovarno. Med 8500 in 9500 dinarjev so zaslužili takšni brez prakse, od sedaj naprej pa bo bolje. Okoli 13.000 dinarjev bo znašal njen mesečni zaslužek.
»Pri nas mora vsak dobro delati in poprijeti za vsako delo. Devetnajst nas je, od tega trinajst v proizvodnji in šest v režiji, če k režiji štejem tudi mojstra. Za vsakega se točno ve, koliko je naredil. Res pa je, da mene, ker sem edina ženska v delavnici, malo varujejo pred terenom, zato pa je moja naloga, da zjutraj skuham kavo in pospravim po malici, ki jo dobivamo iz Iskre.«
Načrti? Ste nekaj let bo prav gotovo hodila v službo. Zraven bosta z možem pomagala še njeni materi in očetu pri delu, ker brat, ki dela doma. odhaja v vojsko. Prav gotovo pa bosta ostala v Martinj vrhu, kjer je po njenem najlepše. Čist zrak je, frlir in lep razgled.
L. Bogataj
Stalne okvare zapirajo vodo
Od spomladi cevovodi kranjskega vodovodnega omrežja odpovedujejo kar po vrsti, temu pa se je pridružilo še nekaj večjih okvar zaradi del na gradbišču avtoceste — Pipe so najpogosteje suhe v SK Vodovodni stolp, občasno pa tudi drugje — Zadnje miniranje na gradbišču avtoceste je bilo ■ preblizu cevovoda
Kranj — Vodovodno omrežje v kranjski občini, to velja predvsem za glavne vode, je res že staro in ponekod povsem dotrajano, vendar je doslej še kar zdržalo. Le letos, od spomladi naprej se okvare na vodod-vodnih ceveh kar vrstijo. Odpovedujejo tako stare, dotrajane železne cevi kot tudi najnovejše plastične ali alkatenske. Neredko morajo dežurne ekipe kranjskega Vodovoda v eni noči odpraviti kar po 5 okvar. Zadnjo okvaro so ta teden odpravljali na vrhu Jelenovega klanca pred hotelom Creina. Neprestane okvare so zadnje čase grenile življenje vodovodnim delavcem, predvsem pa stanovalcem v domala vseh kranjskih naseljih, priključenih na kranjski vodovod. Še posebej so motnje v preskrbi z vodo občutili vzdravstvenih delovnih organizacijah.
Ko je ta torek po dolgem času kazalo, da je napak konec in je vode v ceveh iz severnega dela Kranja bilo toliko, da je po daljšem obdobju spet pritekla v rezervoarje vodovodnega stolpa na Oldhamski cesti, pa so za ponovno prekinitev cevovodov »poskrbeli« premalo pazljivi graditelji avtoceste. V torek, okoli 14. ure, so namreč razstreljevali traso avtoceste, pri tem pa je močna eksplozija poškodovala novi cevovod, sicer zavarovan s cementnimi cevmi in cementnim plaščem. Kako se je takšna nezgoda mogla zgoditi, pri Slovenija ceste Tehnik še niso pojasnili, vendar pa so prav gotovo točno vedeli, kje gre cevovod, saj so dela pri prestavljanju tega odseka vodovodne povezave proti Kranju izvedli sami skupaj z IMP. V približno pol ure je vode v cevovodu iz Zelenega hriba proti Kranju zmanjkalo. Delavci Vodovoda so takoj po nezgodi preusmerili vodo proti Kranju po stranskih cevovodih, škodo na cevovodu pa so lahko začeli popravljati šele, ko so gradbeni stroji SCT odstranili kupe materiala s cevovoda. Čeprav je cevovod na mestu, kjer je bila eksplozija, zdaj popravljen, se boje, da se utegnejo napake pojaviti še na drugih mestih cevovoda zaradi hidravličnega udara vode po eksploziji. Morebitne poškodbe bo seveda težko ugotoviti, saj je cevovod na trasi avtoceste v celoti v zaščitnih betonskih ceveh. Sedanja škoda zaradi eksplozije bi bila prav gotovo manjša, če b ;zva-jalec del na avtocesti obvestil Vodovod o nameravanem miniran^ x, saj bi lahko potem vodo za krajši čas zaprli in s tem zmanjšali pritisk v ceveh ter tako preprečili ali vsaj zmanjšali morebitno škodo na cevovodih.
S to okvaro na delovišču avtoceste je bil seznanjen tudi kranjski izvršni svet, ki je zahteval,od Slovenija ceste Tehnika podrobnejše poročilo o tem dohodku, zahteval pa je tudi, da izvajalec del naslednji teden odpravi še druge napake na cevovodu, kjer zdaj uhaja voda. Da bi to popravili, bo treba vsaj za en dan zapreti vodo proti Kranju, začasno pa jo bodo spuščali preko stranskih cevovodov na Kokrici, v Predos-ljah, preko Primskovega, kar bo zadoščalo le za polovico potreb po
vodi- L. M.
Niz ukrepov za boljše delo
V leski Verigi polletne rezultate ocenjujejo kot solidne, pri čemer v vseh temeljnih organizacijah niso enaki, saj sta imela Vijakrana in TIO izgubo — Najpomembnejša je vsekakor ugotovitev, da so dobro poslovale tiste temeljne organizacije, ki so izvažale
Lesce — Leska Veriga je letošnje prvo polletje zaključila s 28 milijoni dinarjev pozitivnega rezultata, na ravni delovne organizacije seveda, saj vse temeljne organizacije niso bile enako uspešne. Rdeče številke sta namreč imela Vijakarna, kjer je izguba znašala 9 milijonov dinarjev, in TIO, ki je pridelal 5,5 milijonov dinarjev izgube.
V Verigi skupne rezultate ocenjujejo kot solidne, saj so fizični načrt proizvodnje dosegli 99,6-odstotno, pri čemer so bil solidni tudi pri asortimanu izdelkov. Najpomembnejša je vsekakor ugotovitev, da so dobro poslovale tiste temeljne organi/,u i je, ki so izvažale. Tehtnica se je se veda prevesila v korist izvoznikov zaradi domače zamrznitve cen in divjanja tečaja dolarja. Tako so se izdelki Verige bolje prodajali na tujem kot doma.
Rdeče številke v Vijakarni je povzročilo prav dejstvo, da pomembne j šega izvoza v prvem polletju ni imela, sedaj pa računajo, da bo v devetih mesecih bolje. Dodati moramo seveda še razmere na domačem trgu, saj so se v zadnjem letu in pol porušila vsa sorazmerja med cenami mate rila in izdelkov. Tako so v Verigi marca lani podražili izdelke v povprečju za 15 odstotkov, nakar so bile seveda zamrznjene, cene materialov pa so se v primerjavi z lanskim letom povečale za 97 odstotkov. Če dodamo še podatek, da imajo pri izdelkih 40-odstotni delež, so razlogi izgub jasni.
V TIO je že nekaj časa zastavljen dolgoročni program odprave izgube in razlog, da uspehi v letošnjem prvem polletju niso večji, je v tem, da ne dosegajo fizičnega načrta proizvodnje, čemur botrujejo težave z nakupom nove. uvožene opreme. Tako niso mogli pognati vseh strojev, ki jih je predvideval načrt. Po drugi strani pa je izguba v TIO posledici cenovne politike v Jugoslaviji, saj priznavajo izdelovalcem povsem enakih pnevmatičnih izdelkov dokaj
različne cene, čeprav jih odobrijo na zvezni ravni.
V Verigi so za drugo polletje pripravili poseben program ukrepov, katerih osnovni cilji so doseganje načrtovane proizvodnje, dohodkovna uspešnost in realizacija izvoza. Ukrepe so podrobno razdelili po posameznih službah in njihovo uresničevanje zelo strogo mesečno preverjajo. Ostro so zastavili akcijo za oskrbo z materiali in računajo, da oskrba z jeklom in barvnimi kovinami v okviru medsebojnih dobav v slovenskih železarnah, kompenzacijskih poslov s Poljsko in sporazuma o dobavah med slovenskimi železarnami in RMK Zenica do konca leta ne sme biti problematična.
Še težjo nalogo ima Verigi na prodajna slugba, saj se na domačem trgu, posebej pri blagu široke proizvodnje, potrošnja zmanjšuje. Pri tem ugotavljajo, da se tudi izdelavne serije zmanjšujejo, kar seveda pomeni večje stroške.
Ena poglavitnih nalog pa je izvoz, kjer so Verigini izdelki dohodkovno uspešnejši. V letošnjem prvem polletju so izvozni načrt uresničili 70-od-stotno. Zaradi mile zime so imeli več kot 25-odstotni izpad pri snežnih verigah. V nekatere vzhodne države se je izvoz bistveno zmanjšal. Pravega odgovora še nimajo, saj je težko reči, ali je to posledica gospodarske krize ali naše neaktivnosti.
V Verigi so zato začeli izvoz usmerjati tudi v dežele, kamor doslej niso prodajali, povpraševanje pa je tam veliko. Vendar naročila iz Irana, Sirije zaradi kopice formalnosti kasnijo. Če bi jih lahko nekaj že realizirali, bi bil izvoz v prvem polletju blizu načrtovanega.
Še večjo pozornost kot doslej so v Verigi posvetili kadrovski politiki, izkoriščenosti delovnega časa, uresničitvi načrta investicij, razvoju novih i zdel kov, vse bolj pozorni pa so pri kupcih, ki računov ne plačujejo redno.
M. Volčjak
O L, A 8 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN UUDJE
PETEK, 9. SEPTEMI
Čevlji za sedem let
Žiri — Čeprav ji' danes v Alpini zaposlenih veliko žensk, ki Šivajo 6e vije, oziroma njihove dele in ima čevljarstvo v Žireh več kot stoletno tradicijo, imajo vendarle eno samo če-vljarko. To je Pavlina Kopač, po domače Beštrovcova Pavlina iz Stare vasi, ki bo prihodnje leto imela 80 let.
»Oče je imel doma obrt in ker so bratje pomrli že kot otroci, me je nagovoril, naj bi se pri njem izučila, čeprav ni bilo v navadi, da bi ženske sedale za čevljarski stol. V šoli mi je šlo dobro. Z branjem in računanjem nisem imela težav, zato mi ni bilo treba v pripravljalni tečaj za obrtno šolo. Tako sem pravzaprav hodila v obrtno šolo le dve leti, medtem ko so fantje v veliki večini imeli pouk kar tri leta. Šolo smo že tedaj, takoj po prvi svetovni vojni, imeli v Žireh.«
Ko se je.izučila, je še naprej delala doma pri očetu in leta 1923 je naredila pomočniški izpit.
»Izdelati sem morala ženske nedeljske čevlje z visokimi petami. Sama sem jih morala narist, urezat, zašit in izdelat. Tedaj smo morali čevljarji nekaj znati, oziroma smo morali znati narediti čevelj od začetka do konca. Danes pa je v tovarni toliko poklicev kot je delov čevlja«
Dobrih deset let je zatem še delala doma. Ko pa so se nekateri obrtniki opomogli, so začeli delati večje serije in ceneje, so mali propadli. Tudi Pavlina se je najprej zaposlila pri Fricu, zatem pri Zajcu in tik pred
drugo svetovno vojno — Postolarski zadrugi, ki je predhodnica Alpine.
»Ko sem še delala doma, smo delali predvsem po naročilu. Ljudje so prišli pomerit in naročit čevlje v delavnico. Še več naročil pa smo dobili po pošti. Imeli smo svoj katalog, v katerem so bili narisani šihtni, pol-šihtni in praznični čevlji s cenami. Kdor jih je hotel imeti   ie napisal
kakšne želi in kako velike. Povedati moram, da smo delali zelo močne čevlje in da so Žiri slovele prav po kvaliteti. Tako nam je pisal naročnik, da že sedem let nosi naše čevlje pa so še celi. Vendar se jih je sedaj naveličal in bi rad nove.«
Po vojni se je Pavlina, kot večina Žilovcev, zaposlila v Alpini. Ker je bila čevljarka in je dobro poznala, kaj vse se potrebuje za izdelavo čevlja, je bila zaposlena v skladišču materiala, kjer je sortirala material za proizvodnjo. Natančno je namreč vedela, kaj mora biti v določenem zaboju.
»Vendar pa takrat, čeprav se je Al-pina že imenovala tovarna, delo še niti približno ni zgledalo tako kot danes. Delalo se je največ še ročno oziroma z obrtnimi stroji in nič kaj dru gače kot v večjih obrtnih delavnicah. Le toliko je bilo delo razdeljeno, da je nekdo risal, drugi rezal, tretji šival, četrti lepil in zabijal cveke itd.«
Sedaj je že 27 let upokojena. Živi sama in v glavnem še vse sama postori po hiši. Le njivjo ji pomaga obdelat sorodnica. Gre skoraj nikamor več, ker jo preveč bolijo noge. Vseskozi pa upa, da se bo ajjpletos vrnila iz Avstralije nečakinja in potem ne bo več tako sama.
L. Bogataj
STROKOVNA SLUŽBA
SKUPNOSTI
POKOJNINSKEGA
IN INVALIDSKEGA
ZAVAROVANJA
V SR SLOVENIJI
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
Čiščenje poslovnih prostorov
na območni delovni enoti v Kranju za določen čas, to je za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu.
Delo se opravlja polni delovni čas, samo v popoldanskem času.
Pismene vloge naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: SPIZ ODE Kranj, Stara cesta 11.
Praznik krajevne skupnosti Kranj Center
Kranj — V spomin na veliko tekstilno stavko, ki se je začela v Kranju in se razširila po vsej Sloveniji ter bila nato s silo zadušena 16. septembra 1936. leta, krajevna skupnost Kranj Center 10. septembra praznuje svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti se tudi v tej krajevni skupnosti v kranjski občini lahko pohvalijo, z nekaterimi delovnimi uspehi in akcijami.
V sedanjem mandatnem obdobju je v primerjavi s prejšnjimi precej bolj  zaživelo družbenopolitično in samoupravno delovanje. Tako so se krajani aktivno vključili v javno razpravo o odloku o javnem redu in miru, ki bo ta mesec na dnevnem redu zasedanja občinske skupščine, nadalje o razrešitvi in ureditvi prometa v mestu na podlagi prometne študije, odločno so se zavzeli za akcijo za čistejše ozračje, organizirali ošiščeval-no akcijo, razpravljali o idejni rešitvi in ureditvi Podrtine oziroma urejanju starega mestnega jedra in še bi  lahko  naštevali. Posebej velja omeniti tudi delovanje poravnalnega in potrošniškega sveta in skrb za obveščanje. Tako je komisija za informiranje letos začela izdajati Glasilo krajevne skupnosti in prav za praznik je- izšla že tretja številka.
Sicer pa bo ob letošnjem prazniku v krajevni skupnosti več različnih prireditev. Že drevi ob 18. uri bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju slavnostna akademija, na kateri bodo med drugim Jani Bizaj, Francki Marchel, Francu Ribnikar-ju, Zdenki Šinkovec in Borisu Valen-čiču podelili bronasta priznanja in značke OF krajevne konference socialistične zveze. Po svečani akademiji bo na vrtu gradu Kieselstein piknik z družabnim srečanjem. Jutri (sobota) bo ob 10. uri dopoldne komemoracija ob spomeniku Vide Šin-kovec-Janine in Tatjane Odrove nad Lajšami pri Dražgošah, na igrišču ob stadionu Stanka Mlakarja pa bo ob 8. uri otvoritev balinarske steze in tekmovanje balinarskih ekip. Popoldne (ob 17. uri) bo v gradu Kieselstein lutkovna igrica za otroke, koncert pihalnega orkestra ob 18. uri in ob 19.30 predvajanje risank na Titovem trgu. V nedeljo dopoldne bo na Titovem trgu kolesarsko tekmovanje pionirjev in cicibanov ter na centralnem strelišču na Hujah streljanje z zračno puško. Osrednja nedeljska dopoldanska prireditev pa bo kramarski sejem na Titovem trgu.
A. Žalar
Spoznavajmo fuksije - .Se do nedelje bo v paviljonu Hortikulturi društva Kranj pri Prešernovem gaju odprta razstava fuksij, kij* blja ljubitelje cvetja, posebej pa še fuksij, s cele Gorenjske. To< druga tovrstna razstava v Kranju, le da je letošnja veliko bolj pesvl saj na njej sodelujejo številni gojitelji te prikupne cvetne grmovi Malokdo ve, da je prvo vrsto fuksij našel in opisal pater ChanVtJ mier 1696. leta na Haitih ter jo imenoval po tedaj slavnem bota| Leonhardu Fuchsu — fuksija. Najbolj razširjene so fuksije v visjAi aah do 3000 m, v pasu okoli ekvatorja, v gorskih gozdovih Sredn*. Ju*ne Amerike. Na Novi Zelandiji pa zraste fuksija v iO-memJto*! vo~ No, takšnih v Kranju ni na ogled, našli pa boste več deset mi -raznobarvnih trajnic. — Foto: M. Ajdovec
nih in ustmenih posredovan} nov smo lahko ugotovili, dc< traso, ki poteka izven območji glavskega narodnega parki zato ukrepanje na osnovi ;a Triglavskem narodnem pc osnovano. Kot ustanova, k\ varstvo   Triglavskega na parka, srno nemočni glede njo pri urejanju teh zadev, črtovane trase pa se že nahaja močju tistega dela Martuljka, zavarovan s posebnim odlok« vse od leta 1949 in je cato no  nujno,   da  na tem m skladno s tem predpisom sp jo stanje in ukrepajo Zarod^ stvo naravne in kulturne aYui$ Sli Slovenije. Planinska zvt^n venije in Zavod za .spomeniško stvo iz Kranja. Lokacijski m< beni postopek za gradnjo takt pa mora izvesti pristojni upi organ občine Jesenice, saj se
Obnovljen Krevsov jez v Škofji Loki
Sora ne bo več ogrožala in poplavljala rekreacijskega območja in objektov v tem delu Škofje Loke
Škofja I^>ka — Po petletnih pripravah in dobro leto dni trajajočih delih so v sredo, 7. septembra, dopoldne v Škofji Loki preizkusili delo vanje obnovljenega Krevsovega jezu. Nekdanji jez je namreč omogočal obratovanje mlina in žage. Ker pa je
Prekriti ga je treba — Na Srednjem vrhu nad Gozd Martuljkom je doma macesen. Z macesnovimi deskami so nekoč tu gradili hiše, jih z macesnovimi skodlami prekrivali. Temno rdečerjavo barvo so dajali kraju prav ta drevesa, od sonca ožgana, od dežja in neurij prebičana. Nič čudnega, da Srednji vrh tako privlači slikarje. Odkril ga je Ljubo Ravnikar, za njim pa kaj radi prihajajo sem mladi slikarji. Kmetje tod še vedno slede izročilu. Pri Vanovih prekrivajo enega od kozolcev. Debele, močne macesnove skodle bo dobil. Da bo spet za trideset in več let mir. — Foto: D. Dolenc
ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n.sol.o.
Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb
objavlja naslednja prosta dela in naloge v proizvodno planski službi:
1. VODJE PROIZVODNO PLANSKE SLUŽBE
Pogoji: — visokošolska izobrazba organizacijsko proizvodne smeri,
—- 5 let delovnih izkušenj s področja planiranja in vodenja proizvodnje, — aktivno znanje svetovnega jezika. .
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v pisni obliki v 15 dneh na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako »za DSSS«.
on razmeroma visok, je narasla Sora vedno poplavljala zemljišče na levem bregu. Ko so se v občini odločali, da zemljišče na Podnu pozidajo (danes so tu že športni objekti in dve šoli), so s tem v zvezi načrtovali tudi ureditev tega dela struge Sore in zavarovanje levega brega pred poplavami.
Pripravljalna dela so se začela pred petimi leti. Načrtovalci projekta so skušali ohraniti čim vernejšo podobo tega dela Škofje Loke (otočki, kanali), zato so se odločili za izvedbo jezu z avtomatsko regulacijo gladine. Ko se je v Evropi začel uveljavljati tako imenovani mehki jez z gumijevim mehurjem, so se odločili zanj. Na začetku glavnega projekta so sodelovali še češkoslovaški strokovnjaki, ki so med prvimi v Evropi prevzeli ta sistem od Američanov. Potem so se v to izvedbo vključili tudi strokovnjaki Save iz Kranja. Tako je sedanji Krevsov jez v Škofji Loki že povsem domača izvedba gumijastega mehurja tovarne Sava. S to izvedbo, ki je povrh še desetkrat cenejša od drugih znanih rešitev, bo krajina ostala nespremenjena, Sora pa ne bo več poplavljala oziroma ogrožala objektov. Razen tega bodo v tem rekreacijskem območju uredili tudi naravno kopališče. •
Investitor te pomembne rešitve in pridobitve za Škofjo Loko je bila Območna vodna skupnost Gorenjske, izvajalec del pa Vodno gospodarsko podjetje Kranj. Celotna izvedba prenovljenega jezu je veljala 9,7 milijona dinarjev, ureditev okolice z mlinskim kanalom Mlinščice pa še dodatne tri milijone dinarjev.
A. Ž.
DRUGAČNE IZKUŠNJE
K pisanju me je spodbudil članek v Glasu Pri Zinki na Sedmerih jezerih. Prebrala sem ga od začetka do konca. Iz njega puhti sama prijaznost in prisrčnost. Moje izkušnje pa kažejo drugače. V soboto, 20. avgusta, je bil v koči mož z dvema prijateljema. Malce začuden je bil nad ponašanjem receptorja Janka. Neki planinec je prosil za žig Tičarice, pa ga sploh ni dobil, niti zvedel, kje ga lahko dobi. Iieceptor je bil očitno nejevoljen zaradi gneče, vendar bi vseeno lahko vsaj vljudno odgovoril.  V nedeljo, 21. avgusta, sem tudi sama šla s Komne na Sedmera. Prepričala sem se zaradi težav z žigi. Prijateljica je morala lep čas čakati na razglednice, saj je moral re-ceptor opravljali gostinske usluge. Ko mu je omenila, da že dolgo časa čaka in da bi rada le razglednice, je nejevoljno godrnjal. Dovolj pisanja. Hada bi le povedala, da razumem težave osebja v natrpanih plu-ninskih postojankah, vendar mora kljub temu  veljati prijazen e-duos do planincev. Pa lep pozdrav
Milena Vovko, Podbrezje
KJE JE GLAS?
Nekaj protestov oziroma pisem smo prejeli, v katerih nas opozarjate, da neredno dobivate Glas oziroma nekaterih izvodov sploh niste prejeli. Taksna protesta smo dobili i: Škofje 1 oke in Žirov. Povedati moramo, da na vsako sporočilo o neprejemanju Glasa takoj ukrepamo in preverimo, ali se je zataknilo pri nas ali kje drugje, na primer na jiošti. \'sem naročnikom Glasa istočasno odpošljemo Glas in tako pri nas ni vzroka, da vsi naročniki ne bi pravočasno dobili časnika.
Glede pripomb o pomanjkanju papirja in obsegu Glasa pa tole: količine papirja od zadnje krize dalje zadoščajo za redno izhajanje Glasa v dogovorjenem obsegu in sicer ob torkih 12 strani in petkih 16 strani. Ob tem vas moramo seznaniti, da se je papir podražil za 20 odstotkov, kai je za nas izredno velik dodatni strošek. Pa tudi druge storitve in materiali,   potrebni   za izhajanje Glasa, so iz dneva v dan dražji. Tudi ztiradi tega moramo varčevati in se truditi, da na za nas in za bralce sprejemljivem   obsegu objavimo čim več kar moremo in moramo. Poudarjamo, da je družbena pomoč našemu časopisu šibka in vedno manjša in da mora kolektiv sam ob sodelovanju naročnikov zagotoviti normalno poslovanje kolektiva in s tem izhajanje Glasa.
.   Jože Košnjek
POJASNILO TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA
Na pismo Alojzija Vovka z Bleda, ki je bil objavljen v Glasu 19. avgusta, posredujemo odgovor s prošnjo, da ga objavimo.
»O gradnji gozdne ceste v območju Tofovega grabna, ki se nahaja v širšem področju Martuljka, naša delovna organizacija ni bila obveščena. Na osnovi nekaterih pisme-
nja takega objekta brez tokari voljenj nikakor ne more m Če gre za črno gradnjo, pa^ da so za ukrepanje pristome zne inšpekcijske službe'/
aopisom smo predhodno w, li tiste organizacije, kiso;aa\l za skrb nad Martuljkoiv ,sW da ugotovijo stanje in pmtlS zvezi z gradnjo te ceste terukr
za zaščito tega območja..
Za Triglavski narodni n*, Mladen Berginc. dipl. pravnik
ZAHVALA
Iskrena   hvala   vodstvu l\ upokojencev Skofja Loka .t nik, ki je bil omuniciru« u 12. avgusta letos v Škofji Loktl senečen sem bil zaradi rabita dovoljen   s  pogostitvijo. rn/d smo se počutili. Še enkrat mj%| hvala za vse.
GLAS NA SMETIŠČU
Kot veste, ste na željo raiejt ročnika dne 19. 8. 1983 vrnit* sopisu objavili članek z na*1«* Glas na smetišču. Ta članek*h vsem točen,  kajti dopis «u\ opozorilo je tovarišu Zenijupi^ TD Besnica in ne KS Bem«i\ navajate. Dalje navajate, it taka stvar biti sprejeta ktm«^ zapisniško in celo s priea»u*\ zano. da je ta sporna štetnika Gl^ s tem naslovom res med oif»\ Vendar naj vam povemo, dt»^. take stvari nimamo časa, dabt«V cali sejo, sestavili komisijo, vljali zapisnike in potem ieta«^ pali. To je zapravljanje čtM.^ nas je dovolj jasen dokaz rw du^ smetišču samo naslov, ki po r ^ primeru ni bil prari. Vendar ga vam po potrebi s pričami p*y kujemo. Mislimo pa, da to » trebno, ker so pravi krivci ikn\ šega kolektiva. Sicer vam je jx^ po razgovorih s tov. Zenije*^ znano, njemu smo se mi iepis*\\ oprostili.
Vi pa opravite svoje v svoji čeprav ste objavili ta članek M\ doč, kdo je pravi povzročite!}. k\ pa v članku navajate, da je stvar pomisleka vredna, srn \y prav zato poslali ta dopis, ki želji objavite, vendar naj bo ^ čen in iskren.
Turistično društvo Besnkt
PETEK, 9. SEPTEMBRA 1983
KULTURA
5. STRAN O
September v Cankarjevem domu
S septembrom ponovno odpira svoja vrata Cankarjev dom v Ljubljani in že za začetek ponuja bogat kulturni spored. Začnimo pri razstavah. Na ogled že izbor s VI. jugoslovanskega la male plastike v Murski Soboti. Razstavo, ki jo je posredovala galerija iz Murske Sobote, si lahko ogledate še do 11. septembra. Drevi bodo odprli arheološko razstavo Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, ki jo je pripravil Narodni muzej iz Ljubljane z sodelovanjem drugih muzejev iz Jugoslavije. Ob razstavi bodo pripravili danes ob 15. uri posvetovanje arheologov, v torek, 13. septembra, predavanje, ki ga bo arheolog Mitja Guštin imel še v torek, 20. septembra, obakrat ob 17. uri. Razstavo si boste lahko ogledali do 6. novembra. Od 21. septembra dalje pa bo na ogled razstava Publikacije zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bo obsegala pregled publicistike zavoda po letu 1945 do danes.
V okvir festivala znanstvene fantastike, ki bo v Cankarjevem domu 04* potekal 16., 17. in 18. septembra, pa jjlS bo sodila likovna in knjižna razstava. V času festivala bo tudi osmo zasedanje evropske znanastvenofanta-stične družbe Eurocon 8. V teh dneh bo zvrstilo okoli 80 prireditev naj-ičnejših zvrsti: filmi, video, dra-i, lutke, glasba, literarni večeri, lavanja,   okrogle   mize, video razstave. Poleg Cankarjevega ima nastopata kot soorganizatorja tudi Sekcija za spekulativno umetnost in društvo Nova — študentski organizaciji, ki se ukvarjata izključno z znanstveno fantastiko. Namen organizatorja je približati dosežke ^■■anstvene fantastike slovenskemu 5%   prostoru,   pritegniti mednarodno ^   strokovno in ljubiteljsko udeležbo ■r javno postaviti tezo, da dosežki znanstvene fantastike niso nikakr-
vstopni
o^i bodo veljale 500 dinarjev, obiskoval ci izven Ljubljane pa jih lahko naročijo tudi po pošti, z vnaprej poslanim UU? potrdilom     o     vplačilu (račun 50100-603-41427 z oznako »Fantaziji
Seznam filmov je dolg, zato posebej omenimo samo dramo. V petek, 16. septembra, ob 19. in 22. uri bo »Teater ITD iz Zagreba uprizoril »Go-'\ spodarja senc« Dubravke Jelaćić-Bu-žimski. Nastopila bosta Pero Kvrgič
SI
V vlogi profesorja in Ivica Vidovic v vlogi študenta. V Gospodarju senc »nastopata dve govoreči osebi, toda svet, v katerem se nahajata, dovoljuje samo en glas. Zato je to igra žrtve in rablja . . .«
Drugi dan festivala bo promocija knjige Zorana Živkovica »Sodobniki prihodnosti«, okrogla miza na temo »Ljubiteljstvo, fenomen znanstvene fantastike«, predstavil se bo Brian Aldiss, literarni večer in koncert Mihe Kralja. Sestal se bo iniciativni odbor za ustanovitev jugoslovanske organizacije znanstvene fantastike. Zvečer pa bo še predavanje o aspek-tih znanstvene fantastike.
Zadnji dan festivala, v nedeljo, bo okrogla miza na temo vizualne znanstvene fantastike, Vid Pečjak se bo predstavil z radijsko igro Pobegli robot in s predavanjem Znanstvena fantastika — čemu in zakaj? že dopoldne bo predavanje o vizualni znanstveni fantastiki, zvečer pa še okrogla miza na teme Sanje in strahovi, o preživetju civilizacije, alternativah, utopijah in znanstveni fantastiki kot izvidniku v prihodnost.
Toliko o znanstveni fantastiki, ki bo brez dvoma pritegnila pozornost. Še poprej pa si boste v Cankarjevem domu lahko ogledali skupno uprizoritev SLG Celje in Cankarjevega doma, ki je že doživela uspešno predstavitev. Podnaslov igre Miloša Mi-kelna »Mor. pol. kvalif. tov. Gubca« označuje »Sestanek z neprijetnim dnevnim redom«: 1. Informacija o položaju na Poljskem, 2. Mor. pol. kvalif. tov. Gubca, 3. Razno. Delo je režiral Franci Križaj. Predstava bo na sporedu v ponedeljek, 12. septembra, v torek 13. septembra in v sredo, 14. septembra, vselej ob 20. uri.
V četrtek , 15. septembra, ob 20. uri bo koncert ameriškega tria znanega kitarista Dona Mc Leana, ki se bo po daljši evropski turneji ustavil v Ljubljani.
Uspešna predstava minule sezone, delo R. Queneauja Vaje v slogu, ki sta jo skupaj pripravila Cankarjev dom in SLG Celje, bo ponovno na sporedu v ponedeljek, 19. septembra, v četrtek, 22. septembra in v soboto 24. septembra, vselej ob 20,30. Režiral jo je Jurij Souček.
Simfonični orkester Slovenske filharmonije bo imel otvoritveni koncert v petek, 23. septembra, ob 19,30.
Pozornost vsekakor velja tudi ročk operi »Zvezda in smrt Joaquina Murieta, čilskega razbojnika, podlo
Jezikovno razsodišče (116)
Jugoslovanska nacija
»Kaj boste rekli na trditev Koste Nadja v reviji Intervju (NO Politika, št. 46 z dne 4. marca 1983), ko pravi: »Ne bi bilo marksistički tvrditi da danas — sutra neće biti jugoslovenske nacije. A biće je!« Potem se lahko porodi misel, da Košta Nad j zagovarja tudi ponemčevanje, poitaljevanje, pobolgarjevanje ... zamejskih Slovencev, Hrvatov, Makedoncev ... — vsak narod ima svoj jezik: Kakšen jezik pa naj govori jo Jugoslovani, tj. tisti državljani, ki so se, vsekakor iz določenih vzrokov, tako opredelili in za kar se on navdušuje v prerokovanju te nove narodnosti?« — A# U. iz Ljubljane.
Zadnji čas spet več beremo (tudi v Delu) o tako imenovanem jugo-slovanstvu v narodnem, ne državnem smislu. Po tej »filozofiji« nimamo le Slovencev ali Hrvatov, Srbov ali Romov itd., ampak tudi Slovence ali Jugoslovane, Hrvate ali Jugoslovane itd. Jugoslovan v tem smislu je torej Neslovenec, Nehrvat, Nesrb, Nerom itd. Prav imate, ko menite, da bi bil tak Neslovenec itd. v Jugoslaviji Jugoslovan, v Italiji Italijan, na Madžarskem Madžar. Tako bi bila za ene končno rešena kvadratura narodnostnega kroga: v Jugoslaviji bi bili sami Jugoslovani, v Avstriji Avstrijci, v Švici Švicarji, v Veliki Britaniji Velikobritanci, v Sovjetski zvezi Sovjeti (ali morda Rusi?), v Grčiji in Bolgariji pa seveda tudi le sami Grki in samo Bolgari (le kaj bi tam počeli npr. še kaki Makedonci, ali Turki ali Srbi, ali »kaj podobno nemogočega«!). Pravo kolumbovo jajce, ni kaj reči.
V resnici je seveda tako, da se pri nas v Sloveniji natančno loči narodno pripadnost od državne. V narodnem oziru smo pri nas večinsko Slovenci, sicer pa še Italijani, Madžari, Romi..., v državnem pa Jugoslovani (kakor so v tem smislu tudi Slovenci zunaj Jugoslavije italijanski, avstrijski, madžarski itd. državljani). Kaj bi torej mešali jasne stvari! Kdor hoče ali ne more biti član takega naroda (ali narodnosti), pač naj ne bo — do tega ima polno pravico —, toda imenuje naj se (če se vendar mora imenovati tudi po narodu ali narodnosti) tako, da pri tem ne bo delal zmede v ustaljenih poimenovanjih glede na narod oz. državo. Saj smo vendar Slovenci, Hrvati, Srbi, Albanci, Muslimani, Makedonci itd. tudi Jugoslovani, namreč člani državne skupnosti, ki se imenuje Jugoslavija. Tisti, ki govorijo o jugoslovanski »naciji« v prihodnosti, naj bi vendar pomislili na to, da »jugoslovanstvo« obstaja že danes, da smo Jugoslovani v zgoraj nakazanem državnem smislu že danes vsi, ki imamo jugoslovansko državljanstvo, in da to razen formalne, pravne pripadnosti, pomeni tudi vsebinsko, zavestno pripadnost vsemu, kar danes predstavlja samoupravna socialistična Jugoslavija. Slovenstvo, srbstvo, crnogorstvo, romstvo, rusinstvo, makedon-stvo itd. prav nič ne moti takega jugoslovanstva, in leto naj nič ne moti onega. Tudi poimenovalno ne.
Glede jezika, ki naj bi ga govorila bodoča »jugoslovenska nacija«, si pač upravičeno mislimo, da to ne bi bila slovenščina ali kateri drug naš jezik, ki ga govorijo še manjše jezikovne skupnosti, temveč jezik, ki ga govori večina državljanov Jugoslavije.
Zato bi morali — zaradi ohranjanja in krepitve jugoslovanske državne skupnosti, temelječe na polni enakopravnosti narodov in narodnosti — zavračati sleherno inženirstvo takih med- ali nadnacij: uživajmo čisto vino, zdraveče tudi nacijski kompleks ali sindrom.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
ubitega v Kaliforniji 23. junija 1853. leta« v izvedbi moskovskega gledališča Leninskega komsomola P. Gru-ško po motivih dramske kantate Pa bla Nerude. Moskovsko gledališče bo v Ljubljano prišlo neposredno z beograjskega BITEF-a, Na sporedu bo v četrtek, 22. septembra, ob 22. uri. V tem okviru bo v nedeljo, 25. septembra ob 19,30 v Cankarjevem domu gostovalo še gledališče Poznana iz Poljske s predstavo »Konec Evrope« v režiji Višnjevskega. V nedeljo, 2. oktobra, ob 20. uri pa bo gostoval Theatre du Chapeau rouge iz Pariza s predstavo »Gevrev — Cham-bertin«.
V ponedeljek, 19. septembra, in v petek, 23. septembra, ob 20. uri bodo prikazali pet najnovejših jugoslovanskih filmov, ki so nastali z malo denarja, a so kljub temu doživeli uspeh pri ljudeh.
V torek, 27. septembra, ob 19,30 bo orgelski koncert, s katerim se bo predstavil vrhunski ustvarjalec francoske šole Georges Delvalee.
V torek, 27. septembra, ob 20. uri bo premiera madžarskega filma »Čas se je ustavil«. Ob 20,30 pa bo imel koncert švicarski šansonjer Claude Zaretti.
V petek, 30. septembra, ob 16. in ob 20. uri bo gostovalo poljsko lutkovno gledališče Arlekin iz Lodža z »Lodoisko« W. Gogustavvskega.
Ob koncu pa si boste lahko še ogledali satirični kabaret Pavliha 83 in sicer v petek, 30. septembra, ob 22. uri in v soboto, 1. oktobra, ob 20.
'-N
Kamničani vabijo
Kamnik — Turistično društvo Kamnik prireja letos od 8. do 11. septembra 13. revijo narodnih noš, male obrti in gostinstva v Kamniku. Prireditev so prvič pripravili v okviru kmečke ohceti v Podgorju pri Kamniku. Letos bodo sodelovale narodne noše iz Slovenije in zamejstva. Generalni pokrovitelj prireditve je Svila-nit Kamnik, ki edini pri nas izdeluje rute za narodne noše. Blizu 700 narodnih noš bo letos na kamniški prireditvi. Sodelovali bodo tudi konjeniki in 4 godbe na pihala. Želja Kamničanov je, da bi prišla njihova prireditev v koledar osrednjih slovenskih kulturnih prireditev.
Mladinski pihalni orkester iz
Fiumicella v Kranju
Na povabilo Pihalnega orkestra iz Kranja pridejo v soboto,
10. septembra, na obisk mladi godbeniki iz Fiumicella (Videm—Italija). Kranjčanom se bodo  predstavili   istega  dne ob
11. uri na Titovem trgu v Kranju s kratkim promenadnim koncertom.
Popoldan bodo obiskali Bled, kjer je predviden koncert ob 17. uri v zdraviliškem parku pod hotelom Jelovica.
Ker so odnosi med kranjsko ' godbo in pihalnim orkestrom Fiumicella prisrčni in tovariški, se oboji tega srečanja, ki bo letos že četrto, vnaprej veselimo.
Boni Čeh v Festivalni dvorani na Bledu
Vseobsežen krog oblik
Oblikovni svet akademskega slikarja Bonija Čeha je človeška figura, figura rešena spon svoje telesne utesnjenosti in izročena ognju slikarjevega oblikovalnega procesa. Tisto, kar je ostalo, je pogosto manj zunanja kot notranja podoba človeka, je tisto, kar more oblika samo nakazati in ne v polni meri tudi izraziti. Zato človek v Čehovih slikah ni otipljiva predmetnost, temveč prosojna, monumentalno zasnovana grupacija dematerializiranih teles, ki v okviru*svojih fizičnih in duhovnih sestavin in odnosov učinkujejo neposredno, resnično in prepričljivo.
Oblikovalni spekter Bonija Čeha je nenavadno širok. Slikarstvo, grafika, kiparstvo, keramika in v novejšem času tudi tapiserija se povezujejo v enovitem ustvarjalnem ritmu. Osnovni oblikovalni koncept je pri vseh naštetih izraznih načinih podoben, vendar prilagojen likovnemu nosilcu oziroma gradivu — platnu, grafičnemu listu, lesu, kamnu, betonu, keramični posodi, tekstilu itd.
Slikarstvo Bonija Čeha ima izrazito slikovit značaj. Poglavitna oblikovalna in izrazna vloga je namenjena barvi, ki je kultivirana in v svojih nanosih mojstrsko uporabljena.
Grafika Bonija Čeha se uveljavlja predvsem v okviru obrisne črte in marsikdaj dopolnjuje ali razjasnjuje z barvnimi prelivi zastrto ustvarjalno zamisel slikarske kompozicije.
Plastika še bolj kot grafika konkretizira v sliki zameglen vsebinski koncept. Umetnik uporablja različna gradiva in jih smotrno vključuje v svoje plastične sestave. Človeško telo je nakazano le v detajlu, slikar se pogosto izraža tudi s simboli in arhetipskim podobnimi znamenji. Kljub pogostnim malim dimenzijam ima Bonijeva plastika kot smo že večkrat poudarili monumentalen značaj, njegovi mali kiparski izdelki so pravzaprav osnutku za velike plastike.
Keramika, ki jo Boni Čeh šele vpeljuje v svoj oblikovalni program, je perspektivno področje slikarjevega dela. V poslikanih posodah najdejo dekorativni in obenem barviti elementi, ki se vežejo na umetnikove osnovne slikarske kompozicijske sheme, odličnega nosilca.
Na sklenjeno barvno ploskev, ki se pri Boniju Čehu uveljavlja predvsem v grafiki, se navezuje tudi oblikovni značaj slikarjevih tapiserij. S tapiserijami, ki jih slikar tke na lastnih statvah, se zaključuje tudi krog vsestranskih in kvalitetnih likovnih prizadevanj Bonija Čeha- Cene Avguštin
Mednarodna razstava otroških ekslibrisov
V razstavnem salonu Dolika na Jesenicah so minuli petek odprli mednarodno razstavo otroških ekslibrisov, ki si jo lahko ogledate do 21. septembra. Objavljamo besede, ki jih je ob razstavi zapisal prof. dr. Bogomil Karlavaris, častni predsednik Zveze likovnih pedagogov Jugoslavije.
V času velikih nihanj v pogledih, pojmovanjih in kriterijih o vrednostih, idealih in ciljih vzgoje mlade generacije, ustvarjalni pristop k tematiki EXLIBRISA na področju likovne vzgoje zasluži posebno pozornost. Čeprav je z enim delom izven glavnih tokov likovnega izobraževanja, deluje mednarodni natečaj za idejne rešitve in realizacijo grafike malega formata na temo ekslibris kot osvečujoča novost, ponuja izredno zadovoljstvo, deluje lepo in prisrčno. Natečaj, ki so ga razpisali Društvo Exlibris Slovenije, osnovna šola Komenda-Moste in revija Pionir, potrjuje, da se lahko ob majhnih stva reh s skromnimi sredstvi, brez velike reklame in zahtev ustvarijo izredni rezultati, zlasti pri vzgoji mladine, še posebno na področju kulture. Učenec, ki se loti neke teme za ekslibris, se srečuje s širokim kulturnim prostorom: z vrednostjo in varovanjem knjige, z lepoto grafičnega oblikovanja, s temami iz neposredne okolice, z načinom življenja, s samim seboj, s svojimi potrebami, željami, s predstavitvijo samega sebe, pa tudi s tehničnimi in likovno oblikovanimi problemi male grafike. S tem pomeni mednarodni natečaj na temo ekslibris prispevek k interdisciplinarnemu pristopu do kulture, njeno povezanost z vzgojo, istočasno pa spoznavanje kulturnih tokov drugih dežel
in narodov, kar vse prispeva k razvijanju ustvarjalne, vsestransko razvite, svobodne in kulturne osebnosti.
Splošni položaj in nivo kulture na neki šoli se izoblikuje tudi s takšnimi manjšimi prizadevanji, kakršen je ekslibris. Istočasno lahko spodbujanje takšnih oblik okrepi in razvija kulturno raven in prispeva h kvaliteti kulturnega življenja. Tak sklep potrjujejo tudi dela, ki so prispela na natečaj. Ker je to že tretja razstava na temo »otroški ekslibris« (po slovenski in jugoslovanski), se lahko jasno vidi napredek pri tistih šolah, ki so sodelovale na vseh razstavah. Najboljši so tisti otroški ekslibrisi, pri katerih so skušali povezati likovno strukturo in temo, odnos med splošnim in posebnim v kompoziciji, realno in simbolično dekorativno, tradicionalno in sodobno. Takšne rešitve so posebej vidne in jih je žirija predlagala za nagrado. Presenetljivo je, kako so nekateri otroci razumeli bistvo stvari in s tem obogatili svoje kulturno obzorje, svojo ustvarjalnost in likovno kulturo. To pa je bil tudi namen tega natečaja.
Na razstavi je prikazanih okrog 460 ekslibrisov iz desetih dežel, od skoraj 3000 prispelih grafik. Razstavljene stvaritve so v vsakem pogledu vzorne in primerne. Zato je razstava tudi poučna in vzgojna za vse tiste, ki jo bodo obiskali.
Kulturni koledar
JESENICE - DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice, razstavni salon, vabi na razstavo Mednarodnih    otroških ekslibrisov.
Razstava bo odprta do 21. septembra.
RADOVIJICA - V septom bru in oktobru velja v radovljiških muzejih nekoliko spremenjen urnik. Odprti so vsak dan razen ob ponedeljkih in sicer: Čebelarski muzej od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Kovaški v Kropi od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure, Muzej talcev v Begunjah od 8. do 17. ure. Šivče-va hiša v Radovljici je odprta ob sobotah od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici pa v sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
TRZlČ - Pred kočo na Kriški gori bo v soboto, 10. septembra, cb 15. priredil moški Komorni zbor DPI) Svoboda iz Podnarta pod vodstvom Egija Gašperšiča
koncert slovenskih planinskih in domoljubnih pesmi.
KRANJ - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kultur nozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ogledate stalno razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem.
V Prešernovi hiši v Kranju sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je ob 10-lctnici slikarjeve smrti na ogled spominska razstava Ljuba Ravnikarja.
V galeriji Mestne hiše v Kranju je na ogled razstava Tirolski slikarji in kiparji. V Mali galeriji se predstavlja slikar Martin Goričanec s ciklom akvarel-nih upodobitev gorenjske krajine in njenih spomenikov. V Stebriščni dvorani pa je v spomin ob 5-obletnici njegove smrti na ogled razstava slikarja Štefana Simoniča.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 sta n;i ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stal na zbirka Slovenka v revoluciji.
Na prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo ulico je na ogled stalna zbirka Kulturnozgodovinski spomenik Kranj.
Konferenca OO ZSMS Sava Kranj organizira predvidoma 23. septembra srečanje mladih pesnikov in glasbenikov. K sodelovanju vabi vse mlade iz DO v Kranju. Če želite sodelovati na tej prireditvi s svojimi prispevki, nam to sporočite na naslov: Konferenca OO ZSMS Sava Kranj, Škofjeloška 6, podrobnejše informacije pa lahko dobite po telefonu 25-461 — int. 320 ali 530.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu je bila odprta prva samostojna razstava akademske slikarke Marije Prelog. Razstava bo odprta do 15. septembra.
Odbor za pripravo izseljenskega piknika v Škofji Loki prireja danes ob 20. uri na dvorišču puštalskega gradu skupaj z Albertom Gregoričem ob ritmu kitar v južnoameriškem vzdušju VEČER PESMI - OD MEHIKE DO OGNJENE ZEMLJE. To bo za vsakogar priložnost ,okusiti nekaj nenavadnega. Tudi sami boste lahko zaigrali, če boste s seboj prinesli kitaro.
GLAS 6. STRAN
IZ ŠOLSKIH KLOPI, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA
p™c191sEi™ly
nI
Dragi mladi prijatelji!
Priznati vam moram, da je v mojom predalu prava pravcata počitniška suša. Od nikoder nobenega vašega glasu! Še najbolj pridni so otroci naših delavcev v tujini, iz Sindeli'ingo-na, Stuttgarta, Besigheima in Reutlingena. Res ne vem, kaj bi počela, če bi se ti tako pridno ne oglašali. Navdušeni so nad počitnicami v domovini, nad vzponom na sam Triglav! Kaj pa vi? So bile počitnice tako zanič, da se ne splača pisati o njih? So bile prekratke? Vas je na morju oplazila kakšna meduza? Zoprhice vseh zoprnic so to. kajne?! Ste dobili čez počitnice kakšnega mladega kužka ali mucka? Ali pa celo bratca ali sestrico? Ste tudi vi šli to poletje kam v hribe? Morda na Triglav? Kaj, ko bi kaj napisali o svojih doživetjih med počitnica mi. Saj se je vendar toliko lepega in zanimivega zgodilo! Lepo vas pozdravljam, želim vsem skupaj dober »start« v šolskih klopeh, po tihem pa upam, da bo že naslednji teden moja miza kar zasuta z vašimi pismi . . .
Vaša urednica
S Trigl&vom na Triglav!
NE PREDDVORSKA, TEMVEČ VISOŠKA FOLKLORA - Ne vem, zakaj se nam tako rado prav pri visoški folklori narobe zapise m jo vedno zamenjavamo s preddvorsko. Zadnjič, ko smo p.sal. o ŽIV-ZAVU, je bilo v GIASU spet narobe napisano. Visoske deklice m nadebudni fantiči so zaplesali pri šem-peterskem gradu! In to lepo in prisrčno, da je bilo kaj! - Foto: I). Dolenc
POMERILI SVOJE MOCl — Takole živahno je bilo v soboto, ;j. septembra, na Kokrici, kjer se je staro in mlado spustilo v tek. Prišla je tudi množica pionirjev in mladincev z vse^ Gorenjske. Športno društvo Kokrica je namreč spet organiziralo svojo tradicionalno prireditev »Na teku se dobimo«. Ni pomembno, kdo bo prvi, pomembno je le, da smo tu, da se množično udeležimo te nadvse prijetne športne in družabne prireditve in pomerimo svoje moči. — Foto: M. Ajdovec
^^^^^^ natečaju Lju-k«r zajeten šop ^^^^^^"^ ■'('m 1 P? v-saj priporočeni v objavo ThI^ ^f8™* predstavljamo prijetno pesmico UHA T ™o da"eS in prosti spis V ŠOLI MMcTv^eh^rlST*?" Svetelja morda marsikdo tudi zamislil kaler,m se bo
Sodelovanje gorenjskih občin Kranj, Tržič in Škofja Loka z društvi naših državljanov na začasnem delu v tujini .— to so društva Triglav v Stuttgartu, Reutlinge-nu in Sindelfingnu v Zvezni republiki Nemčiji — je zadnje čase precej živahno. Medsebojne izkušnje bogatijo delo in omogočajo nove oblike povezovanja. Pripravljeni so programi izmenjave kulturnih skupin, športnih ekip, obiskov učencev in sodelovanja šol. Kakor prejšnja leta so tudi v teh počitnicah učenci slovenske dopolnilne šole letovali v Novigradu in v taboru Zveze tabornikov občine Škofja Loka v Fazani ter navezali številna nova poznanstva z vrstniki.
Planinska sekcija SŠKD Triglav Sindelfingen pa je v mesecu avgustu poskrbela za prijetno novost: v sodelovanju s Planinskim društvom Škofja Loka je organizirala dvodnevni pnhod na Triglav. Udeležilo se ga je petnajst ljubiteljev planin, članov SŠKD Triglav Sindelfingen, SKUD Triglav Stuttgart, SKPD Mura Besigheim in SKUD Triglav Reutlingen. Kar trinajst od njih se jih je prvič odpravilo na naš najvišji vrh in ga tudi uspešno osvojilo. Naša vodnika, člana G RS in PD Škofja Loka, sta imela dosti dela, da sta pred Aljaževim stolpom »krstila« vse novince. Čeprav razgled ni bil najboljši, je bil ves trud poplačan in zadovoljni smo se vrnili mimo Planike in Vodnikovega doma v dolino. Preden smo si rekli Nasvide-nje!, so nekateri udeleženci povedali svoje vtise in želje: Igor Langus, član GRS Škofja Loka in naš »glavni« vodnik:
»Precej skupin sem že vodil po planinskih poteh, toda tako homogene, disciplinirane in primerno opremljene še nisem imel. Posebno moram pohvaliti našo najmlajšo udeleženko, šestletno Barbaro Majcen, ki ni prav nič zaostajala za odraslimi. Planinsko društvo Škofja Loka je pripravljeno pomagati SŠKD Triglav Sindelfingen in sodelovati pri organizaciji pohodov v naše gore, saj je prav, da se na zahtevnejše poti ne odpravljamo brez strokovnega spremstva.*
Ferdo Dernikovič, blagajnik SKPD Mura Besigheim:
»Z ženo sva navdušena ljubitelja planin in če nama le čas dopušča, greva v naravo. Izkoristila sva tole priliko in se v varnem spremstvu vodnikov prvič povzpela na Triglav. Žal mi je, da se tega dobro' 'organiziranega pohoda ni udeležilo več naših članov, tudi najmlajših. Upam. da bo planinska sekcija iz Sindel-fingna poskrbela, da bo pohod na Triglav postal vsakoletna skupna akcija slovenskih društev. Prihodnjič bom pripeljal tudi svoja otroka, ki ta čas ravno letujeta z vrstniki iz domovine.«
Darja Oseli, 19 let, SKUD Triglav Stuttgart:
»Veliko sem slišala o Triglavu in pred odhodom so me vsi svarili, da bo to prevelik zalogaj za moje planinske izkušnje. In res me je tisto noč, ko smo prespali v Planiki, obhajal strah pred mogočnim vrhom. Toda v spremstvu vodnikov in ostalih udeležencev vzpon sploh ni bil tako hud in na vrhu sem sklenila, da se bom še kdaj odpravila na to pot. Takrat bo mogoče tudi boljši razgled!«
Špela Majcen, učenka 3. razreda slovenske dopolnilne šole v Sindelfingnu:
»S starši in mlajšo sestrico prav radi zahajamo v planine. Vesela sem, da sem v teh počitnicah spoznala nov del naše domovine. Vesela sem tudi zato, ker so bili z nami Nataša in Aleš Markun ter Jure Kutnjak iz Slovenije. Spoznali smo se med lanskim obiskom pri učencih osnovne šole Janko in Stanko Mlakar v Šenčurju. In kdor ne ve, kako poteka »krst« na vrhu Triglava, naj gre drugo leto z nami!«
Kaj bi še dodali tem besedam? Zadovoljni obrazi na Rudnem polju so zgovorno povedali, da je bil pohod za vse udeležence prijetno doživetje. Prvič smo se srečali pod našim očakom, preživeli dva lepa dneva in se razšli kot stari znanci z obljubo, da se bomo še kdaj skupno podali na planinske poti, tudi na Triglav, čigar ime nosijo naša društva daleč v tujini ter nas povezujejo z domovino.
Mira Turk
LOTERIJA
Ura
Ura dela tika, taka, vsak dan in brez predaha. Poslušamo prijetni glas, s kazalcema nam meri čas.
Ura zazvoni cin, cin, hitro iz spanja te zbudi. Če pa ni navita, očka in mamica zaspita.
Ura kar naprej tiktaka, vstani, v šolo se mudi! Zvečer pa spet o pravem času,
v posteljo te položi.
Tomaž Svetel]
2. c OŠ Simon Jenko
Kranj
r
V šoli
V šolo hodijo vsi učenci. V njej se naučijo pisati, računati, pa tudi bolje spoznajo svojo domovino.
Septembra, ko sem začela hoditi v drugi razred osnovne šole dr. Josipa Plemlja na Bledu, nisem znala niti ene slovenske besede. Veliko so mi pomagali nepozabni prijatelji, a ne toliko, da bi znala nagla.šati slovensko. Ker smo v osnovni šoli Vuk Karadžič v Zrenjaninu hodili v razrede v čevljih, sem tudi na Bledu prišla v šolo v sandalah. Vsi so se mi smejali. Bilo mi je nerodno — šlo mi je na jok. Vmes je prišla tovarišica in me je pred otroki branila. Nekaj jim je govorila, kar se veda nisem razumela. Ko je govorila, so bili otroci vse bolj in bolj tiho. Ko pa je končala, so se mi začeli so-
šolci opravičevati in takrat sem spoznala novo besedo »oprosti«.
Na moje, mamičino in ati-jevo presenečenje sem bila ob polletju zadostna in na koncu leta odlična. Od tistega septembrskega dne so me sošolci pustili pri miru in postala sem njihova prijateljica. Malo z rokami pa tudi z besedami, pa smo se spora zumeli.
Milica Vukelič, 5. a
OŠ Prežihov Voranc,
Jesenice
Tomaž je zdaj že v 3. in Milica v 6. razredu. Obema želimo, da bi jima v šoli dobro šlo, pa seveda, da bi še kaj lepega napisala za natečaj in morda tudi za našo rubriko ,S šolskih klopi'.
Srečka št.	din	Srečka št.	din
30	m		40
50	60	2644	840
3810	600	9934	440
5690	400	012384	20.040
08380	2.000	358324	20.040
23200	8.000	55	60
34750	8.060	35265	2.000
73720	6.000	253435	100.000
77100	6.000	400945	20.000
041840	20.000	454875	20.000
397730	20.060	66	60
497300	20.000	226	160
31	80	6486	600
23361	800	48406 458546	8.000 20.000
52	60	37	100
62	80	57	100
72	80	97	60
8892	1.000	887	200
45632	2.000	4397	460
56242	2.000	57857	4.100
052712	500.000	86667	2.000
351202	20.000 120 80	1718	400
33 73		00278	6.000
		106958	20.000
343	160	288618	20.000
723	200	328128	1.000.000
08003	6.000		
16113	4.000	9	40
37433	4.120	44739	2.040
001833	20.120	63369	4.040
109343	50.160	223109	20.040
253483	20.000	352059	20.040
448213	20.000	398989	20.040
Obletnica bazoviških žrtev
V soboto, 10. septembra, ob 11. uri bo v Prešernovem gaju v Kranju manjša slovesnost pri spomeniku bazoviškim žrtvam.
O dogodkih izpred 53 let, ko so 6. septembra 1930 v Bazovici ustrelili prve slovenske antifašiste, bo spregovoril sekretar občinske konference zveze mladine iz Kranja Adolf Sitar. Venec k spomeniku bazoviškim žrtvam bodo položili predstavniki kranjskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Krunj, s kulturnim programom pa bodo nastopili uf/enci ekonomske srednje šole iz Kranja. Organizatorji vabijo na slovesnost vse občane Kranja in okolice, posebno pa šolsko mladino.
NAGRADNA KRIŽANKA
KRAJ PRI POSTOJNI Z LESKO
industrijo
v pomJRJU. v zrh (Baveri
KAKOVOST NO DALMAT VMO
ISTOČASNA
USTRELI TEV IZ VEč OROŽIJ
ZNAKI PRED NAPA DOM PO
ZJASTI
NAJVEČJI
NAFTNI KONCERN NA SVETU
OZKE. OB DELANE DESKE
NORVEŠKA DRSALKA. TRIKRATNA OLIMP ZMA GOVALKA
POPRAVI
LO. IZ. BOLJŠAVA
MESTO NA
PORTUGALSKEM
STAROGR ZEMLJE -MEREČ
GRŠKI (OTOK OB 7AH1 OBALI MA LE AZUE
PUSTNA SEMA S PTUJSKE GA POLJA (KURENT)
STARO EGIPTOVSKI PISATELJ
TIBETANSKO GOVEDO
SISTEM TIPK. KLAVIATURA
LETOVIŠKI KRAJ BU Zli PULJA
MANJŠI JADRANSKI OTOK
PRVASL FILMSKA IGRALKA
Rešitev nagradne križanke z dne 2. septembra: karte Alain v va. Nep. Ra. pivo, orion, asa. stoletje, Tanja, trajnost At lo«V c*'T* neon, ole. top, Jerman, Njasa, Aa, eho, I, LL, splenitis iokae* x??aTo tobak, Erika. Kr, Visoko, ave, nanak, Nat, Ado Darian, ram pakla Prejeli smo 161 rešitev. Izžrebani so bili: 1  nagrado (2^0 ^ v Voglje 120, Šenčur 2 nagrado (150 din) prejme Pavlina BiŽrf? Ix»ka- 3. nagrado (1 !0 din) preime Zdenk« 7„n^ tv„J  ^"V R_el«** ir osta Petra
Slapar, Kranj. Koroška 14, Miro Roblek, Bašelj 62, Preddvor T"!"( M. Pijadeja 32 in Antonija Dovžan, Luznarjeva 24 a, Krani
Nagrade bomo poslali po pošti. ' *"
Rešitve pošljite do 14. septembra na naslov: ČP Glas K deja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada nii hsJ"^ K din in 3. nagrada 100 din. h        lsm d,n'2- n«i^
Imate prihranke v devizah, ki jih želite čimbolj smotrna porabiti?
Š prodajo deviz Ljubljanski banki si zagotovite poleg dinarske protivrednosti pri veljavnem tec* ju, še gotovinsko posojilo v enakem znesku.
Posojilo boste dobili po 18 % letni obrestni meri in ga vračali v enakih mesečnih obrokih. Najdaljša doba vračanja je 5 let.
Višina kredita in doba vračanja sta odvisni od vaše kreditne sposobnosti.
Dodatne informacije boste dobili v vseh enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. Huoijanske
/O   ljubljanska banka ]
_Temeljna banka Gorenjske k, j
PETEK, 9. SEPTEMBRA 1983
ŠPORT IN REKREACIJA, ZANIMIVOSTI
7. STRAN O LAS
r-
Manifestacija prijateljstva treh dežel
V nedeljo na Tromejo
Rateče — V nedeljo, 11. septembra, bo že četrti pohod na Tromejo, kraj, ki leži v treh državah: v Jugoslaviji, Avstriji in Italiji. Pohod je v sedanjih letih prerastel v pomembno manifestacijo prijateljstva in sodelovanja sosednjih dežel in zbliževanja ljudi. Številna prijateljstva so bila že sklenjena na dosedanjih pohodih.
Pohodniki bodo krenili do Tromeje s treh strani: iz Rateč izpred gostilne Šurc, iz Bele peči v Italiji in Selč pri Podkloštru v Avstriji. Tudi organizacijski odbor pohoda je sestavljen iz predstavnikov Kranjske gore, Rateč, Trbiža in Podkloštra.
Vsi, ki bodo z naše strani v nedeljo obiskali Tromejo, morajo imeti veljavni potni list ali obmejno propustnico. Ob osmih zjutraj bo začetek pohoda. Pohodniki bodo razdeljeni v osem skupin, ki jih bodo vodili izkušeni planinci. Med 11. in 13. uro bo na Tromeji kulturni program, ki ga pripravljajo v zgornjesavski dolini, v Zilji in v Kanalski dolini. Gibanje na prireditvenem prostoru bo neomejeno, čeprav bo prostor v treh državah. Skupno bodo organizatorji poskrbeli tudi za jedačo in pijačo. Iz vsakega kraja bo nekaj posebnega. Tudi za plesalce bo poskrbljeno, čeprav bo plesišče kar na travi. Srečanje bo trajalo do 17. ure, ko bo povratek v dolino.
Pohodniki se bodo lahko do Rateč pripeljali z rednimi avtobusi, pred jeseniško železniško postajo pa bodo tudi izredni avtobusi.
V primeru slabega vremena pohoda ne bo. Ob tem bosta jeseniški in ljubljanski radio obveščala v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj. Vabljeni torej na prijetno srečanje na Tromejo!
"J k
30 let dela AMD Cerklje
Cerklje — Jutri ob 19. uri bodo člani Avto moto društva Cerklje, ki združuje sedem krajevnih skupnosti pod Krvavcem, na slavnostni seji v društvenih prostorih proslavili 30-letnico uspešnega delovanja društva, najzaslužnejšim
SPORT OB KONCU TEDNA
HOKEJ — Jeseniški hokejisti so uspešno začeli novo sezono. Premagali so avstrijskega prvoligaša iz Gradca, v soboto pa so slavili tudi nad ljubljansko Olimpijo. Ta tekma je sodila v okvir tekmovanja za pokal Alpe Adria. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri, 10. septembra. Jeseničani bodo ob pol osmih zvečer doma igrali z Gardeno iz Italije — J. Rabič
NOGOMET — Nogometaši Triglava imajo naporen spored V nedeljo so doma premagali Primorje, včeraj pa so igrali z Mariborom. V nedeljo bodo v okviru tekmovanja v slovenski nogometni ligi gostovali v Izoli.
Nogometaši Jesenic, ki igrajo v zahodni skupini slovenske območne nogometne lige. so doslej odigrali dve tekmi: doma s Piranom in z Domžalami v gosteh. Obakrat se je tekma končala neodločeno brez zadetkov. V nedeljo, 11. septembra, bodo Jeseničani doma igrali Z moštvom Elana iz Novega mesta. — J. Rabič
V občinski nogometni ligi Kranja pa bodo v tem kolu igrali člani, mladinci in pionirji. Članske tekme bodo v soboto (jutri) ob 16.30. Igrali bodo Primsko-vo ■ Podbrezje, Šenčur : Kokrica, Trbo-je Triglav B. Zarica: Bitnje, Visoko: Velesovo, Preddvor : Grintavec in Britof: Hrastje. Pionirji bodo igrali jutri ob 15. uri. Srečali se bodo Britof Šenčur, Kokrica: Sava, Primskovo Zanca Mladinske tekme pa se bodo začele v nedeljo ob 10. uri. Igrali bodo Naklo : Šenčur, Preddvor : Kokrica Trboje : Primskovo. — D. Jošt
TENIS - Na Jesenicah je veliko zanimanje za tenis. Doslej so organizirali im deset turnirjev in sodelujoče točkovali po posebnem sistemu. Šest najboljših se bo v nedeljo, 11. septembra, srečalo za naslov najboljšega. Igrali bodo Dragojevič, Jakšič, Zupan, Gaser, Hladnik m Tišler. Tekmovanje se bo začelo ob osmih zjutraj. — J. Rabič
SKOKI V VODO - Akrobatska smučarska sekcija ŠD Dovje-Mojstra-na pripravlja v soboto in nedeljo tekmovanje v akrobatskih skokih v vodo na Kredi nad Mojstrano. Tu so uredili manjše naravno jezerce in zgradili skakalnico iz umetne snovi. To bo prvo takšno tekmovanje v Jugoslaviji. Največ uspeha pričakujejo domačini, saj so med najboljšimi v državi. Jutri bo uradni trening ob 12. uri, v nedeljo pa ob 10. uri. Tekmovanje se bo začelo ob pol enih. — J. Rabič
ROKOMET - Bogat rokometni spored se obeta za konec tega tedna. Ro-kometaši škofjeloške Jelovice, edini gorenjski zastopnik v II. zvezni rokometni ligi, bo jutri zvečer ob 20. uri doma igral z ekipo Dubovca. Povedati velja, da bo tudi tekma 3. kola med Jelovico in Rovinjem 24. septembra ob 20. uri, vsa kasnejša srečanja v Škofji Ivoki pa se bodo začenjala ob 19. uri. Sodnika srečanja bosta Čeak in Jova-novic Rokometaši Peku bodo jutri doma igrali ob 18. uri z ekipo Poleta, rokometa šice Peka ob Hi,30 /. moštvom Bur je, Dupljanke pa gostujejo pri ekipi Iskre. Rukometaši Preddvora bodo v :<ubliski li«i v nedeljo ob 10. uri doma igrali z In lesom. Začela se bo tudi bdinska republiška rokometna liga - skupina center Jutri ob 15.30 bosta ••!<•<. ..in j i Peko : Mas Kočevje in Kamnik Duplje, ob 18. ur T pa Alples : Pred-'(Zc danes bo Hoje mladinskih siv
j cunj: ob 17. uri Peko : Škofja Loka. ob 19. uri Jelovica : Preddvor in ob 20. uri Olimpija : Šentvid. Jutri bo na sporedu
[ Je srečanje Ka"inik . Dupljo.
pa bodo podelili priznanja AMZS in društva.
Zgodovina AMD Cerklje sega v leto 1953, ko so se motorizirani občani kot ostali na množičnem sestanku dogovorili, da se ustanovi lastno društvo. Takrat ni bilo ničesar razen dobre volje in velikega navdušenja posameznih privržencev avtomobilizmu in motociklizmu. Pogoji so bili na začetku zelo težki, vendar ni hotel nihče popustiti. Kmalu po ustanovitvi so kupili motorno kolo Džilera, naslednje leto pa s pomočjo AMZS rabljen osebni avtomobil. Za prvega predsednika je bil izvoljen Gvido Pahor, za tajnika Stane Bobnar in za blagajnika Ivan Miklavčič.
Društvo je bilo delavno vse od ustanovitve do danes. Prva društvena prireditev je bila paradna vožnja ob praznovanju 1. maja 1953. leta, katere se je udeležilo 35 motoristov. Društvo dobro sodeluje z mladino in učenci v osnovni šoli Davorin Jenko, kakor tudi z vsemi krajevnimi skupnostmi cerkljanskega območja, kjer prirejajo razne akcije, predavanja in tekmovanja.
Delo v društvu poteka povsem na prostovoljni osnovi in funkcionarji društva za svoje naloge na dobijo denarnega nadomestila. Redno deluje v Cerkljah tudi avtošola. Vse od začetka organiziranja tečaja pa do danes je društvo krilo vse potrebe na tem območju. V letu 1967 so razvili društveni prapor, naslednje leto pa so pričeli razmišljati o gradnji novega društvenega doma. Kljub majhnim finančnim sredstvom in majhnim zadolžitvam je društvu uspelo, daje dom dograjen in 1978 leta slovesno izročen svojemu namenu ob 25-letnici delovanja društva. V gradnjo doma so prizadevni člani avto-mo-to društva in krajani vložili blizu 25.000 prostovoljnih delovnih ur, gonilna sila društva pa je bil dolgoletni predsednik in že pokojni Jože Korošec, sedaj pa društvo uspešno vodi Janez Globočnik.
Društvo tesno sodeluje tudi z AMZS. občinsko Zvezo organizacij za tehnično kulturo, svetom za preventivo in vzgojo in tudi z ostalimi avto-moto društvi na Gorenjskem, posebno še z AMD Kranj in Šenčur in sicer na vzgojnem, športnem in drugih področjih.
Ob jubileju velja še omeniti, da bo društvo jutri od 10. ure dalje pripravilo zanimivo razstavo motorjev različnih letnikov v neposredni bližini doma AMD Cerklje, ki bo zanimiva ogleda za staro in mlado. Ob 16. uri pa se bo pri Zadružnem domu začela spretnostna vožnja. Sodelujejo lahko udeleženci v treh kategorijah, in sicer: prva katego rija je kolo s pomožnim motorjem, druga mopedi, in kot tretja kategorija, motorji nad 100 ccm. Ob 19. uri pa bo v društvenem domu slavnostna seja, kjar bodo med drugim podelili nagrade najboljšim iz tekmovanja.    j Kuhar
SMUČARSKI SKOKI
Jutri prvenstvo Slovenije v Kranju
Kranj — S tekmo na Predmeji nad Ajdovščino so se v nedeljo začela letošnja letna prvenstva smučarskih skakalcev na plastičnih skakalnicah. Najprej so se srečali mlajši pionirji. Naslov prvaka je osvojil Petek (Žirovnica), ki je le za pol točke ugnal Knaflja (Triglav). Bronasto kolajno pa sta dobila Kopač (Čiri) in Jagodic (Triglav). Največ uspeha so torej imeli gorenjski skakalci, saj se je v deseterico najboljših uvrstilo kar osem mladih skakalcev /. Gorenjske. Kapus (Žirovnica) je bil peti, Triplat Z Bleda sedmi, Zupančič (21 ri) deveti in Šomrl (Triglav) deseti.
Jutri, v soboto, 10. septembra ob 16. uri pa bo na 35-m skakalnici na Gorenji Savi odprto letno prvenstva za starejše pionirje. Nastopilo bo okoli 60 tekmovalcev. Konkurenco pa bodo popestrili tudi nekateri mladi skakalci iz avstrijske Koroške. j javormk
SPOROČILI STE NAM
Podbrezje in Sava neodločeno — V
l.kolu kranjske občinske nogometne lige je Šenčur v gosteh presenetil Triglav B. Kokrica je komaj ugnala Primskovo. derbi v Podbrezjah med Savo in Podbrezjami pa se je končal brez zadetkov. Izidi: Podbrezje : Sava 0:0, Kokrica : Primskovo 1:0 in Triglav B : Šenčur 1:2. V B ligi pa so igrali takole: Preddvor : Hrastje 5:3, Grintavec : Visoko 5:1, Britof : Zarica 3:0 in Velesovo : Bitnje 5:0. V tekmovanju mladincev je Primskovo premagalo Preddvor s 5:2, Kokrica in Šenčur sta igrala neodločeno 2:2, Trboje in Naklo pa neodločeno 3:3. — Dane Jošt
Zmaga gorenjskih padalcev v Celovcu — Po velikem uspehu na padalskem tekmovanju v Gradcu je bil Darko Svetina med posamezniki tretji, enako mesto pa so Leščani zasedli mo-štveno, so Leščani slavili tudi na tekmovanju v Celovcu. Sodelovalo je 85 padalcev iz Madžarske, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Arabskih emi-ratov in Jugoslavije. Ekipno so slavili Leščani. Druga ekipa v postavi Frank, Hrast in Pogačar je zmagala, saj je v 21 skokih le za 33 centimetrov zgrešila cilj. Tretja leska ekipa je bila četrta, prva pa peta. V tekmovanju posameznikov sta bila Frank in Hrast četrta, Mirt deveti, Svetina 11., Pogačar 13., Sala rič 15., Božič 16., Bogdan Jug 22. in Intihar 30.
Branko Mirt, Dušan Intihar, Bogdan Jug, Darko Svetina in Roman Božič pa so že odšli na priprave državne reprezentance na Reko pred našim največjim tekmovanjem, Jadranskim padalskim pokalom. — Matija Hudovernik.
Oblak in Prosen šesta — Rally bratstva in enotnosti se je končal na legendarni Kozari. Tekmovanja sta se udeležila tudi člana AMD Škofja Loka Viktor Oblak in Ivan Prosen. S svojim ličkom sta premagala vse težave in osvojila zelo dobro šesto mesto v kategoriji avtomobilov do 850 ccm. — M. Jen-kole
Silvo Logar petnajsti — Na predzadnji dirki za gorsko prvenstvo avtomo-bilistov v Buzetu za prvenstvo Jugoslavije je v razredu do 1150 ccm grupa 1 sodeloval tudi Silvo Logar, član AMD Škofja Loka. Osvojil je 15. me*sto. — M. Jenkole
Zanimivo balinarsko srečanje
Kranj — Jugoslovanska balinarska reprezentanca se pred pomembnimi tekmovanji prav sedaj pripravlja v Sloveniji. Med drugim se srečujejo z najrazličnejšimi slovenskimi balinarskimi moštvi.
Eno od teh srečanj bo tudi v Kranju pri športni dvorani na Planini in sicer v nedeljo, 11. septembra ob devetih dopoldne. Jugoslovanska reprezentanca se bo srečala z reprezentanco Gorenjske. Za jugoslovansko reprezentanco bodo igrali Darko Guštin (Sežana), Jože Požar (Postojna), Franc Rozman (Ljubljana) in Vlado Obrič (Reka). Za moštvo Gorenjske pa Jože Rebec in Janez Humerca (Radovljica), Lado Roos (Huje-Kranj), Danilp Maček (Trata škofja Loka) in Marjan Planine (Center Kranj).
V primeru slabega vremena bo tekma v Lescah.
Jutri in v nedeljo v Naklo in Strahinj
NOGOMET
Breg ob Savi— Ker tradicija je že postala, da se vsako leto na prvo nedeljo septembra pomerijo med seboj mladi nogometaši z desnega brega Save. To nedeljo, 4. septembra, so se na »turnirju Zasave« kosale ekipe z Brega ob Savi, iz Orehka in Drulov-ke ter dve ekipi iz Mavčič. Štiri tekme so zaigrali. V tekmah za kvalifikacijo so bili rezultati naslednji: Orehek-Drulovka : Breg ob Savi 2:1, in Mavčiče 1 : Mavčiče II 7:5. Za tretje mesto sta igrali ekipi Brega in Mavčiče II 4:2, končni zmagovalec pa so bile Mavčiče I, ki so v zadnji tekmi premagale Orehek - Drulovko s 4:2.
Morda še to, da je za Mavčiče I igral tudi Jerina, igralec Slovana in mladinski državni reprezentant.
Prehodni pokal, za katerega so pred leti zbrali denar breški fantje, je torej zdaj v rokah Mavčanov. Lani so si ga priborili nogometaši Orehka in Drulovke.
Malo je nagajalo vreme, toda gledalcev in navijačev se je na preprostem breškem igrišču nabralo kar precej.
Čeprav je malo slišati o mladih nogometaših z Brega ob Savi, pa so ti kar prizadevni. Sami so si uredili igrišče in zanj redno plačujejo najemnino. S prostovoljnimi prispevki, ki so jih dali krajani, so kupili gole. mreže. žoge. Če bi'bil denar, bi radi zbuldožerirali igrišče, ga splunirali, malce razširili in podobno. Svojega kluba tu še nimajo, so pa fantje z Brega člani raznih kranjskih nogometnih klubov in vsak po svoje prispevajo k razvoju in uspehom nogometa v občini.
D. Dolenc.
Naklo— Jutri. 10. septembra ob 10,30 se bo na nogometnem igrišču v Naklem začel tradicionalni tek od spomenika do spomenika. Na startu teka se bo mogoče prijaviti še uro pred začetkom tekmovanja. Najboljši trije v vsaki od 17 tekmovalnih skupin bodo prejeli kolajne, najboljše moštvo pa pokal občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Kranj. Startnine ni!
V nedeljo, 11 septembra, pa se bodo
SKICA PROGE ZA -TEK-
V SOBOTO   i C SEPTEMBRA 1983
bmrt o'.) 16 30 na nogometnem igraću TVD Mililo Razglasitev rezultatov teka m podelitev •nedalj m nagrad na cil|u na nogometnem igr.sči. od 18 30 do 19 ure
ob devetih dopoldne začeli pohodi od spomenika do spomenika. Pohodniki bodo krenili it Nakla, Kokrice, Tenetiš, Goric in Dupelj. Kdor bo obiskal najmanj troje spominskih obeležij, bo prejel spominsko značko.
Cilj pohoda bo pri spomeniku v Strahinju, kjer bo ob 14. uri proslava ob 41. obletnici borbe II. bataljona Ko-krškega odreda v Udin borštu.
D. P.
SKICA PflOCE ZA -POHOD
v NEDELJO. II  SEPTEMBRA 1983
Začetek pohoda ob 9 ur, Pohodne kartone do-
P'te na startnih mestih co :3 ure Konec po-
h.of1.i najkasneje do i4 ure
Cilj pohoda je pred spomenikom v STRAHINJU
kjer bo 0^ 14 ur. PROSLAVA
Skici sobotnega teka in nedeljskega pohoda od spomeniku do sjjomenika v Naklem
Uspešna prireditev na Ermanovcu
Sovodenj — Planinsko društvo Sovodenj je letos priredilo že četrto srečanje planincev na Ermanovcu. Tokratno tradicionalno prireditev so organizatorji posvetili 90. obletnici slovenske planinske organizacije.
Proti Ermanovcu, 1026 metrov visokem vrhu v Loškem pogorju, se je minulo nedeljo zjutraj napotila iz več smeri množica ljubiteljev prirode. Na prireditveni prostor je pozneje prišlo tudi več udeležencev rekreativnega pohoda na Ratitovec. ki ga prireja Planinsko društvo Zelez-
Zmaga Janeza Pintarja
Kranj — S češkoslovaškega mesta Karvina se je vrnil kranjski motorist Janez Pintar. Na motorju znamke MBA je v kategoriji do 125 ccm zmagal. Sodelovalo je 40 tekmovalcev iz NDR, Češkoslovaške, Poljske, Avstrije, Madžarske in Zahodne Nemčije. Pintar ie kot edini Jugoslovan odlično zastopal naše barve na tem tekmovanju.
M. J.
Partizansko srečanje v Podnartu
Podnart — V Podnartu se že pripravljajo na osmo partizansko srečanje, ki bo v soboto, 24. septembra ob desetih dopoldne v domu kulture. To bo srečaje predvojnih aktivistov in medvojnih aktivistov in borcev, ki so delovali na območju sedanje krajevne skupnosti Podnart z borci in aktivisti, ki živijo v Podnarju in okolici. Za srečanje pripravljajo kulturni program, v katerem bodo sodelovali šolarji, dramska skupina in domači pevski zbor.
C. Rozman
niki. Tako se je tod zbralo kar okrog tisoč obiskovalcev.
Udeleženci srečanja so dopoldan spremljali proslavo, med katero je govoril o pomenu letošnjega planinskega jubileja in delu domačega planinskega društva, predvsem izgradnji doma na Ermafiovcu, predsednik PD Sovodenj Slavko Hribar. Obiskovalce je pozdravil tudi dolgoletni družbenopolitični delavec iz Sovod-nja Franc Bevk. Proslavo je zaokrožil kulturni spored, v katerem so nastopili plesalci folklorne skupine Turističnega društva Sovodenj, mladi recitator j i, oktet iz Gorenje vasi in domači harmonikaš Milan Šubic.
Prireditev so sklenili z družabnim srečanjem, med katerim je skrbel za razvedrilo obiskovalcev ansambel Oglarji. Pripravili so tudi sreeolov, ves dohodek od uspele prireditve pa bodo namenili za dokončno izgradnjo novega doma na Ermanovcu.
(S)
Tečaj za vodnike atletike
Kranj — Komisija za atletiko pri ZTKO Kranj ponovno organizira ie čaj za vodnike atletike v ŠŠD, ki je bil spomladi zaradi premajhnega števila prijav preložen. Pogoj za udeležbo na tečaju je starost 16 let ter prispevek za kritje stroškov organizacije tečaja v višini 300,00 din, ki ga bodo kandidati vplačali ob začetku tečaja. Tečaj se bo začel 23. septembra 1983, prijave pa sprejema komisija za atletiko, ZTKO Kranj, cesta Staneta Žagarja 27 do četrtka, 15.9.1983. Prijava mora vsebovati priimek in ime, datum rojstva in točen naslov kandidata.
I. Kavčič
Prenova specializirane trgovine Lesnina
V prenovljenem salonu na Titovem trgu v Kranju bodo kupci lahko izbirali med 20 do 25 različnimi kuhinjami
Kranj — Poslovalnica Lesnine v Krapju ima dve trgovini: trgovino in skladišče pohištva na Primskovem in specializirano trgovino kuhinjske opreme na Titovem trgu. Sredi julija letos so specializirano trgovino na Titovem trgu začasno zaradi prenove zaprli. Odločili so se namreč, da bodo notranjost uredili tako, da bo prostor imel nekdanji videz, ko je bila v tej stavbi še gostilna pri Peterč-ku. Tako bodo temu primerno obnovili strope, tlak, okna in vrata. Da bo prenovljeni salon kuhinjskega pohištva in opreme čimbolj funkcionalno in estetsko urejen, so temu primerno obnovili in preuredili tudi inštalacije.
V prenovljenem salonu, kjer z deli Že končujejo, si bodo obiskovalci in
kupci lahko ogledali tovrstno pohištvo ter izbirali med 20 do 25 različnimi kuhinjami vseh slovenskih proizvajalcev pohištva in tudi nekaterih Lesnininih pogodbenih partnerjev iz drugih republik. Razen tega bodo imeli v tem salonu pohištva tudi različne izdelke bele tehnike, gospodinjske aparate in podobno. Trenutno je kuhinjsko opremo moč dobiti v trgovini na Primskovem.
Prenova trgovine bo veljala okrog 700 tisoč dinarjev. Ob tem pa v kranjski poslovalnici Lesnine razmišljajo, da bi skupaj z drugimi organizacijami oziroma uporabniki prostorov v tej stavbi in v sodelovanju Zavoda za spomeniško varstvo Kranj obnovili tudi pročelje stavbe na Titovem trgu. A. Ž.
GLAS 8. STRAN PETEK, 9. SEPTEMBRA 1983
REPORTAŽA
Prepuščeni času in usodi
Vse je tako daleč zapeljano, da se ne da popraviti. Mladi so se odselili, stari bomo pomrli, vendar nam je težko, ko gledamo, da vse, kar smo ustvarili, propada in da se za naše kraje nihče ne briga. Najbrž nas lahko reši le čudež, ko bi se odprla rupa v podzemno jezero pod Kremantom in bi iz njega začela teči topla voda. Potem bi tu imeli turizem, denar in ljudi, predvsem pa mladino, pravi Čufarjev oče iz Zabrda pod Ratitovcem.
»Legenda pravi, da so bili naši predniki po kazni preseljeni v te bregove. Vse kaže, da bo kazen kmalu prestana. Še nekaj let, pa tu ne bo nobenega domačina več. Stari bomo pomrli, mladih pa ni.«
Tako pripoveduje Peter Čufar. Čufarjev oče iz Zabrda, ko se v njegovi hiši pogovarjamo o življenju in usodi vasi pod vrhovi Ratitovca. Zgornje Danje, Zabrdo, Ravne in Torka so uredno najvišje vasi v škofjeloški občini, Torko s 1175 metri nadmorske višine priznavajo tudi za najvišjo vas v Sloveniji. Res niso velike, saj sta v Torki le dve kmetiji, v katerih živijo 4 domačini, enako je v Ravnah, v Zabrdu je pet domačij, v katerih živi 12 ljudi, v Zgornjih Danjah, kjer je skupaj z zaselkom Trojar 5 kmetij in tri kajže, pa stalno živi le še Trojarjeva mama. Pred dobrimi tremi desetletji je tod živelo v 24 hišah več kot 100 ljudi.
»Rešitve za te kraje ni, »meni Čufarjev oče.« Predaleč je vse skupaj zavoženo, da bi se dalo karkoli popraviti. Ljudje so se odselili, si drugod postavili hiše, otroci so si življenje ustvarili po svoje, zato je nesmiselno pričakovati, da bi se v te kraje
vračali. Sedaj je prepozno. Ko nas ne bo več, bo najbrž še nekaj mlajših, ki iz teh krajev hodijo na delo, odšlo, in potem bo življenje tukaj zamrlo.«
V teh krajih so ljudje živeli predvsem od živinoreje. Njiv je malo in na njih so pridelovali tisto, kar so potrebovali za doma. Drugo pa so v glavnem pašniki, ki so bili srenjska last. Srenjska last so bili tudi gozdovi.
»Po vojni, ko so se ponekod znašli in so srenjsko zemljo razdelili med kmetije, smo pri nas vztrajali, da ostane skupna, vaška last. Živine namreč ni mogoče pasti po posameznih koščkih. Imel smo 101 ha srenjskih pašnikov, na katerih smo pasli govedo. Okoli 40 glav živine je imela naša vas pa 50—60 ovac in koze. Nekaj pašnikov smo imeli skupaj s Torko. To je bila osnova za našo živinorejo in zato je bilo vsega konec, ko so pašniki postali splošno ljudsko premoženje. Začeli so se zaraščati, seniki podirati in danes imamo tisti, ki smo še tukaj, eno do dve govedi v hlevu.«
Vendar vzrok za odseljevanje ni le v tem. Življenje je tu že od nekdaj bilo zelo trdo. Večino zemlje je treba
obdelati ročno, le nekdanje njive pokosijo s kosilnico. Cesta do Sorice je bila speljana šele pred nekaj leti, zaslužka izven kmetij ni bilo. Do Železnikov je več kot deset kilometrov in dokler ni bila urejena cesta do Sorice in Soriške planine in potem s križišča na Rotku tudi do Zgornjih Danj in pred nekaj leti do Zabrda in Torke, je bilo treba do Podrošta peš. Zato so ljudje, za katere ni bilo kruha doma, vedno odhajali od doma. Pred vojno na Jesenice in v Kranj, ko se je začela industrija v Selški dolini, pa v Železnike.
Temu je svoje pridodala še povojna neustrezna zemljiška politika.
»Davke so nam predpisovali na poljedelstvo, na orodje, na vse, kar smo imeli, čeprav dohodka praktično ni bilo nobenega. Zato so odhajali tudi mladi gospodarji, stari, ki smo bili vse življenje tu, pa životarimo naprej. Pred nekaj več kot desetimi leti smo morali ukiniti celo šolo, ki smo jo imeli sedemdeset let in jo je pred vojno obiskovalo več kot 50, leta 1955 pa še 32 otrok. Tik preden so jo ukinili, jo je obiskovalo šest otrok. Sedaj v vsem
nekdanjem šolskem okolišu ni niti enega.«
»Leta 1970 sem srečal Kardelja, ko se je vračal s Soriške planine. Vprašal me je, zakaj je zemlja tod okoli tako slabo obdelana. Povedal sem mu,« se spominja Čufarjev oče, »da zato, ker so vasi praktično prazne. Celo uro sva se pogovarjala in vse sem mu povedal; kako je s srenjskirni pašniki in gozdovi, kaj je z davki in kako je sedaj v naših vaseh. Dejal je, da je treba ohraniti živelj in nam pomagati. Nič ne bo iz tega, sem mu rekel, predaleč je vse tako zavoženo, da bi lahko še kaj naredili. Nekaj se mora, je dejal. Tako ne sme biti. Res so se potem z občine in iz kmetijske zadruge trudili in obljubljali pomoč, toka kaj naj narede, ko ni ljudi.«
Res ni izhoda? Peter Čufar mlajši, je eden od dveh, ki sta v teh krajih mlajša in hodita na delo, je zaposlen v Al-plesu:
»Ne morem staršev pustiti tukaj, zato sem doma. Res imam od tega le delo, vendar ne gre drugače. Tudi si ne
predstavljam, kako naj bi vrnili življenje v te kraje. Veliko se je nekaj časa govorilo o turizmu in povezavi s Soriško planino. Če bi hoteli načrte izpeljati, bi bilo najprej treba oživiti živinorejo, se pravi urediti pašnike in senike, potem stalno vzdrževati cesto, ki bi morala biti pluže-na vso zimo, in les bi morali imeti, da bi lahko popravili domove. Vse to pa zahteva ogromna sredstva, ki jih je še za ureditev Sorske planine premalo. Vsekakor bi morali tistim, ki živimo tukaj ali se še bodo mogoče odločili, da bi se vrnili, nuditi večjo pomoč Nekaj kmečke pokojnine za ostarele je premalo, posebno še, če so ti še vedno gospodarji, saj jo morajo praktično vso dati nazaj. V Torki se je nekdo že odločil, da bo uredil hleve in pasel živino. Če ne bo dobil ustrezne pomoči, bo le težko zdržal.«
V Zgornjih Danjah stalno živi le Trojarjeva mama, Ko-drova se bo na zimo preselila k otrokom, Beguševa ata in mama že nekaj let prideta sem gor le poleti. Vendar je vas lepa, hiše so lepo vzdrže-
Tem krajem je torej fr-bila plat zvona. Vendar b» ne pomeni, da je trebi* skupaj   prepustili časa. V vseh občinskih in mJft ™ scih resolucijah in plamifj
napisano, da je trebaj J,
njati živost prostora, tudi t jjl
radi splošnega ljudskea^ TT pora. Ne nazadnje pa «*
tudi dolg do ljudi in do >> *
»j jai in do r>^l^ vne dediščine. Zato ne Pjfej več dolgo odlašan z reijofE"^ vprašanja nekdanjih 9*4^ skih pašnikov in gozda'■Jjl ga je krajevna skupnost ^CL rica že naslovila na obto^Eg skupščino. Pri tem, prav^E. ter Čufar, ne gre gledio*Ej na Sorico. Tam se je v JtE^ njem času veliko premami lo. Asfaltirano cesto imajo-m hiš, vse leto pluženo ins^lL lahko pomagajo s turuns*!^ Sorica se bo razvijala ia^f la---u,~~
problem so Zgornie DW
Nataša Demšar:
Ko govorimo o odnosih, se težje hvalimo
Nataša Demšarjeva iz Žirov 14 let dela v Alpini. Najprej je sedem let delala v proizvodnji, potem šest let v finančnem obračunu in sedaj spet leto dni na traku lahke šivalnice. Ima tri otroke, vse tri šolarje, in dobro mamo, ki je tudi zlata babica. Dobrih deset let je članica ZK in vsa ta leta ni nikdar tiho, če se komu godi krivica ali če se kje ne dela v redu in se ne uresničuje dogovorjeno. Predlagana je za sekretarko osnovne organizacije ZKS v temeljni organizaciji Proizvodnja.
• Na sestanku komunistov Alpine pretekli teden ste opozorili, da ne gre govoriti le o poslovnih dosežkih, temveč tudi o odnosih med ljudmi, saj razpoloženje delavcev še kako vpliva na proizvodnjo. Pri tem ste opozorili na več problemov, o katerih bi morali spregovoriti.
»Menim, da si naši vodilni možje v tovarni izredno prizadevajo, da bi imeli delo in zaslužek in na tem področju jim gre vsa pohvala. Vendar pravim, da smo zašli v skrajnost, ko je važen le dohodek, na delavce in odnose med njimi, med proizvodnjo in režijo, pa se pozablja. Pozablja se na probleme, ki razburjajo ljudi in znižujejo produktivnost.«
# Alpina se je med prvimi odločila zmanjšati režijo in je že pred dobrim letom premestila približno 10 odstotkov re-žijcev v proizvodnjo.
»To je v redu. Ukrep smo podprli v družbenopolitičnih organizacijah in sicer je bilo sprejeto stališče, naj bi najprej premestili nazaj v proizvodnjo vse kvalificirane delavce, ki delajo v administraciji in bi bolj koristili za stroji, potem pa nekvalificirane, ki nimajo končane šole. Admini-
stracija se je s tem zmanjšala za 5 do 6 ljudi, drugi pa so odšli iz skladišč. Toda po letu dni ugotavljamo, da so morali vzeti v režijo nove delavce in smo praktično na istem. Vendar menim, da ni problem v prestavljanju. Problem je v preslabem nagrajevanju proizvodnih delavcev. Ničkoliko-krat smo že predlagali, da bi delavcem v proizvodnji popravili osebne dohodke, a vedno dobimo odgovor, da bi se s tem porušilo ravnotežje. Ko smo dosegli, da so se dvignile postavke v proizvodnji, so se kmalu tudi v režiji. Čeprav sem tedaj še delala v režiji, sem na delavskem svetu protestirala proti takšnemu sklepu. Menim, da bi delavec, ki dela na normo in je priden, lahko zaslužil toliko kot povprečen režijec z višjo šolo. Tako pa mesečno ob izplačilih osebnih dohodkov slišimo zlasti starejše delavke, ki se primerjajo z nekdanjimi sodelavkami v režiji, da s preseganjem norme komaj dosegajo njihove plače.
• Kljub temu ste Žirovci pripravljeni več delati. Prav letošnje poletje ste delali vse ■sobote in še skoraj ves dopust.
»Razen nekaterih izjem je res tako. Večina je bila zato, da dela več, vendar pod pogo-jern, da bomo za to delo plačani. Žal pa se je ob koncu meseca izkazalo, da pridnost ni vse. Nekateri so namreč le šli na dopust in tako je vsaka delavka, govorim seveda za šivalnico, kjer delam, opravljalo več faz dela. To ji je vzelo več časa in je normo slabše dosegala oziroma jo težko presegala. Tako smo skupaj z nadurami zaslužili le nekaj več kot običajni mesec«
• Se vam enako poznajo tudi zastoji zaradi pomanjkanja materiala, oziroma spremembe programov?
»Seveda delavci najbolj občutimo pomanjkanje materiala. Ko se menja proizvodnja, so izkoristki časa slabši in manj zaslužimo. Skupne službe pa imajo fiksne plače. Zato menim, da se vsa stabilizacija in večja proizvodnja preveč gradita na delavcu v neposredni proizvodnji. Če je treba več delati, več delaš, če je treba priti na delo, prideš v soboto, če je treba dati dopust, ga daš. Vse zato, da boš tudi jutri imel delo. Zato pa delavce toliko bolj jezi, ker je režija vsega tega rešena.
• Ali režija ne dela ob sobotah?«
»Ne. Komunisti in sindikat smo sicer zahtevali, da bi delali, oziroma, da bi zanje veljal enak delavnik kot za delavce v proizvodnji, a je bila vrsta razlogov proti. Čeprav jim verjamemo, da veliko delajo, zlasti na izvozu, le ni v tovarni prave solidarnosti. Sicer pa to ni prvič. Ko sem še delala v skupnih službah, sem na delavskem svetu predlagala, naj bi imeli ob zastojih v proizvodnji delavci v skupnih službah 90 odstotne plače, da bi lahko imeli enake tudi delavci, ki so na prisilnem dopustu. Predlog ni bil sprejet.« _
• Imajo delavci občutek, da je režija privilegirana?
»V določenem smislu tudi je. Tako imajo režijski delavci premakljiv delavni čas, kar ni nič narobe. Narobe pa je, da jim tako praktično ne more uiti dodatek za redno prihajanje na delo. Priletiš v tovarno kot kozel, zamudiš pet minut in si ob 430 dinarjev. Čez dobro uro pa se primaje nekdo iz skupnih služb in dodatka ne izgubi, ker lahko pride v službo do pol osme. Delavci to vidijo in se jezijo. Toliko za primer.«
• Šivalnica je povsem ženski kolektiv. Ženske pa so ponavadi bolj revolucionarne.
»Narobe. Šivalnica je vedno eden tistih oddelkov, ki je najslabše plačana. Ženske ropotajo in se jezijo, ko pa gre zares, so tiho in delajo dalje. Če bi v njej delali moški, bi prav gotovo to delo precej bolje plačali. Lep primer za to je montaža obutve. Vendar pa moram po-.vedati, da smo se vendarle povezale, napisale kaj nas žuli in to povedale Koširju (direktorju — o. p.). On je namreč izredno delaven in zna ceniti delo. Tako smo dosegle, da so naše norme bolje ocenjene in so naše plače popravljene za približno 20 odstotkov, kar je nekako realno«
• Pomeni, da tudi proizvodni delavci lahko uspete, če so zahteve upravičene?
»To že, vendar ne moreš ob delu kar naprej ropotati in se ukvarjati s stvarmi, za katere so odgovorni drugi. Do takš-
nih problemov prihaja, zato, ker pri nas ni nihče nič kriv. Kot predsednica disciplinske komisije v tovarni lahko povem, da je kaj lahko dokazati krivdo delavcu, toda čim višji je kdo po položaju in četudi se naredi velika materialna škoda ali trpi ugled tovarne, tem težje je vse skupaj dokazati. Tudi kazni so vse bolj simbolične, namesto da bi bilo obratno. Čim večjo odgovornost ima delavec, tem večja bi morala biti tudi disciplinska odgovornost. Če narobe zašijem čevelj, ga moram sama popraviti, če pa nekdo naroči napačen material in potem v proizvodnji stojimo, se najde v opravičilo vrsta objektivnih razlogov.«
• Kljub vsemu pa ste delavci v Alpini le sigurni, da boste imeli delo tudi vnaprej in usmeritev v izvoz zagotavlja
tudi dohodek, kar poo*#J morate biti v celoti k firma?
»Rekla sem že, da naš^ ni tovarno dobro vodijc. tako še enkrat poudarja*] vsega bremena zaradi p/ nja proizvodnje ne bo prevaliti le na ramen* i cev. Napete norme, delo^ botah, ob dopustu in predlagajo, da celo ob . ljah, gre le nekaj (asaM tega preveč, tudi denar pfi ne pomeni in posledica K]
danje produktivnosti m
tete. Navsezadnje imamcf raj vsi doma družine, kij^j radi dela in nekaj dinar«* J ne moremo zanemariti A je treba dobro premislil jI ko dela bomo sprejeli, fed bo zato dohodek n*^ manjši.«
1
REPORTAŽA
PETEK, 9. SEPTEMBRA 1983 9. STRAN O LAS
JJEM GORENJSKIH TEKSTILCEV
Itoletna predilska tkalska tradicija
predilnica in tkalnica v Tržiču bo čez dve leti praznovala ), saj je najstarejša gorenjska tekstilna tovarna — Danes io predvsem po posteljnini, v bodoče pa nameravajo ti tudi športna oblačila iz bombaža — Tržiški tekstilci so I leti zanemarjal i opremljenost tovarne, zato imajo danes toliko ms z nakupom novih strojev, saj je uvoz krepko zavrt — hvale pa je vredna pametna usmerjenost k oskrbi z lastno
S m dve tovarni, ki 'i i jedro tržiškega dela in ^ \k. Pbieg morda bolj po-j fcp Peka je to bomba-^ tofclmca in tkalnica. Če-'( U nosimo na nogah, ^ h očeh, posteljnina pa j t družinskega kroga. 4 ta predilnica in tkalni-£ ajstarejša gorenjska { 1» tovarna, čez dve leti » W častitljivih sto let. ^ Umuvo je, da celo knji-tf In hranijo vso njeno I Nkui da bodo čez dve j spregledu razvoja to-p 'Ddali le zadnje desetle-
j *. »mbaža je tržiška bi delavka predelala, y, »ieta 1985 namestili 20 feten in 224 tkalskih
4
r* imen in
za okroglih 3 milijone tkanin. Že tedaj je Vb 750 delavcev. Kon-I Metja so začeli urejati S itjfj, barvarno in apre-
razvoj je tovarna doži-letih, saj se je jjših naprav in produktivnost zvi-1963 se je proiz-podvojila, tkanin ijila. V tistih le-tjudi z izdelavo po-s čimer so za-na domačem trgu. jobov obrat konfek-
povejmo še, i tržiška predilni-
ca in tkalnica 14.724 predilnih vreten in 3.600 predilnih mest, na katerih izdelajo okoli 2.700 ton preje na leto, na 686 tkalskih strojih pa stkejo 14 milijonov površinskih metrov surovih tkanin. V oplemenitilnici dodelajo 17 milijonov površinskih metrov tkanin, od tega jih okoli 10 milijonov sešijejo v posteljno perilo.
Izdelki, ki prihajajo iz trži-ške predilnice^ in tkalnice, so torej bombažne preje in sukanci, beljene, barvane in tiskane bombažne tkanine, klasična bela posteljnina, sodobna enobarvna posteljnina, ki je po pranju ni treba likati, najsodobnejša tiskana in froti-rasta posteljnina. Skratka, zaokroženo lahko rečemo, da nas tržiški tekstilci oskrbujejo s posteljnino in drugimi tkaninami za gospodinjstvo.
Tržiški tekstilci danes vse bolj zagnano skušajo slediti razvoju tekstilne industrije in direktor Josip Eržen, ki tovarno vodi dobro leto in pol, pravi, da zavzeto iščejo nove izdelke, takšne seveda, ki bodo imeli več vloženega dela. Delovna intenzivnost pač prinaša večji dohodek. Pri posteljnini pa dela ni veliko, saj je hitro sešita. Tako se pripravljajo na izdelovanje športnih oblačil iz bombaža, ki bi jim lahko rekli lahka oblačila za prosti čas. Tudi pri vseh sedanjih izdel-
kih skušajo stopnjevati dodelavo. Omeniti velja, da že nekaj časa razmišljajo o izdelovanju steklenih tkanin.
Razvojna prizadevanja ovirajo težave pri nakupu novih strojev. Uvoz strojev z zahoda je takorekoč zaprt, na vzhodu pa vsega ni moč dobiti. Vendar jim je uspelo letos namestiti 52 novih tkalskih strojev češke izdelave. Veljali so 100 milijonov dinarjev. Kaj pomeni vse dražji'dolar zgovorno pove dejstvo, da bodo morali sedaj prav toliko odšteti za 26 takšnih strojev.
Prav izrabljenost strojne opreme je danes največji problem tržiške predilnice in tkalnice. Brez dvoma tudi zavoljo tega, ker so v preteklih letih, ko so bili časi za nakup dobre opreme ugodnejši, zanemarjali opremljenost tovarne. Torej morajo sedaj nadoknaditi zamujeno, istočasno pa uvajati nove izdelke, ki bodo prinesli več denarja. Podatek, da je strojna oprema 95-odstotno odpisana, je dovolj zgovoren.
Tekstilna industrija dela hitre razvojne korake tudi na zahodu, kamor so danes uprte naše oči. Zato bodo naše tekstilne tovarne le z nenehnim izboljševanjem opremljenosti lovile korak v ostrem konkurenčnem boju na zahtevnih tržiščih. Za vso našo tekstilno industrijo zato zapora uvoza
)GARJEVA MAMA IZ GOZDA PRAZNUJE 90 LET
išli so njeni fantje
|»skrit je Gozd v pobočju Kriške goji z ravnine sploh ni videti. Tudi cer-m.Le z vrha Kriške gore uzreš vasi-%$ie po strmi gozdni poti pripelješ iz nenadoma pojavi pred teboj. Gojža-»jihhiš ne vidijo daleč. Le v zeleno i v nebo, ki je danes tako zelo mo-Tamle na koncu njiv, za gozdom, __w vi videti Triglav. Prav tak, z vsemi itthovi, kot ga rišemo v grbu. .fPodlogarjevih je danes živahno. Ma-_ Angela praznuje 90 let življenja. Vsi *fc V) prišli domov, vnuki in pravnuki. Ji \h v. je razširil Tišlerjev rod iz Gozda! * 'vmiih otrok, ki jih je rodila Podlogarje-VMM, je danes tu 13 vnukov in 23 pra-W In prišli so njeni fantje, odredovci. ^taodredni Stane«, kakor mama kliče Prezlja-Staneta, nekdanjega koman-^ti Kokrškega odreda. Po njem je danes kltiij spraševala. Velikokrat jo obišče, triki odred je bil tu kot doma. Koliko-\ % se pri Podlogarjevi mami najedli! tfe hlebov kruha je spekla zanje! Iz \ mljnov od Tržiča pa do Nakla sta vozi -loko njen Janko in Viktor. Iz Možgaje-ll mlina, Popovičevega, Smukovega, Tria, Krtovega. Največ iz Krčovega. ur |e imela moke in zabele, jim je tu-i ocvrta, se spominjata Urbančev in Karel Globočnik-Silni. Vedno je zanje. Najprej se vi najejte, je re-/jkrat, ko je prinesla na rr.izo in so povabili, naj prisede. Kako radi so li! Samo da si prišel na vrh Kriške ^jdal pod seboj tiozd, pa te je kar po-rdol, pripoveduje Milan Ogris iz Trži-
ča, ki je med vojno hodil tod kot terenec.
Kot bi bili vsi njeni fantje. Kot ona tu so druge matere drugje dajale kruha njenim fantom. Jožetu, Janku, Viktorju. Le Ivanki in Pavli ni mogel za žicami taborišča nihče pomagati. Pavla se ni nikoli več vrnila. Jože je obležal nekje na Čepuljah.
Ko je junija 1944 prvič zagorelo v Gozdu, je na vas legla groza. Primčevi so ostali brez doma. Toda nihče od Gojžanov ni odnehal. Nobena grožnja okupatorja jih ni ustavila. Po vseh močeh so pomagali naprej. Kar sedem partizanskih bunkerjev je bilo v neposredni bližini Gozda. Prvega so partizani naredili sami, ostalih šest so gradili Gojžani. Za komite in OF visoko pod se-nožetjo, za gospodarsko komisijo sredi gozda, za Zaplotnikovega Franceta, ki so mu požgali hišo in mu je s sinom uspelo pobegniti, za kurirje in njihovega komandirja Legata, za čevljarsko delavnico visoko pod Jerekami in za obveščevalno postajo »Volga 4«. Skozi Gozd so držale kurirske poti. Pod Stol, v Kokro in na Krvavec, v Pristavo, na Bistrico in k S. Neži ter pod gore.
Ko je drugič zagorelo, bilo je 7. oktobra 1944, je pogorelo vse do zadnje hiše. Le svinjak je ostal cel sredi vasi. Ta še danes spominja na tisto strašno jutro. Pa Ravnikarje-vi akvareli, ki so nastali tu takoj po koncu vojne.
Gojžani so si po vojni zgradili velike lepe hiše. Borci Kokrškega odreda niso pozabili nanje. Prve udarniške akcije na Gorenjskem, prva obnova je bila namenjena Gozdu. Mladina je vse od Golnika sem podajala opeko...
strojev pomeni hud udarec, katerega posledice se bodo šele pokazale.
Dober primer je ravno tržiška predilnica in tkalnica. Potem ko so v zadnjih letih dali poudarek boljši opremljenosti tovarne, je tudi zaslužka vse več. Nekaj let nazaj so bili v bombažni grupaciji prav na repu pri dohodku na zaposlenega. Lani so se dvignili, saj je bil porast dohodka v branži 29 odstotkov, v tržiški predilnici in tkalnici pa 41 odstotkov, torej visoko nad povprečjem. V letošnjem prvem polletju tako znaša 245.600 dinarjev na zaposlenega.
Tržiška tekstilna tovarna je krepko odvisna od uvoza surovin. Poglavitna surovina je bombaž, le nekaj mešanice s kemičnimi vlakni potrebujejo. Bombaža pa seveda pri nas ni moč dobiti in polovico ga kupujejo na zahodnih, polovico pa na vzhodnih tržiščih, pri čemer velja povedati, da danes tudi klirinški bombaž že pozna šest kvalitet. Oskrbljenost s surovinami se v zadnjem času slabša, kar je seveda povezano s tem, da morajo naši tekstilci vse več deviz odstopati družbi, natančneje povedano več, kot so računali na začetku leta.
Izvoz je zato velika skrb tr-žiških tekstilcev in danes v celotnem prihodku zavzema že 20-odstotni delež. Med dvajsetimi delovnimi organizacijami bombažne grupacije se tržiška predilnica in tkalnica s tolikšnim deležem uvršča na četrto mesto. V letošnjem prvem pol-
letju so na tuje prodali za 1,450.000 dolarjev izdelkov, predvsem v Italijo, Francijo, Nemčijo, Avstrijo, nekaj tudi na Finsko. Povedati velja, da so usklajeni izvozni načrt SI-SEOT-a presegli za, 10 odstotkov.
Izvozni uspehi pa so plod dolgoletne usmerjenosti v izvoz, saj so tržiški tekstilci svoje izdelke začeli prodajati na tuje že leta 1969, ko smo pri nas še zelo malo razmišljali o izvozu. Zanimivi so podatki, kako je rastel delež izvoza v celotnem prihodku. Leta 1979 je znašal 9 odstotkov, leta 1980 13 odstotkov, leta 1981 15,1 odstotka lani 18,4 odstotka in v letošnjem prvem polletju 20 odstotkov.
Še z nečim je povezana razvojna usmerjenost tržiške predilnice in tkalnice v boljšo opremljenost in višjo dodelavo izdelkov. Že danes se v tržiško tovarno vozi 130 delavcev z Jesenic, v Tržiču pa težko računajo na nove delavce. Danes je namreč v Tržiču nezaposlenih le 15 ljudi, tem pa lahko brez zadrege rečemo brezdelneži.
Tržiška predilnica in tkalnica se danes lahko pohvali še z nečim — z zelo pametno usmerjenostjo k oskrbi z lastno energijo. Resda jo narekuje že stoletna tradicija, saj so ob tovarni že prav na začetku postavili elektrarne. Toda pametna je že zavoljo tega, ker so tržiški tekstilci vseskozi ostali zvesti tej daljnovidni tradiciji. Na oskrbo z lastno, energijo so mislili že tedaj, ko
energetske krize še ni bilo. Danes tako štiri elektrarne, ki so razvrščene od tovarne tja do Podljubelja, dajejo 78 odstotkov električne energije, ki jo porabijo v tovarni. Krepak prihranek so naredili pri mazutu, saj so s paralelno povezavo električnih kotlov in kotlov na mazut prihranili kar 500 ton tega dragocenega goriva. Ob tem pa seveda porabijo vsako razpoložljivo kilovatno uro iz lastnih elektrarn. Že prihodnje leto mazuta sploh ne bodo potrebovali več, saj se bodo priključili na zemeljski, plin. Za izgradnjo plinovodnega kraka sta Bombažna predilnica in tkalnica ter Peko dala po 5 milijonov dinarjev kredita, s čimer 14-odstotno kreditirata izgradnjo.
Tržiška se podobno kot druge naše tekstilne tovarne lahko pohvali z dobrim družbenim standardom delavcev. Kaže, da v naši tekstilni industriji velja pravilo, da delavcem, ki morajo res pridno in krepko delati, marsikdaj tudi v zelo težkih delovnih razmerah, vsaj družbeni standard nagradi za njihov delovni prispevek. Tržiška bombažna predilnica in tkalnica ima danes kar 665 stanovanj, v katerih biva tudi 279 njihovih upokojencev. Letujejo lahko v Poreču, kjer ima tovarniško letovišče '169 ležišč. Za obisk planinskih postojank tovarna izdaja napotnice za cenejše prenočevanje. Prav sedaj postavljajo svojo planinsko postojanko na Kalu nad Tržičem.
M. Volčjak
Hudo je bilo tistikrat. Huje še zato, ker so bili tisto jutro borci Kokrškega odreda tu, a so jih Nemci in beli napadli iznenada, v hrbet, s strani, od koder niso pričakovali tolikšne sile. Morali so se umakniti. Nemočni so z vrha Kriške gore skupaj z zgroženimi domačini gledali, kako gori Gozd ...
Svoboda je prinesla novo življenje. Tudi za Gojžane. Ponosne domačije so danes tod, novi hlevi, novi stroji. Lažje se živi. Podlogarjeva mama je doživela 90 let. Danes je po tržiškem radiu kar cel venec domačih viž posebej zanjo. Hiša je. polna rož. Škoda le, da tako slabo vidi.
Zadnji dve leti so jo moči precej zapustile. Pred dvema letoma je še plela na njivi.
• v- "
MM -j., i MM
\u 90-letnico Podlogarjeve mame tudi njeni fantje niso pozabili. Borci Kokrškega in Gorenjskega odreda so ji prinesli spominsko listino s plaketo v zahvalo in priznanje za njeno liesebično pomoč med vojno. Aktiv borcev Kokrškega ttdreda iz Ljubljane pa ji je poslal pravi gorenjski šopek z nageljni in rožmarinom... — foto: D. Dolenc
Pred desetimi leti je sredi noči šla za lovci v Kriško, zjutraj pa navsezgodaj domov var-devat. Kot da se nikoli ne bo ugnala, se je zdelo. Pridna, dobra žena, se je spominjajo okoličani, simbol zavedne slovenske mame, ki je vse, kar je imela, delila s svojimi fanti, priznavajo borci.
Zdaj se je upehala. A se zadnji mesec spet bolje počuti. Morda se bodo moči še malce vrnile. Ko bi vsaj sama lahko šla ven pod oreh, do živine, na polje. Dolgčas ji ni. Njena Nežka je ob njej, gospodar, njuni otroci, hčerinih otrok otroci. Da je le čutiti življenje, da prihajajo njeni fantje, pa je tudi njena starost lepša.
D. Dolenc
GLAS 10. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, POTOPIS, TELEVIZIJA
PETEK, 9. SEPTE
Ing. Pavle Hafner:
bizantinska kulinarika
Na jugovzhodu Evrope je v času od leta 395 do 1453 našega štetja obstojalo vzhodno rimsko cesarstvo — Bizanc. Pod njegovo vlado so bili Grki, Židje, Armenci, Makedonci in Sirijci. V prvih stoletjih razkola vesoljnega rimskega cesarstva se kulinarika ni bistveno razlikovala od rimske. Nekatere stare navade so ostale. Prav tako so ostala nekatera jedila.
Sčasoma so pa pričele vplivati na življenje v Bizancu navade podjarmljenih narodov in tudi njihove kuhinje. Podjarmljeni narodi so bili manj bogati; manj so imeli poljskih pridelkov, sadja, zelenjave in tudi živinorejske prireje. Niso se mogli primerjati z bogatimi deželami, ki so pripadale zapadno rimskemu cesarstvu. Pestrost bizantinske kuhinje se je slabšala. Izbira začimb je bila vse skromnejša. Kasneje, v času križarskih vojn se je bizantinska kuhinja nekoliko izpopolnila, ker so križarji na svojem povratku iz svete dež.de prinašali nove začimbe in tudi nekatera nova jedila.
Kvaliteta kuhinje je v prvi dobi vzhodnega cesarstva hitro padala. Grki so imeli svojo prehrano. Židje niso hoteli jesti to, kar so imeli na mizi Sirijci. Makedonci so imeli svoje jedi. Vse to je imelo vpliv na samo kuhinjo v Bizancu. Okusna hraniva z zapada niso prihajala na vzhod. Dobre galijske šunke, žlahtno sadje iz Hispanije (Španije), zelenjava iz Alžirije in Kartagine, začimbe iz Libije, vse to je izginilo iz bizantinske kuhinje. Močan vpliv je imela grška kuhinja, ki pa je bila po okusu izredno slaba. Grki so vse svoje jedi zalivali z neočiščenim olivnim oljem, ki je imelo močan zadah in neprijeten okus. Vsako jed so prelivali ali še celo utapljali v olivnem T>lju.
Sčasoma se je bizantinska kuhinja pričela močno razlikovati od zapadno rimske in je postala tako neokusna, da popotniki, ki so prišli z zapada na vzhod, sploh niso prenašali bizantinske jedi.
V analih zasledimo pismo škofa iz Cremone, ki je obiskal cesarja Nikifora III. v Bizancu, v katerem opisuje, kako so ga pogostili, da so bile jedi prepojene z olivnim oljem, z groznim okusom, smrdečega vonja, da mu je šlo na bruhanje. Samo če pomislimo na špartansko juho iz krvi, ki je bila takega okusa, da so spartanski vojščaki raje hrabro padli v vojni, kot da bi morali še enkrat zaužiti to gnusobo, potem si lahko predstavljamo, kaj se je dodajalo v bizantinski kuhinji.
Škof iz Cremone piše, da bi raje umrl od lakote, kot da bi jedel jedi, ki so mu jih ponudili.
Vse kar je ostalo od rimske kuhinje, je bila omaka »liquamen«, pa še ta je izgubila svoj prvotni okus, ker je bilo vse pripravljeno na smrdečem olivnem olju. Namesto okusne mlade govedine so na mizo prihajale jedi iz smrdečega kozjega mesa, stare mršave govedi in starih ovac.
J
prav je, da vemo
Sadje in zelenjava so tudi vitaminska hrana. V zelenjavi so vita mini A (karotin), nadalje vitamini D, E, K, C, H, P, PP, BI in B2 ter niacin oziroma provitamin hemo-gen. Vsi delujejo že v sledovih. Poleti in jeseni lahko zadostimo potrebam po C vitaminu s sadjem in svežo zelenjavo, pozimi pa s krompirjem, kislim zeljem ter vloženo zelenjavo. Mnogo presne zelenjave, zlasti radič in endivijo ohranimo v kleti, podsipnici, zaprti gredi in pod plasteniki večji del zime. Pomemben je tudi zamrzovalnik. Pomaranče in limone imajo mnogo vitamina C, toda še vedno manj kot zrela in kakovostna jabolka (jonat-han). Vse premalo cenimo naše sadje v primerjavi z uvoženim. Za otroke je pomembnejši rudninski sestav jabolk (zobje, kosti, kri) kot C vitamin pomaranč in sladkor malo vrednih banan.
• Tudi najbolj zapuščena tla bodo zasijala od čistoče, če jih boste pomili z vodo, v katero ste kanili malo kisa. Kis bo na podu odstranil mastne madeže, vrnil mu bo sijaj pa tudi dezinficiral ga bo.
• V stroju za pomivanje posode je ostal neprijeten duh, ki se tudi s sprotnim pomivanjem ne da ugnati. Poskusite takole: v pomivalni stroj postavite p*oln kozarec kisa in zaprite vrata. Čez nekaj ur odstranite kozarec s kisom — kis je vpil vse neprijetne vonjave.
• Ščetke za zobe, ščetko za nohte in telo je treba od časa do časa temeljito očistiti. Vsako posebej dajte v posodo, v katero ste vlili vodo in kis v enakem sorazmerju. Čez pol ure ščetke sperite pod vodo in osušite.
• S kisom se očisti tudi žad, ta lepi poldragi kamen, iz katerega so izdelani prstani, obeski, zapestnice. Kis razredčimo z vodo in s kosmom vate zdr-gnemo vsak kamenček, vsak del zada posebej. Kis lahko zamenjamo tudi z vinom. Po čiščenju žad zbrišemo z jelenovo kožo in vrnili mu bomo prvotni sijaj.
Črtomir Zoreč
POPOTNI UTRINKI
12 KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE 08c\
ta mesec na vrtu
Vse pozne sorte kapusnic, tudi brsti-čni ohrovt, moramo tudi še septembra preskrbovati s hranili. Zanemarjena prehrana bi povzročila slab pridelek, zato še vedno gnojimo s hranilnimi za-livki v 0,2-odstotni koncentraciji. Seveda pa zdaj ne uporabljamo več gnojil / mnogo dušika, ker bi bila takšna zelenjava precej občutljiva za gnilobo in bi se zelo slabo držala v kleti in zasipniei. Ker je vedno bolje gnojiti večkrat po malem kot enkrat preveč, gnojimo poznim kapusnicam v treh obrokih: prvič v začetku septembra, nato pa še dvakrat do konca meseca.
Septembra naj dobe doraščajoče rastline zelene še manjše obroke gnojil. Zelena v septembru še posebno pri-rašča, zato ji vsak teden zalijmo /. gnojilnim zalivkom v koncentraciji 0,2 odstotka. Za pripravo /.alivkov uporabljamo takšne vrste mešanih gnojil, ki vsebujejo le najmanjši odstotek dušika.
Kdor hoče posušiti liste luštreka, jih
mora nabrati še septembra. Luštrek je začimba, ki je starejši generaciji gospodinj precej bolj znana kot mladi. Mnogo ga porabi tudi živilska industrija za dodatek jušnim koncentratom. Luštrekovih listov ne smemo sušiti na soncu, ker bi tako izgubili večji del aromatičnosti. Sušimo ga torej v senci in spravimo v dobro zaprtih posodah.
Bolnih plodov ne pustimo na drevesu, temveč jih sproti obiramo. Na njih bi se povzročitelji bolezni spet razvijali in delali spore, ki širijo bolezen. Prav tako bi bilo narobe devati bolne plodove v košaro k zdravim. Najbolje je, da jih mečemo na tla, čimprej poberemo in uničimo.
V zadnji tretjini septembra ne smemo pozabiti na škropljenje proti hruše-vemu brstožeru. Samice ležejo jajčeca konec septembra — v začetku oktobra v brste hrušk. Izlegle ličinke nato obje-dajo brste. Če se ta škodljivec pojavi v večjem obsegu, lahko povzroči znatno
škodo. Najučinkovitejše je prašenje z istimi pripravki kot proti koloradskemu hrošču. Prvič prašimo okoli 20. septembra, po desetih dneh pa še enkrat.
Najkasneje v začetku septembra moramo napraviti seznam sadnega drevja, ki ga nameravamo saditi oktobia in naročiti v drevesnici. Le tako lahko drevesnice upoštevajo posebne želje glede sort in oblik. Pri naročanju se ravnamo po priročnikih in nasvetih sadjarjev.
Ljudje vlagajo več napora v svoj lasten propad, kot bi jim bilo potrebno, da se obdrže na pravi poti
Digby
(31. zapis)
Seveda pa okrog Ratitovca naletimo tudi na vrsto prelepih slovenskih (najbrž kar staroslovenskih) krajevnih in gorskih imen.
DRABOSLOVICA
■r——ako lepo ime je Draboslovica. I To je staro kmečko selišče v do-JL linici (južno) pod cesto Železniki—Prtovč. Sprva se je selišče imenovalo Dobroslica (Dobroslitzi), skrajšano iz Dobroslavice; tako je zapisano v urbarjih loškega gospostva. Šele v nc /ejšem času so dobro, staroslovensko ime zamenjal kar v Droboslovico ali Draboslovico, kar je očitno napak. Kako lepa so nekatera staroslovenska krajevna imena, naslonjena na imena prvih naselnikov: Žitomisliči (poznejša Stična), Dobro-slaviči (poznejše Doslovce), Radoho-va vas (pač po prvem kmetu Radonu), Dražgoše (po starem gostoljubnem slovenskem gorjancu Dražgo-stu (= dragemu gostu!) in podobno.
Draboslovica stoji na višini 856 Nm, torej kar precej visoko nad dolino Selške Sore. Vsenaokoli seno-žeti in majhna polja, iztrgana nekdanjemu gozdu. Le-ta, više v strminah, jih varuje pred viharji in hudourniškimi vodami. Bister studenček tik nad Gregorjevo domačijo prepeva dan in noč svojo kristalno čisto pesem lepi, še neskaženi naravi . ..
MILI POGLED
Spet nenavadno ime za samotni zaselek v osredju gozdnate Jelovice. Dobra 2 km zračne črte, natanko severno od vrha Ratitovca. Mili pogled leži na kar lepi višini 1380 Nm, ob gozdni cesti pod Javorjem Vrhom.
Kaj je mili glas, milo podnebje — to vemo, tudi o milih zvezdicah poje pesem, celo za milo sodbo prosi skesan grešnik na sodišču — kaj pa naj bi pomenilo tako lepo, pesniško krajevno ali ledinsko ime?
No, bom skušal odgovoriti s p»i-
merjavo.
Na svojih poteh po gorenjskih krajih sem že pred leti naletel na podobno ime. In kar obstal, nevajen take miline med »mehkimi« Dolenjci, bi bil manj presenečen. Bom kar povzel, kot sem pred leti zapisal v Glasu v okviru Pome.ikov o krajih radovljiške občine:
»Nekaj stoletij nazaj — morda manj — so morali tako Kroparji kot Kamničani (t. j. prebivalci Kamne gorice) nositi svoje pokojnike pokopavat v Radovljico. No, za večino po-grebcev, starih in betežnih, je bila pot le predolga — zato so se od ranj-kega poslovili tako, da so z obronka nad Kamno gorico zrli še nekaj časa v smeri ceste, kjer se je vil mrliški sprevod, tja proti Lancovem in Radovljici. Zrli so tja v daljo — to je bil
Č
še danes se ono razgl^Bpo Kamno gorico imenuje Milp"JBv
No, lahko bi se še ustavlja«** jevnih, ledinskih, gorskih ndB^ imenih, ki kažejo, da je pnšqi»^ lovica trdno že zdavnaj ofc slovenskimi staroselci. Man) Ijonkom (na severni strani).ii Kres, Rudno, Brinje, JelejišJil| deno, predvsem pa DraigoaiB^-, lezniki — to so gotovo stanfl^ slovenske postojanke!
ŽELEZNIKI
jas je že bil, da sem ses*«, dolino naravnost s PrtfKg _'Železnike. Poleg Škcjjir* najimenitnejši kraj — trg.fciti steče — v loškem gospostvu.
Seveda bo o Železnikih in;i nikarjih moralo steči še ta? besed. No, najprej naj inu i* stari naš Valvasor:
»Ime Železniki se je rodik^ vinskega sadu, namreč iz nosijo po   njem   le v neam'" ampak tudi v kranjskem j«j>1d Imajo veliko lepih in zidamhsM-pridelujejo mnogo železa.i j pa vsake vrste orodje, zlasti08 bljev. Mnogo tega železjaiftrf Italijo.«
»Iz železne rude se pride^ imenovani volk. Iz rude s ogromno kepo. ki tehta mt»f tov in se imenuje volk. če j« jd bra in pride pravemu moj^i ke, zadobi volk težo 18 d.o25S Užitek je gledati, kako vzamtf ko, čisto žarečo gmoto iz ^ dado pod kladivo in obdeluj^ okorne in težke rudne gmoteci železo; tako deluje obrat, kafad pravi, z volkovi...«
Tehniški vik i h
železarski
njtuejjj
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 9.9.
17.05 Poročila - 17.10 Čarodejev sin, švedska otroška nadaljevanka - 17.55 Domači ansambli: Štirje kovači -18.40 Prehrana, izobraževalna oddaja - 20.00 Zgodovina Slovencev: Velika tekma, dokumentarna serija -20.40 Ne prezrite - 21.00 TV kviz - 22.00 TV dnevnik II -22.25 Nočni kino: Baraku-da, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Vsak petek na začetek, otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Porota, dokumentarna oddaja 22.00 Premor -Najboljši jugoslovanski filmi iz Pulja: Samo enkrat ljubiš, igrani film (do 23.55)
SOBOTA, 10.9.
8.00 Poročilu - 8.05 Ciciban dober dan: Greste z nami v živalski vrt? - 8.20 Čarodejev sin, švedska otroška nadaljevanka - 9.05 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 9.35 Pisani svet: Kako je bilo - 10,05 Tradicionalni svet islam skega izročila: Enotnost, angleška poljudnoznanstvena serija - 10.30 Izobraževalna oddaja - 11 00 Zgodovina Slovencev: Plamenica življenja, dok. serija 11.40 Ljudje in zemlja -12.40 Poročita - 17.10 Poro-
čila - 17.15 Povest o Janku in Marinki, češkoslovaški film 18.20 Fdvvard in gospa Simpsonova, angleška nadaljevanka - 20.00 Lady poje blues, ameriški film -22.05 Zrcalo tedna - 22.25 Afrovizija, II. del zabavno-glasbene oddaja (čb) - 23.10 Poročila
Oddajniki II. T V mreže:
17.00 Casablanca: Mediteranske igre - dnevni pregled - 18.00 Kam gredo divje svinje, ponovitev nadaljevanke - 19.00 Narodna glusba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zvezde ki ne ugasnejo - zabavnoglusbena oddaja - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.55 Premor - 22.10 Športna sobota - 22.30 S poti po Indiji, dokumentarna serija TV Ljubljana (do 22.55)
NKDEIJA, 11.9.
8.35 Poročila - H.40 Živ žav. otroška matineja - 9.25 V. Kovačovie-I. Ivanac: Kapel-ski kresovi, nudaliovanka TV Zagreb - 10.40 625. oddaja /a stik z glodali i - 11 00 Nova Gorica: Proslava ob 40-letnici ustanovitvi' IX. korpusa, prenos - 10.10
TV kaseta: Jadranka stoja kovic, oddaja TV Skopje 10.40 Beli sneg Rusije, m a jelski film - 10.10 Športna poročila - Ld.25 Nas kiaj: Dole - 18.40 Slovenci \ mejstvu - 20.00 J. OičenU še k-O. Oanek: Dun.-s v rieki hiši.  češkoslovaška nadaljevanka - 21.30 Mati. doku
mentarna oddaja TV Skopje - 22.00 Risanka - 22.10 Športni pregled - 22.40 P.J v avtomobilizmu, reportaža iz Kraljeva - 22.55 Šahovski komentar - 23.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.15 Dnevni pregled sredozemskih iger - 15.15 Monza: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Kalije - 17.45 Glasbeno popoldne - F. Chopin: Koncert za klavir in orkester v F.-molu - 18.25 Medtem, oddaja i/, kulture -19.10 Turistični vodič - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Z beograjskega festivaja Jazz '82
- 20.40 Včeraj, danes, jutri -20.55 Izobraževalna oddaja
- 21.20 Lidvvig. italijanska nadaljevanka
T V Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Glasbeni tobogan - 11.00 Glasbena mladina Hrvatske - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Krapina '83 - Posnetek festivala kajkavske popevke -14.30 Morje, ljudje, obale -15.00 Barkasa ljubezni - dokumentarna oddaja ob Dnevu jugoslovanske vojne mornarice -'■15.20 Kupetan l.eši. jugoslovunski film 17.10 Nedeljsko popoldne 10.00 Risanka - 10.30 TV dnevnik - io.oo Pop Čiru in Pop Spita, humorističnu se rija - 21.26 Bjelašnica - potopisna reportaža1 21.55 TV dnevnik - 22.10 Športni pregled - 22.40 PJ v avtomobilizmu! reportaža i/ Kralje va 22.55 Šahovski komentar
PONEDEIJEK, 12.9.
8.30 TV v šoli: TV koledar. Gozd, Češčina, Mesto raste, Književnost v NOB, Poročila - 10.35 TV v šoli: Ljudska književnost, Risanka, Indija, Šola, Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute
- 17.15 Poročila - 17.20 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad -17.50 Otrok in šola: Ali sem dovolj radoveden - 18.25 Podravski obzornik 18.45 Mladi za mlade - 20.00 P. Moustiers: Zločin našega časa, francoska drama -21.30 Glasbeni magazin: Nocoj ... o talentih - 22.35 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 10.30 Test - 16.45 Dnevni pregled sredozemskih iger
- 17.45 Govorita nemih, lutkovna oddaja - 18.00 Športni grafikon - 18.30 Casablanca: SI - Atletiku, prenos
- 21.00 Po poteh spoznanj -21.40 Zagrebška panorama
- 22.00 Casablanca. Sredozemske igre boks, polfinu-le. prenos (do 23.30)
TV Zugn-h I. program: 15 "-O Vidrostrani' 15 Ki TV v šoli: Češčina. Književnost NOU 10.40 Poročilu lU.4r> Dnevni pregled stvdOžeih-skih igei 17.4r> CJoVorilU nemih tO. Vabilo na kom«-ciijo    18.15 TV koledar
lo.Jfj Kronika občini' Sisak
- 18.45 Mladi /a mlade 10.311 TV dnevnik    20.00 I Stivičič: Istrska rapsodija, drama - 21 35 Izbrani trenu-
tek - 21.40 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 22.10 G. Markov: Strogovi, sovjetska nadaljevanka -23.10 TV dnevnik TOREK, 13. 9. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Jugoslavija, Oddaja za učitelje, Otroci ustvarjajo, Dnevnik 10, Francoska pokrajina, Zanimivo potovanje, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija pot sod, Risanka, Botanika. Poklici, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute - 17.30 Poročila -17.35 V znamenju dvojčkov: Lisica-bolnica - 17.50 Od vsukega jutra raste dan: Ribnica - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Kratek film: Ni prostora za ljudi, angleški film - 18.55 Knjiga -20.00 A. Bleasdale: Delavci na črno. angleška nadaljevanka - 21.00 Skupno, oddaja TV Sarajevo in drugih TV studiov - 21.45 To je Nu-rejev: Margherita in Ar-mund - balet - 22.15 T V dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV cine\ nik -  17.4.ri Pustolovščina, otroška   oddaja 115.15 Odprta knjiga - 18.4.r> Glas ba.  čas;  ljudje, zubavno glasbena oddaja   10.30 Mali koncert    l!l )."> Cusublun-ia: SI • Atletika, prenos -21.10 Večer ob pesmi, odda ja narodne glasbe - 21 55 Goriška   fronta Zemlja mlado krvi; dokumentarna oddaja TV Ljubljana - 22.35
Zagrebška panorama 22.50 šahovski komentar TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Jugoslavija, Francoska   pokrajina, Zanimivo potovanje - 17.40 Poročila -17.45 Pustolovščina - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Glasba, čas, ljudje - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Cesta   življenja, brazilski film - 22.30 TV dnevnik -22.50 Šahovski komentar
SREDA, 14.9.
8.50 TV v šoli: TV koledar. Čuvarji našega morja, Kaj so tla, Odmor, Kamensko, Ptice selivke, Poročila -10.35 TV v šoli: Od gena do genija. Risanka. Kocka, kockica: Prehrana v puberteti. Risanka. Zdrav duh v zdravem telesu, Zadnje minute - 17.35 Poročila - 17.40 Ciciban, dober dan: Trgatev - 17.55 Mladinski pevski festival Celje '83 - 10.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Mostovi - 19.19 Risanka - 20.00 Film tedna: Pištola, ameriški film - 21.15 Kulturne diagonale 22.00 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17 10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja -18.15 Doživeti stoletnico, izobraževalna oddaja 10.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda - 22.15 Casa-
blanca: SI - Bab. prenos ; 0000 Portbl
Oddujniki ll.1V«* 17.30 Videostrani.lif' ročila - 17.45 Otrikn , ja - 18.15 TV koleda ^ Kronika občine Krt* 18.45   Prijatelji gtt* 19.30 TV dnevnik *< Športna sreda - i! '.J J> blanca: SI - boks, Km* 00.00 Poročila ČETRTEK, 15.1 8.50 TV v šoli: TV fatjl Od doma do šole. to as* ga drevesa do stola,Qt» Matematika. Zaštite«' rava, Poročila - 1135T1 šoli: Novi viri eneruj«J sanka. Prihodnost«« I čela,    Poročila, hV Skladatelj. Prebivakj f da (do 12.30) - HJftrV 17.30 Zemljepisa*p« nosti: Zaklad, angltib' 1 j ud no-znanstven* s*,. 18.25 Obalno-kraiki *-nik - 18.40 Nasedm* 20.00 Tednik-21.WR i-Pot svobode, amer&u« duljevunka - 21.50T>> nik II
Oddajniki II. TVmkH
17.10 Test - n.'^TVo nik - 17.45 Trin« otroška oddaja .S - »st -18.45 (Jolizewp ;.v*,iometnih Igrisl | TV dnevnik 2O.U0 I Somrak, predstava) vanskega dramskog« dališča na B1TKK Premor - 21.35 1V»U kw - 22.05 Zagrebška p*« ma (do 22.20)
9. SEPTEMBRA 1983
RADIO, KINO
11. STRAN GLAS
RADIJSKI SPORED
19. sept. program
Jutranji program -8.05 Radijska šola stopnjo - 8.35 Glas ■na pravljica - J. Sever-B. Lesjak: Pojoča skrinjica -,1.45 Naši umetniki mladim 'joslušalcem - 9.05 Z glasbo »dober dan - 9.35 Napotki i K za naše goste iz tujine -igl !M5 Rezervirano za . . LLttlOd melodije do melodije • 13.50 Človek in zdravje - 14.05 »Srednjeveška ljubezen« - suita v klasi-faem slogu - 16.30 Obvesti fb in zabavna glasba - 16.35 ,Vrtiljak - vmes: Napotki za tumte - 17.00 Studio ob 2700 18.00 Pojemo in go-demo 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 I^ih-kft noč. otroci - 19.45 Vsa **nlja bo z nami zapela ... 20.00 Slovenski solisti in ansambli - Aci Bertoncelj -Klavir: Trio Tartini - 21.05 Oddaja o morju in pomor-pkih - glasba - 22.15 Infor ■uthma oddaja v nemščini .'. angleščini - 22.25 Iz na M ah sporedov - 22.30 Iz glas->$ bene skrinje - 00.05 Nočni
i«
Ml
M
i
1»
program - glasba
Drugi program
15 Petek na valu 202 -UJM Od enih do sedmih -Pbpotniška malha. Ob kon ta tedna, glasba, Znano in inljubljeno. Minute za EP ■ sekaj -19.25 Stop pops 20 in novosti 21.33 Petkov di-*o klub - 22.45 Zrcalo dne-n0 va • 22.55 Glasba za konec (fograma
»BOTA, 10. sept. rni program
i* Jutranji   program -ba - 8.05 Pionirski ted-tak  9.05 Matinejski kontni 9.35 Napotki za naše iz tujine - 10.05 Sveto-reportaža - 10.25 Pano-lahke glasbe - 11.05 or s poslušalci - 11.35 nja republik in pokra-12.10 Godala v ritmu -JO Kmetijski nasveti -»Radip danes, radio ju-j«.30Obvestila in zaba glasba - 16.35 Vrtiljak -t» Studio ob 17.00 - Zu-r injfepolitični   magazin -VM Škatlica z  godbo -
18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Fran Levstik: Pesmi - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude, Človek in prosti čas, Glasba, Minute za EP in še kaj - 10.25 Ste-reorama - 21.18 Melodije za vas - 21.45 60 minut... -22.45 Zrcalo dnevu - 22.55 Glasba za konec programa
NEDEIJA, 11. sept. Prvi program
5.00 Jutranji program -glasba B.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - 14.45 Z majhnimi ansambli - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - »Grož-njan« 83 (zadnja oddaja) Skupni program J RT - studio Zagreb - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Disko, di-sko - 00.05 Nočni program -glasba
Drugi program
7.1 f> Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, Zimzelene melodije in še kaj - Pet minut humorja -19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek 21.33 Lahko note - 21.45 Nove plošče - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
PONEDEIJEK. 12. sept. Prvi program
4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.35 Napotki za nase goste iz tujine - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.25 Vrtiljak - 16.30 Obvestila in zabavna glasba -19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Veselimi planšarji - 20.00 Pop barometer 21.05 Glasba velikanov 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva -23.05 Literarni nokturno -Vludislav Stres: Jutro -23.15 Ob domačem ognjišču
- 00.05 Nočni program -glasba
Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202
13.00 Od enih do sedmih -Z rokami in z glavo - glas ba. Znanost in tehnika. Minute za EP. Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
TOREK, 13. sept. Prvi program
4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - GŠ Škofja Loka - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.35 Čez tri gore, čez tri dole - Rodne pesmi iz mladih grl - 15.05 Radio danes, radio jutri -15.15 Vrtiljak - 15.40 Naš gost - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra
- 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -
22.25 Iz naših sporedov -22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno 23.15 Operetna glasba 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Omejitev hitrosti, glasba. Na obisku . . ., Minuti1 za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama
- 20.00 Glasbeno skladišče -21.33 Jazz na II. programu The Heath Brothers - Max Roach in Anthonv Braxton
- Catherine - Mariano kvartet - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
SREDA, 14. sept. Prvi program
4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Izbor v sredo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za----- 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.3.5 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -14.25 Vrtiljak - 16.30 Obvestila in zabavna glasba -16.35 Vrtiljak - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana
- 20.22 Trio Gorjan igra skladbe Lipovška in Schu-manna - 21.05 Operne arije in monologi - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Sreda na valu 202 13.00 Od enih do sedmih -Kultura, Odprta vrata, glasba, Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj 19.25 Stereorama - 20.20 Likovni odmevi 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
ČETRTEK, 15. sept. Prvi program
4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola
za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje - MPZ Detska kitka in F.llerhein iz Plovdiva in Tallinna 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujini' - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.45 Jezikovni pogovori - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 17.0(1 Studio ob 17.00 18.00 /. alpskim kvintetom - 18.15 Lokalne radijske postaje se v k 1 i 111": i i < ■ ■     18.35 Miniatu-
re Felixa Mendelssohna -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč', otroci - 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Tone Pavček: »Dediščina« 21.45 Lepe melodije 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Miroslav Košuta - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtor-
jev - 00.05 Nočni program glasba
Drugi program
7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih Vroče-hladno. Mehurčki, glasba. Minute za EP, Zna no in priljubljeno in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Spekter 21.03 Zavrtite, uganite ... 22.00 S festivalov jazza 22.45 Zrcalo dne va - 22.55 Glasba za konec programa
ALPETOUR
OBVESTILO!
Zaradi obvezne redukcije električne energije vas obveščamo, da bo kabinska žičnica od 11.9. 1983 pa do nadaljnega obratovala od ponedeljka do petka samo ob 8. uri, 12..uri in 17.30! Ob sobotah in nedeljah bo žičnica obratovala po normalnem voznem redu, tj. vsako uro. Hvala za razumevanje!
OTROK HUDO RANJEN
TRČIL V SKALO
NESREČE
ZAPELJAL V DESNO S CESTE
Tržič — V torek, 6. septembra, nekaj pred 13. uro se je na magistralni cesti v bližini Podljubelja pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Perko (roj. 1930) iz Gorice je peljal od Tržiča proti Ljubelju preveč po desni strani vozišča, zaradi nepazljivosti zapeljal na bankino in nato trčil v nasip potoka Mošenik. V nesreči je bila ranjena sopotnica Alojzija Zamljen, škode na avtomobilu pa je za 30.000 din.
OTROK PRITEKEL PRED AVTO
Kranj - Voznik osebnega avtomobila Alfonz Kremžar (roj. 1949) z Golnika se je v torek, 6. septembra, ob 17.30 na regionalni cesti Kranj—Golnik v ostrem levem ovinku srečal z avtobusom, prav tedaj pa je z njegove desne strani pritekel na cesto 9-letni l^on Peklenik z Mlake. Voznik je otroka kljub zaviranju zadel, tako da so ga ranjenoga prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Tržič - Na magistralni cesti Tržič—Ljubelj se je v torek. 6. septembra, ob 18 25 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Anton Rrekalo (roj. 1937) iz Zagreba je ob cesti zagledal skupino otrok ki je nameravala izven prehoda čez cesto, vendar pa ni zmanjšal hitrosti niti ni otrok opozoril z zvočnim signalom. Prav tedaj pa je na cesto stopila 4-letna Danka Brkič iz Tržiča, ki jo je avtomobil kljub močnemu zaviranju in umikanju v levo zadel. Deklico so s hujšimi poškodbami prepeljali v Klinični center.
Bled — V sredo, 7. septembra, nekaj pred 22. uro se je na Rečiški cesti na Bledu pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Vincen-cu Potočniku (roj. 1924) z Bleda. Zaradi nepazljivosti je zapeljal s ceste in trčil v skalo. Huje ranjenega so prepeljali v bolnišnico, na avtu pa je škode za 30.000 din. L. M.
NOVO V KINU
/i
1
Angleški film Počeno ogledalo je posnet po romanu Agathe Crist-U, z izredno igralsko ekipo v sestavi: Elizabeth Taylor, Kim Novak, To-ny Curtis, Edtvard Fox, Ročk Hudson, Angela Lansburu in drugi. Kriminalka je postavljena v tipično angleško vas, kjer so do prihoda ho-kjvoodskih igralcev živeli mirno življenje.
Domači film Nedeljsko kosilo je delo režiserja Milana Jeliča. V glaimih vlogah igrajo: Iiata Živojinovič, Milena Dravič. Ifran Mensur, Pavle Vujisič, Nada Vojinovič, Duško Janičijevič. To je zgodba poznanega zdravnika, kirurga, ki se je znašel v nenavadnem življenjskem razpotju — odločiti se mora za ženo ali ljubico ali službeno kariero.
KINO
K KANJ CENTER
9. septembra ital. bari. etri. komedija ZAKAJ si NE lil UU lili A' ob Hi.. IX. in 20. uri
10. septembru ital. barv. erot. film ZAKAJ SE NE DI LJUBILA? ob 16.. 18. in 20. uri. predpremiera hongk. barv. filma PESTI IX KREMPLJI ob 22. uri
11. septembra amer. barv. risani film POPAJEVE NORČIJE ob 10. un. avstr. ban: akcij, film POBESNELI MAKS ob
15. uri, premiera angl. ban: krim. filma POČENO ZRCALO ob 21. uri
12. septembra amer. burv. west. film RDEČI OBLAK SAD RI ATOM ob 16., 18. in 20. uri
13. septembru ital. ban\ film AVANTURE BELEČA OČJAKA ob 16., 18. m 20. uri
14. septembra amer. barv. film VELIKI SKA\Tob 16., 18 in 20. uri
15. septembra amer. barv. krim. film MORILEC Z RILJNGTONSKEGA TRGA ob 16., 18. in 20. uri
KRANJ STORŽlC
9. septembra amer. barv. srhljivka NOČ' ČAROVNIC ob 16.. 18. in 20. uri
10. septembra amer. barv. west. film BEG NA DIVJI ZAHOD ob 16.. 18. in 20. uri
11. septembru amer. barv. komedija CIRKUS Z JERRVJEM ob 14. in 18. uri. nem barv. erot. komedija ZAPELJIVKA ob
16. uri
12. septembra jugosl. barv. film NEDELJSKO KOSILO ob 16.. 18. in 20. uri
13. septembra amer. barv. srhljivka KRVAVA MATURANTSKA NOČ ob 16.. 18. in. 20. uri
14. septembra amer. barv. thriller VELIKA IGRA ob 16.. 18. in 20. uri
15. septembra /rane. burv. komedija GA-DJE MATURIRAJO ob 16.. 18. in 20. uri
TRŽlC
10. septembra jimer. barv. risani film POPAJEVE NORČIJE ob 16. uri. amer. barv. film VBOD Z NOŽEM ob 18. in 20. uri. premiera amer. barv. komedije M)-GOJNO \A SVOBODI ob 22. uri
11. septembra frunc. barv. komedija GA-DJE MATURIRAJO ob I5..uri. amer. ban. komedija POGOJNO \A SVOBODI ob 17. in 19. uri. premiera jug. barv. komedije MOJ OČKA ZA DOLOČEN (AS ob 21. un
12. septembra nem. barv. erot. komediju ZAPELJIVKA ob 18.-in 20. un
i:> septembm amer. barv. irest. film RDEČI OBIAK NAD MATOM ob 18. in 20. un
14. septembra nul. barv. pust. film AVANTURE BELEGA OČJAKA ob 18. in 20. un
15. septembra amer. barv. ivest. komedija VELIKI SKAVI ob 18. in 20. uri
KAMNIK DOM
10. septembru frane. barv. komedija GA-DJE MATURIRAJO ob 16. m 18. uri. nem. burr. erM. komedija ZAPELJIVKA ob 20. uri. premiera angl. ban: krim. filma POČENO ZRi Al O ol> 22. ur,
11. septembra amer. barv risani film POPAJEVE NORČIJE ob t& uri. amer. bftrv. film VBOD '/. NOŽEM ob 17 in li) Uti, predpremiera hongk. ban: filma PESTI IN KREMPLJI ob 21 un
12. septembra amer. barv. komedija PO-GOJNO NA SVOBODI ob 18. in 20. uri
13. septembra umer. buri: ihnller VELIKA IGRA ob 18. in 20 un
14. septembra amer. barv. sddjivka KRVAVA MATURANTSKA NOČ ob 18. m 20. uri
15. septembru amer. ban: urst. film RDEČI OBIAK NAD RIATOM ob 18. in
20. uri
DUPLICA
10. septembra angl. ban: krim. film POČENO ZRCALO ob 20. uri
11. septembra hongk. barv. film PESTI IN KREMPUI ob 15. in 17. uri
14. septembru amer. barv. uest. film RDEČI OBIAK NAD RIATOM ob 20 uri
15. septembra nem. barv. erot. komedija ZAPEUIVKA ob 20. uri
KOMENDA
9. septembra hongk. ban: film PESTI IN KREMPUI ob 20.30
10. septembra amer. ban: komedija CIRKUS Z JERRVJEM ob 20.30
JESENICE RADIO
9. septembru angl. ban: film DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 16. 18. in 20. uri. premiera ital. barv. pust. filma BANANA JOE ob 22. uri
10. septembra jugosl. ban: komedija MOJ OČKA ZA DOLOČEN ČAS ob 18. in 20. uri
11. septembra amer. ban: film VELIKA IGRA ob 18. in 20. uri
12. septembra ital. ban: film BANANA JOE ob 18. in 20. uri
Li. septembra franc. ban: komedija GA DJE MATURIRAJO ob 18. in 20. uri
14. septembra angl. barv. krim. film POČENO ZRCALO ob 18. in 20. un
JESFNICK IMAVŽ
9. septembra amer ban: komedija It) GOJNO NA SVOBODI ob 18. m 20. uri
10. mi // septembra ttat. burv. film BANANA JOE ob 18. in 20. uri
12. septembra jug. barv. film SMRT GOSPODA G Al.I /I ob 18. in 20. un
13. septembra angl ban: krim. film POČENO /Ul Al.O Ob 18. in 20 uri
15. septembru jugosl. barv. film NE DEUSKO KOSILO ob 18. in 20. uri
DOVJE
//. septembra franc ban: komedija REŠI. SE. KDOR SE MORE ob 20. un
15. septembru ital. ban: pust. film BANANA JOE ob 20. uri
RADOVIJICA
10. septembra umer. ban:-film RJOVENJE, ob 18.30 ur.gl. foarr. ~abavni film SEKS Z ZVEZDAMI ob 20.30
11. septembru angl. buri: film Sf.KS Z /\ h/DAMI ob 18.30. amer. ban: film RJO VEN JE ob 20.30
12. in 14. septembra amer. ban: film Čl DNA PRIČA ZLOČINA ob 20.30
13. septembra amer ban: film RJOVENJE ob 20.3-1
IS. septembra amer. ban: film DIJAMANTNI REZ ob 20.30
BLED
9. septembra amer. ban: film DŽUDI V I NIEORMI ob 20.30
10. septembm hongk. ban: film ZADNJI KARATE UDAREC ob 18.30. ital. ban. film ZGODBE NAVADNE NOROSTI ob 20.30
11. septembra amer. ban: film DŽUDI V INIIORMI ob 18.30. ital. ban: film ZGODBE NAVADNE NOROSTI ob 20.30
12. in 13. septembra angl. ban: film SEKS Z ZVEZDAMI ob 20.30
14. septembra amer. barv. film RJOVENJE ob 20.30
15. septembra amer. ban: film ČUDNA PRIČA ZLOČINA oh 20.30
ŠKOFJA LOKA SORA
9. septembra franc. erot. film ZGODBA O DEKLETU O ob 18. in 20. uri
10. in //. septembra amer. horror PETEK 13 — //. del ob 18. in 20. uri
13. in 14. septembra amer. avant. film KO SE BLIŽA KONEC ob 18. in 20 uri
15. septembm amer. drama TESSA ob 20. un
ŽELEZNIKI OBZORJE
°. septembra amer. horror PETEK 13 — // det ob 20. un
10. septembru frunc. erot. film ZGODBA O DEKLETV O ob 20. uri
11. septembra hongk. ban: film KRAU BOKSARJEV ob 18. in 20. uri
14. .septembra amer. avant. film USOD-\A SFINGA ob 20. uri
POIJANE
9. teptembra hongk. barv. film KRALJ P.OKS AR JI A ob 20. uri
II. septembra amer. avant. film USOD-VI SFINGA ob 18 uri
13 septembru amer. drama TESSA ob 20. uri
GLAS 12. STRAN
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH , OGLASI
ALPETOUR
Komati, odhod 30. 9. (3 dni)
Hvar, otok sonca, odhod 1. 10. (10-dnevni oddih)
Mali Lošinj, odhod 7. 10. (3 dni)
Sarajevo, odhodi v septembru (vlak)
Sarajevo, olimpijsko mesto — posebni vlak 7. 10.
Zimske olimpijske igre SARAJEVO 84 — ogled športnih tekmovanj od 7. do 19. februarja
Zahtevajte naše programe za delovne kolektive in zaključene skupine.
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah
SARAJEVO ZA SKUPINE
Sarajevo je eno od redkih mest, kjer se stikata vzhod in zahod v vsej raznolikosti zgodovinske in kulturne dediščine. Odkar je mesto postalo središče turškega Balkana, so ga okrasili s številnimi muslimanskimi zgradbami. Še danes kraljuje nad njim 70 kupol in 80 vitkih minaretov. Ogleda vredni so ha-mami, hani, bezistani, svetišča drugih veroizpovedi, slikovite ozke ulice, v katerih se stikajo majhne in neugledne delavnice najrazličnejših obrtnikov. Pravo nasprotje tega zgodovinskega vzdušja so številne nove stavbe, predvsem pa športni objekti, namenjeni veliki predstavi prihodnjih zimskih olimpijskih iger.
Alpetour je pripravil poseben program za obisk olimpijskega mesta z vlakom. Namenjen je predvsem sindikatom, društvom ipd.
Program:
1. dan: Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 19. uri.
2. dan: Prihod v Sarajevo ob 6.25. Ogled mestnih znamenitosti (Baščarši-1». Gazi-Husretbegova džamija, Principov most in muzej Mlade Bosne, starodavna pravoslavna cerkev idr.) in nekaterih olimpijskih športnih objektov (dvorana Zetra, bob-steza na Trebevi-ću, skakalnica na Igmanu) z lokalnim vodičem in avtobusom. Kosilo ali večerja.
Povratek z vlakom iz Sarajeva ob 21. uri
3. dan: Prihod v Ljubljano ob 7.40. CENA:
2.900 — din po osebi ODHODI:
posebni vlak: 7. oktobra 1983
redni vlak: 16., 23. in 30 septembra
1983
V ceni je vključeno: prevoz z vlakom 2. razreda (Ljubljana—Sarajevo—Ljubljana), ležalniki — avtobusni prevozi v Sarajevu — kosilo ali večerja v Sarajevu — vstopnine — lokalni vodič — stroški organizacije in vodstva.
Doplačilo za vožnjo v vagonu s turističnimi spalniki 460.— din Odbitek za vožnjo v vagonu s sedeži: 450 — din
Po želji lahko naročimo dodatne obroke (malica, kosilo, večerja) po ceni od 150.— do 300 — din.
Prijave sprejemajo vse Alpetourove turistične poslovalnice. Rok prijav je najkasneje 14 dni pred odhodom oziroma do zasedbe prostih mest
Navedena cena velja ob udeležbi najmanj 40 potnikov. Skupinam, ki štejejo 40 ali več oseb, odobravamo eno brezplačno mesto.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Titov trg 6 64000 Kranj
Komisija za delovna razmerja PG Kranj razpisuje
prosta dela in naloge za
IGRALCA - VODJO STROKOVNEGA CENTRA (en delavec)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo (AGRFT)
— da imajo večletne ustvarjalno-umetniške izkušnje (igranje, režija)
— da imajo organizacijske in mentorske sposobnosti
— da so družbenopolitično aktivni in imajo moralnopolitične vrline.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: Prešernovo gledališče Kranj, Titov trg 6 (za razpisno komisijo)
Kandidata bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa zbora delavcev.
OBRTNO PODJETJE CERKLJE
Cerklje na Gorenjskem 96
Razpisna komisija na osnovi sklepa DS in 75. člena statuta razpisuje delovno mesto:
1  INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA a i rektorja DO —- ponovni razpis
2. 3 KV ZIDARJE
3. 2 GRADBENA DELAVCA
Poleg splošnih z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. — da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 3 leta prakse na vodstvenem delu,
— da ima srednjo strokovno izobrazbo, ali visoko kvalifikacijo in najmanj 5 let prakse na vodstvenem delu,
— da je moralno politično neoporečen,
— kandidat se imenuje za 4 leta. pod 2. — poklicna šola,
pod 3. — osnovna šola.
Pod točko 2. in 3. se delovno razmerje sklene za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev.
Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh na gornji naslov.
Z VLAKOM NA KRAVJI BAL V BOHINJ
V nedeljo, 18. septembra bo v Bohinju zopet tradicionalna prireditev KRAVJI BAL. Če razmišljate o obisku te zanimive prireditve, vam priporočamo, da se peljete v Bohinj s posebnim vlakom, saj boste poleg udobne vožnje in veselja vaših otrok prihranili tudi bencin. Izlet z posebnim vlakom organizira TTG, vlak pa bo odpeljal iz Ljubljane ob 8. uri in. se bo ustavil tudi v Kranju — ob 8.30. Prihod v Bohinjsko Bistrico bo ob 9.50, naprej pa se boste peljali z avtobusi. Ob 10. uri bo koncert godbe na pihala, okoli 11. ure pa se bo pričel KRAVJI BAL: s planin bodo prignali krave, izbrali bodo najlepšo izmed njih, nastopile bodo folklorne skupine s pestrim programom, podelili bodo nagrade najboljšim planšarjem. Približno ob 14. uri se bo pričela zabava ob narodni glasbi. Seveda bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo: žganci, bohinjski sir, mleko in druge spe-cialitete. Program izleta z vlakom vključuje tudi obisk gostišča »Danica«, kjer bodo udeležencem pripravili posebno presenečenje. Iz Bohinjske Bistrice bo vlak odpeljal ob 18.05. Cena izleta je SAMO 440 din za odrasle in 400 din za otroke do 12. leta. Vanjo je vračunano: prevoz z posebnim vlakom, prevoza z avtobusom, vstopnina na Kravji bal in vodstvo.
Prijavite se lahko v poslovalnici TTG na Titovi 40 v Ljubljani, tel. 311-851, kjer boste dobili tudi vse dodatne informacije.
KOMPAS IN JANA VABITA NA PRIJETEN IN 7nnJ KONEC TEDNA OB MORJU m
V Kompasu so zopet pripravili popularno srečanje tokrat v q^h«.
Jana Srečanje bo od 23 do 25. septembra, v Novem VinodoKk      an,u z naselju Zagori. Ni treba posebej poudarjati, da vse udeležence V baven. dobre volje in norčavosti poln septembrski vikend ko        priJeten * krajih Kvarnerskega zaliva še toplo in primerno za koDanio r»lf »V gosto,lHx* mnogim že znan, KOMPASOV! EKIP! sodeluje ansambel 12 NAn<=TQ^IOnaM sna skupina KRIK. Udeležence srečanja čaka obilo zabave šo rt     • ^ piknikov. Za najmlajše bo tudi na tem srečanju ves čas deloval k ^er' CENA na osebo je 2.950 din, vanjo pa je vračunano prevoz z no   h ■ "* Ljubljane v Reko in nazaj, avtobusni prevozi, dva polna penziona    h"1 Vtakom* tni spored, glasba, vstopnine, strokovno vodstvo in oroani^ar-nt'     ,avn'" do 10 leta starosti imajo 30% popusta, če koristijo tret.e \t*  - Srecanr^ Otroo sobi. Otroci do 4. leta starosti plačajo 400 din in ne koristno h    ^ dvopos**j Poseben popust imajo skupinice nad 9 oseb, za troposteljne sobe pi^č
V vseh poslovalnicah vam je brezplačno na volio nati^nior. ~
VEGA SREČANJA. Priporočamo vam, da s pn^Tp^fitS^S^ p^^
NOVI PROGRAMI PRI TTG:
Z veselim vlakom na trgatev v VIPAVO — 2 dni 17. in 18. septembra — cena 2860 din
Z veselim vlakom na gobe — 2 dni
24. in 25. septembra — cena 2400 din
Na trgatev v VOJVODINO — 5 dni
od 22. do 26. septembra — cena 7540 din
ZIMA V BOHINJU!
Natisnjeni programi z vsemi informacijami so vam hr«^i** poslovalnici TTG na Titovi 40 v Ljubljani. Brezplačno
navoji
Preživite kakšen prijeten jesenski konec tedna tud
1 v organizaciji TTG
DVODNEVNI SKOK
v Crno goro
Tudi letošnjo jesen nudi Kompas dvodnevne izlete z letalom v Črno goro. Program vključuje obisk Dubrovnika, namestitev v odličnem * hotelu pri SV. ŠTEFANU (družabno srečanje s folklorno prireditvijo), obisk Cetinja, Lovčena, Kotorja in drugih krajev ob poti. Cena izleta je 6.000 din, na voljo pa so termini: pe-tek-sobota in sobota-nedelja v septembru in oktobru. Program, ki ga je do sedaj preizkusilo že precej slovenskih izletnikov in so bili z njim zelo zadovoljni, še zmeraj vzbuja zanimanje, zato velja s prijavo pohiteti.
SONCE, MORJE, ZABAVA, AEROBIKA na KOMPASOVEM SREČANJU v NOVEM VINODOLSKEM od 23. do 25. 9. 1983
POČITNICE NA VISU TUDI LETOS NAVDUŠILE
Počitnice na Visu, ki jih je tudi le-     '-ovanja (tri ure z letalom i«
ghserjem). dober hotel v £m seveda toDlo in a;0»__"T?™*
l^ocunict; iiu visu, m j m je uicu letos nudil Kompas, so navduševale     "-----uuucr notei v Kom
vse, ki so se letos zanje odločili. Po-     sevfda toplo in čisto mori* wl»
Plate, prijazni domačini in at'JSL odličen ambient r
vse, ki so se letos zanje sebej je navduševal kratek čas po
-J
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ, Savska c. 34
razpisuje dela in naloge |trlei«v|    VODENJE   IN ORGANIZIRANJE
organizacijsko-kadrovskega sektorja
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba ustrezne usmeritve,
— 5 let delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju,
— družbenopolitična aktivnost in da sodeluje pri razvoju samoupravnega socialističnega sistema.
Delavec na razpisanih delih in nalogah ima posebna pooblastila in odgovornosti in bo izbran za dobo 4 let.
Razpis velja 8 dni po objavi. Kandidati naj oddajo prijavo s potrebnimi dokazili v zaprti kuverti na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska c. 34, za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izvidu razpisa obvestili v 30 dneh po poteku veljavnosti razpisa.
ALP
Cenjene goste obve da bo vsak petek in v restavraciji
HOTELA CREINA
PLES
Zabaval vas bo <uvm MODRINA, v petek pa plesna skupina KRIK. Rezervacije na recepcip N^l teia ali po tel.: 23-650 Vabi kolektiv hotela Cnh
TERMIKA LJUBLJANA n. sol. o.
TOZD Proizvodnja Škofja Loka, o. sub. o.
objavlja prosta dela in naloge
TERMIKA
1. VODJE ELEKTROPECl
z nalogami: — organiziranja in strokovnega vodenja proizvodnega procesa elektropeči
— spremljanja talilnega procesa kupolnih peči,
— sodelovanja pri proučevanju in uvajanju novih tehnologij v proizvodnji in predelavi nekovin,
— proučevanja optimalne izrabe energije.
Pogoj: — visokošolska izobrazba metalurške ali elektro smeri-(jaki tok),
— 3 leta delovnih izkušenj,
— aktivno znanjhe nemškega jezika.
Za uspešno opravljanje delovnih nalog bomo izbranemu kandidatu omogočili strokovno izpopolnjevanje in razvojno delo. Na razpolago je kadrovsko stanovanje.
2. TEHNIŠKI RISAR
z nalogami izdelave, priprave in urejanja tehniške dokumentacije v konstrukcijskem oddelku.
Pogoj: — poklicna šola za tehniške risarje ali tečaj za tehniške risarje s prakso na podobnih delovnih nalogah.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in se opravlja v obratu Trata. Delo nagrajujemo po doseženem uspehu. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi tozd. Kandidate bomo pred izbiro poklicali na razgovor.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: »Termika« tozd Proizvodnja Škofja Loka, 64220, Trata 32. Telefon 60-771. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave.
9. SEPTEMBRA 1983
OBVESTILA — OGLASI
13. STRAN O
radimo tudi jeseni
i«, kj gradijo, bo gotovo pomembno, če bodo na enem kraju dobili večino i K* potrebujejo pri gradnji.
i na Topniški v Ljubljani, v Domžalah. Kamniku in Ptuju bo v dneh do 18 1983 posebno bogata izbira gradbenega materiala.
|«opozorimo na: cement, cementne in opečne izdelke, apno, maltit. zida-tsptmbtoke, termo in hidroizolacijski material, betonske strešnike, beton-im betonske kvadre, dimniške tuljave. Schiedel dimnike, marmorne oken-ipolce, tlak; obloge, lepilo za ploščice, fugirno maso, keramične ploščice, *~K0železo in armaturne mreže, strešna okna, kovinske podboje, stavbno o,žlebovi in cevi, parket, kovinska garažna in protipožarna vrata, bencin-ieetektrični mešalci za beton, samokolnice (uvoz iz ČSSR).
<vnasiponudbi sb tudi: celotne betonske montažne garaže, dimniške tu-i(Wihidro in izolacijski materiali.
) za gotovino in gradbene kredite.
> željo organiziramo tudi prevoz na gradbišče!
i sodelujejo: Krka Izolacije Novo mesto; IGM Strešnik Dobruška fcKgndTozd Vemond; Titovo Velenje; RŠC Titovo Velenje; Termlka Lju-H Marmor Hotavlje; Gradnja Žalec; Tozd Proizvodnja kremenčevega pe-Iteoftd; Beton Prelog; LIKO Vrhnika.
@ metalka
KULTURNA SKUPNOST KRANJ
na podlagi Pravilnika o podeljevanju velikih in malih Prešernovih plaket ob j avl j a
razpis
za velike in male Prešernove plakete,
ki se podeljujejo kulturnim skupinam in posameznikom za posebne zasluge pri razvoju kulturne dejavnosti ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organizacijske dosežke na kulturnem področju v občini Kranj.
{Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo: Občinska konfe-jrtnca SZDL, umetniška in kulturna društva, Zveza kulturnih organizacij Kranj ter organizacije združenega dela, ki na območju občine fKranj opravljajo kulturno dejavnost.
[Predlogi z obrazložitvijo morajo biti dostavljeni svetu za razvoj Kul-[teme skupnosti najkasneje do 1. novembra 1983 na naslov: Kulturna »kopoost Kranj, Trg revolucije 1
DEŽURNI VETERINARJI
od 9. 9. do 16. 9. 1983
za občini Kranj in Tržič
TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, tel. 26-357 ali 21-798; SOKLlC Drago, dip. vet., Strahinj 116, tel. 47-192
za občino Škofja Loka
HABJAN Janko, dipl. vet., Ziri 130, tel. 69-280; KRIŽNAR Miro, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130
za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-629
Dežurna služba pri Živinorej-skoveterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 aH 22-781 pa deluje neprekinjeno.
UDOBNO. UGODNO in POCENI Z DOBAVO TAKOJ!
TOJI tuce ramo poškoo^vinTT j počitniške prikolice        e ^
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komite za družbene dejavnosti in občo upravo
objavlja na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS, št. 31/76)
RAZGLAS
o javni dražbi najdenih predmetov
ki bo v petek, 16. 9. 1983, ob 9. uri pred kino dvorano v Radovljici, Gorenjska cesta 19.
Na javno dražbo bo dano več moških in ženskih koles, pony koles, ro-ifiture, fotoaparati in drugi predmeti.
V primeru slabega vremena bo dražba teden dni kasneje, 23. 9. 1983, tfa isti uri.
ALPETOUR
ALPETOUR DO CREINA TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL KRANJ, Ljubljanska 22
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da v dneh od 12.9. do vključno 17.9. 1983 ne bo tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priključkov na Laborah pri Kranju zaradi adaptacije prostorov.
Prosimo za razumevanje.
Revija narodnih noš male obrti in gostinstva
Kamnik, 8. 9.-11. 9. 1983
Program prireditev
8. 9 1983 ob 16. uri Otvoritev razstave in prodaje obrtniških izdelkov do 11. 9. v Dvorani nad kavarno Veronika
9.9.1983    ob 8. uri   Pričetek sejemske prodaje izdelkov
ob 19. uri Promenadni koncert 10. 9. 1983   ob 8. uri   Sejemska prodaja, ob 20. uri Večer narodnih plesov in pesmi
11.9.1983   ob 7. uri Budnica
ob 8. uri   Sejemska prddaja do 12. ure od 10—12. ure
Nastopi folklornih skupin na Titovem trgu , ob 11. uri Sprejem predstavnikov skupin pri predsedniku
Občinske skupščine ob 15. uri Povorka narodnih noš in folklornih skupin,
Skupine se zbero pred Kino Dom že ob 14.30 ob 17. uri Nastop folklornih skupin in predstavitev vseh
skupin narodnih noš na Trgu prijateljstva.
Po nastopih veselica.
VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ, po. ul. Mirka Vadnova 5, Kranj
Po sklepu delavskega sveta z dne 7. 9. 1983 razpisna komisija
javno razpisuje prosta dela in naloge
delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah:
ali
— da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj.
Kandidati za razpisna dela in naloge morajo imeti tudi ustrezne družbenopolitične in moralno-etične vrline dogovorjene z Družbenim dogovorom o načelih kadrovske politike v občini Kranj, ter organizacijsko-vodstvene sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi javnega razpisa v zaprti ovojnici, na.naslov: Vodnogospodarsko podjetje Kranj. ul. Mirka Vadnova 5 — »za razpisno komisijo«.
Pisni prijavi morajo kandidati priložiti življenjepis ter potrdilo, da niso v kazenskem postopku, ter da niso bili kaznovani. Izbira prijavljenih kandidatov bo opravljena najkasneje v 30 dneh po poteku veljavnosti razpisa, o izbiri bodo kandidati pisno obveš čeni v 10 dneh po izbiri.
Komisija za delovna razmerja pri Vodnogospodarskem podjetju Kranj, ul. Mirka Vadnova 5
oglaša prosta dela in naloge
VODJE KNJIGOVODSTVA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj v knjigovodski stroki,
poskusno delo traja 3 mesece: ali      m '
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodski stroki,
poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s priloženim življenjepisom, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom, da niso bili kaznovani na naslov, Vodnogospodarsko podjetje Kranj, ul. Mirka Vadnova 5 v 8 dneh po objavi. Prošnje brez zahtevanih dokazil ne bodo obravnavane.
Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni najkasneje v roku 40 dni po preteku objavnega roka.
Komisija za delovna razmerja
osnovne šole prešernove brigade Železniki
f       razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
— za nedoločen čas s polnim delovnim časom
UČITELJA telesne vzgoje, PRU (VŠTK) - moški; nastop dela takoj
— za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu):
UČITELJA razrednega pouka na PŠ (COS) Selca, PA razredni pouk
nastop dela 6. 10. 1983
ČISTILKE na centralni šoli nastop dela 11. 9. 1983
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po sprejemnem roku.
GLA8 14
PETEK, 9. SEPTEMBRI
ZAHVALA
Pretreseni ob spoznanju, da nas je po dolgi in hudi bolezni, a kljub temu nenadno zapustil naš dragi mož in oče
MARJAN GRAŠIČ
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga premili na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo osebju Internega oddelka in Dializnega centra Bolnišnice Jesenice ter sodelavcem Iskre — TOZD TIV. Posebno toplo se zahvaljujemo sodelavkama Mariji in Lojzki za pomoč v težkih dneh. Hvala vsem za darovano cvetje in izraze sožalja.
ŽENA MARIJA, SINOVA IGOR IN MARJAN Z MARIJO
Kokrica, 4. septembra 1983
OGLASI tel.: 27-960
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
MARIJE FILIPIČ
iz Mrzlega vrha 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu, pevcem in zastavonoši.
VSI NJENI
Zapustil nas je
JOŽE PAVLIN
častni član Planinskega društva Radovljica
Od njega smo se poslovili v sredo, 7. septembra 1983.
Izgubili smo marljivega planinskega delavca in graditelja planinskih koč v Karavankah in Julijcih.
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU!
PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA
ZAHVAIJV
V petek, 28. 8.1983 je nenadoma za vedno prenehalo biti nadvse dobro srce naše ljubljene žene. mame in stare mame
NADE REŠEK ♦
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje in nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se govornikoma za tople poslovilne besede ter pevcem in pihalnemu
orkestru.
VSI NJENI
PRODAM
Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠI ČE. Posavec 10. Podnart 6909
Prodam suhe smrekove OBLOGE, I. in II. vrste, za oblaganje stropov in sten. II. vrsta je primerna /.a nupušč. širina 5, 7 in 9 cm. Telefon 004-62-618 po 16. uri 7816
Prodam dvoje rabljenih sobnih VRAT ter litoželezno BANJO (160 cm). Hotemaže 1, Preddvor 8877
Prodam 40 k v. m hrastovega PARKETA, 500 kg ŽELEZA in 400 kosov manta OPEKE. Telefon 25-589, Reševa 2. Kranj 8887
Prodam mlado jalovo KRAVO. Naslov v oglasnem oddelku 8888
Prodam BANKINE in PUNTE. Šenčur, Stružnikova pot 17 8889
Prodam en teden starega BIKCA za nadaljnjo rejo. Struževo 12, Kranj 8890
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo ferrotherem, 40.000 kcal. Struževo 12, Kranj 8891
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Petrič, Jezerska c. 60/c, Kranj 8892
Prodam ročne
VOZIČKE z derco. odlitke za vrtalni mizarski stroj, TV STABILIZATOR in 10 kg bele oljne barve. Vilfan, Zg. Bitnje 43 8893 Prodam OVCE z jagnjetom. Zasavska 54/A 8894 Prodam dva PRAŠIČA za nadaljnjo rejo. Lahovče 13 8895 Prodam malo rabljeno enoosno ki-per PRIKOLICO. Jagodic, Visoko 29, Šenčur 8896 Prodam steklene PRIZME (bronza). uvoz in ograjo za zavarovanje gradbišča iz betonskih mrež ali same mreže. J. Kokalj, tel. 24-765 8897 Ugodno prodam enovrstni IZRUVAČ krompirja ter 200-kilogramsko decimalno TEHTNICO. Zg. Duplje 26 8898
Prodam  nekaj  monta OPEKE strope Lahovče 14, Cerklje
Prodam PUNTE in BANKINE. Tele-
8900 HI-FI
za 8899
fon 21-437
Poceni   prodam brezhibna OJAČEVALCA 2 x 30 W, 7.000 din. in 2 x 50 W, 9000 din. Ješetova 24/A. Stra-žišče — Kranj 8901 Prodam KRAVO s teletom (lahko.po-samezno) ali 7 mesecev brejo. Olševek 40, Preddvor 8902 Prodam trajnožarečo PEČ za etažno centralno ogrevanje »Emo« central 20 in MOTOKULTIVATOR IMT 509 s priključki. Bevk, Naklo, Pivka 10, tel. 47-623 8903 Ugodno prodam TELEVIZOR color nordmend na daljinsko upravljanje. Informacije po tel. 24-758 popoldan
8904
Prodam mlado KRAVO s teličkom črnobelo. mešano frizijko. Sp. Brnik 66. Cerklje na Gorenjskem 8905 Prodam   PBEBIRALEC krompirja (pajki). Jama 35. Mavčiče 8906 Prodam 7 ton CEMENTA. Grašič, Kalinškova 15. Kranj 8907 Ugodno prodam dva lepa, cvetoča JAVORČKA z rdečimi cvetovi, višine 180 cm. Informacije vsak dan tudi v nedeljo. Visoče 3 pn Tržiču 8908 Prodam nekaj ton odličnega jedilnega KROMPIRJA bintje. Telefon 22-115
8909
Prodam 6 tednov starega BIKCA. Lahovče 27, Cerklje 8910
Prodam dva AKVARIJA: 80-litrske-ga in 10-litrskega, z nadomestnimi deli. Jelenkovič, Moša Pijade 44, tel. 25-959
8911
Prodam bass KITARO ali zamenjam za automatica. Janez Eržen, Kidričeva 10, Kranj 8912
Prodam ZIDNO OPEKO BH, 500 kosov in levo zadnjo luč 125 P. Jože Kralj, Predoslje 137 8913
Ugodno prodam večjo količino cementne STREŠNE OPEKE špičak. nove in rabljene. Janez Erelih, Posavec 64. Podnart 8914
Prodam 35% KOSITER in pocinkane CEVI 1/2 in 3/4 cole. Jeglič, Podbrezje 86 8915
Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Globočnik. Voglje 117, Šenčur 8916
Prodam 12 bal STEKLENE VOLNE. Hrastje 125, Kranj 8917
Prodam tri leta starega KONJA. Pivka 15. Naklo 8918
Prodam približno 100 kv. m ladijskega PODA in novo strešno okno »Ro-to«. Telefon 27-633 8919
Prodam 4 kub. m suhih macesnovih PLOHOV. Telefon 26-621 po 20. uri
8920
Prodam ŽICO P 1.5 in 2,5 za električno napeljavo in široka aluminijasta PLATIŠČA za zastavo 101. Marjan Re-mic. Pšenična polica 10, Cerklje 8921
Ugodno prodam 3 izolir OKNA dimenzije 80 x 120. Telefon 22-385 8922
Prodam ZIDNO OPEKO, ŠPIROV CE, rabljeno strešno OPEKO, betonsko ŽELEZO, CEMENT in plohe. Gol-niška 42, Kranj 8923
Prodam italijanski OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran PEG. Telefon 25-832
8924
Prodam navadni ŠIVALNI STROJ »Mirna« z omarico in litoželezno kopalno KAD, 170 cm. Kranj, C. na Rupo 24 Telefam 24-427 8925 Prodam rabljeno SPALNICO. Informacije po tel. 24-215 892fj Prodam ŽAGO za razrez hlodovine . Telefon 65-024 8927 Prodam  100 kv. m gradbenih elementov, dvoja balkonska VRATA 220 x 80, balkonsko OKNO 180 x 140 in oseb, ni avto NSU 1200 C. Silvester Pangerc, Sp. Otok 1, Radovljica 8928
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, strica in svaka
JOŽETA PIŠLJARJA
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala predstavniku TOZD Jelen tov. Bercetu za poslovilne besede, gospodu du-hodniku za lep pogrebni obred in pevcem, ki so mu zapeli
v slovo.
ŽALUJOČI: žena Marija in hči Zdravka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, starega očeta
JOŽETA REŠKA
avtokleparja, Frankovo naselje 150
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečeno sožalje, cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Koširju in zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Škofja Loka za lajšanje bolečin, tov. Kranjc Jožetu za poslovilni govor, pevcem za žalostinke ter gospodu župniku in gospodu patru za lep
obred.
VSEM SKUPAJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka. 26. avgusta 1983
V SPOMIN
Odšel si od nas, brez besed, brez pozdrava. Na mine ura, dan ne noč, povsod si z nami ti navzoč
8. septembra mineva leto, ko nas je za vedno zapustil naš ljubi
BRANKO KENDA
iz Sela — Žiri
Težko je sprejeti granko resnico, da te ni več med nami. Prazni je naš dom brez tebe. brez tvojih korakov, ne slišimo več tvojih besed. Imeli smo te vsi zelo radi in nikoli te no bomo
pozabili.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Selo, 8. septembra 1983
ZAHVAIA
Zahvaljujem se vsem R. cem z Dobrave, Ljubntg* Krope, Kamne gorice in pok^ enim gasilcem iz Kranja * vsem ostalim, ki so pomaga* pri gašenju hiše na Zg. Dobrf vi št. 24 — p. d. pri Svelcu' noči od 2. na 3. november 19fc Zaradi težke bolezni se v* šele sedaj, zahvaljujem. Se* krat vsem prisrčna hvala!
GROZD AN A ŠOBERL  | 1
Prodam nov barvni TELFA'120" ■ večje število hrastovih izrezov P*JB Ecrjan, Ribno 131, Bled
Prodam 22 ŠPIROVCEV 10 % flfl dolžine 4 m in 9 ŠPIROVCEV. ll«l dolžine 5 m. Stane Rozman, Sp če 41/B, Medvode
Prodam 6 tednov stare PlSČA*fl pitance. Pogačar Jože, Sp. Gorje $
Prodam nov BARVNI TELEVfl^ gorenje na daljinsko upravljam«. HA
fon 75-979
Poceni prodam novo nemško kuppersbusch. Telefon 79-545
Prodam 5 g ZLATA za zobe. T
60-757
Prodam skoraj nov i OTROŠKI VOZIČEK (globok, spor«*1 Mija Zupančič, Zapuže 2, BegunjtJT^ Prodam novo HARMONIKO B^ljj ja, 60-basno, 3-registrsko. MNcf^Ir1 Ogled popoldan. Mihael CuhaK^lj1! čeva 6, Kranj, IV. nadstropje
Prodani novo DRVARNICO 4 »3 in novo OKNO »Kli« Logatec i" 140 x 120 ter vhodna VRATA F« Ribno 19, Bled
Prodam LES za fasadni oder perle, Češnjica, tel. 70-401
Prodam suhe smrekove P10$J COLARICE. Krnica 3. Zg. Gorje *i
Prodam rabljena OKNA. VRA^J rabljen električni ŠTEDILNIK tj čič, Pševo 10, Kranj
Prodam kombinirano PF.£ X tralno ogrevanje ferrotherem 1 Kcal. Telefon 23-486 — Kranj c. Vi popoldan
Ugodno prodam tri nove OMA"' in UMIVALNIK zelene ban? Jg , sistem«. Bembič, Žale 17, Radovi]**]
Prodam kombiniran ŠTED1LS* PEČ na olje EMO 8. Telefon 26-1«^
Prodam 3 kg CIN A 20% cer*!'' formaciie po tel. 23-471 ali 28-295 ?(
Prodam 6 tednov staro TELIČK^ mentalko. Češnjevek 5, Cerklje
3 mesece staro NEMŠKO 0\i KO, čistokrvno, z rodovnikom. dam. Kranj. Planina II.. Rudija Wj;^ ?, stanovanje 5
Prodam 300-litrsko ZAMKm/ NO SKRINJO LTH in 1200-litrsttj stično CISTERNO. Telefon 60-701 f
Prodam 20 W nove avto ZVoT' audio line. Arhar, Papirnica 8, Loka
Prodam diatonično HARMONl glavo, diferenciala, odbijač terori za traktor 125. Tomažin, Podlubo^J
Ugodno prodam ŠIVALNI »Bagat — Danica«, star leto i«1 Hadžič Hasib, Podlubnik 162,
Loka
Prodam raztegljiv KAVČ s p* STOLE in MIZO za dnevno sobe1 fon 60-512
Prodam enobrazdni OBRAČALNIK za »Tomo Vir, italijanski, in 8 m vodovodne CE^jj cole. Telefon 061-612-458
Prodam KRAVO po teletu Volčič, Gabrovo 3, Škofja Loka
Prodam GLISER ? motorjemYA*! * HA 25 KM s smučmi in prikolko-gF11 ton 61-487 \
Prodam etažno PEČ *EMfr<* t 20, rabljeno dve sezoni. Telefon1^
Prodam     kvalitetno ™j^M 3 x 4, v rjavih odtenkih, po ugoo- • Teleton 62-910 . \>Il
Prodam 30 kg težke lesovo 35, Cerklje
Prodam breje OVCE. StiSkl^J Cerklje
Prodam PRAŠIČKE. stMt nov. Zg. Brnik 56, Cerklje
Prodam cementne STEBRI m lec. Sp. Brnik 54, Cerklje
Prodam lepo izdelano PASU Zg. Brnik 142, Cerklje
Prodam KRAVO, ki bo v dveh drugič teletila. Letence 5, Golruk £
Prodam silazno KORI /.0 rij a, Predoslje 96, Kranj
Prodam MIVKO. Podbrtvje I ph>
Prodam 1000 kosov OPtKV lami blok BH 6 ter BETONSKO ZO, 500 kg. Valant, Bodešce lt
Prodam mladega NEMŠKEGA a CARJA z rodovnikom. /-iganja^J^«
Tržič rs
Prodam eno' leto stan1 KOKOT zakol ali nadaljnjo rejo. Ažman.^ 5 pri PredosUah
Prodam kopalno KAD in nftV| LO. Krničar, Koroška c. 16. Kranj ■
Prodam C1RKLLAR /a ac '; . motor je enofazni, moči 2kW*J -radni BLOK. širine 12 cm. MJ Stara C. 24, Kranj
Prodam PRAŠIČKE, po 30k*«* in SVINJO z mladiči. Tine Zihery Bitnje 97. Žabnica J Prodani suha buko\a I)R\A 1 protna polica 4. Cerklje
9. SEPTEMBRA 1983
MALI OGLASI. OSMRTNICE, ZAHVALE
.15. STRAN O L/k 8
ženski čaj
MEŠANICA DOMAČEGA ČAJA
Ženski daj je sestavljen iz 7*st poznanih zdravilnih in aromatičnih zelišč, čaj os vež u-i. pomirja ter krepi telo. Ženilo čaj odganja vetrove, čisti vodo iz telesa, preprečuje napenjanje in je za dobro spanje. Ženski čaj je namenjen tudi ti-«wi ki imajo slab obtok krvi, flttnje pri mesečnem perilu ter oatrn toku. čaj deluje blagodejno »i koristno za zdravje.
Čaj dobite v trgovinah!
TOMAŽINĆIČ
- PREDELOVANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ
— IZOLA
Hftom večjo količino kvalitetnega H»ja grozdja; sorte: modra franki-
* rizling in kraljevina. Čas trgatve 'H do28 septembra. Leon Bratanie, fcje 14 68254 Globoko pri Brežicah.
JAHALNO DESKO ten  cate 39, »»rabljeno, prodam. Telefon 25-822 m are dalje 9040 t Nodam 5 mesecev brejo TELICO. £ Wc, Visoko 29. Šenčur 9041 hrjiam dobro ohranjen OBRAČAL ku BCS in 6 tednov stare PSIČKE ptičke. Čemažar, ob cesti Kokri-^Jiikk) (C — JLA 41) 9042 '^odno prodam nov STROJ za »ent-fcBABY LOCK EF 405. Ogled v pe-^ifcnedeljo. Škofjeloška 43. Kranj
9043
mehko betonsko ŽELEZO ! lepilo za lamelni parket. Telefon Vtt 9044 todam CIRKULAR 1,5 kW, 380 V in MDBENO DVIGALO. Telefon m 9045 k/im 5 mesecev stare C VER vtŽabnica 59 9046 hrim PLINSKO NAPRAVO »Be-*»! Telefon 064-74-790 9047 Vpdaoprodam večjo količino ZIDAKI* MB 4, velikih betonskih kvadrov Jeiezobetonske MREŽE Informaci-> ponedeljek popoldan. Britof 309, lf 9048 Mam VOZ zapravljivček, cena po bwru. Milje 26, Šenčur 9049 »hjdam GABROV A DRVA. Rupa 11,
9050
trtam BANKINE. Pavlic, Tupaliče $cddvor 9051 l^/jam dobro ohranjeno SPALNI-Oped samo dopoldan, v nedeljo pa 'dan Kranj, Janeza Puharja 3, 7. Vropje, stanovanje 45 9052 hadamTELICO simentalko, staro 7 Sev Anton Repe, Sp. Radovna 4,
9053
JCRF sailboard regata in prenosni W,usodno prodam. C. JLA 35, tel.
9054
frdno Prodam 6 ton CEMENTA V»W.Telefon 28-045 9055
»mm ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 l)i»STEDILNIK na trda goriva. Ul. .Upata 1, Zlato polje, Kranj, pritlič-
* to« Ogled v soboto od 12. do 19.
9056
todam SURF tornado. Arizanovič, Hrtkega odreda 28, Kranj, tel. Hi - int. 23-75 dopoldan 9057
nodam 1.500 kosov bele silikatne N»in otroško POSTELJICO. Zalog ^Cerklje, tel. 42-135 9058 .hodam mlado KRAVO in TELIČKO
* nadaljnjo rejo. Češnjevek 30, Cer-\ 9059 .fodam diatonično HARMONIKO
£S, AS, DES. Informacije po tel. Vsakdan od 7. do 14. ure 9060 S$iam SPALNICO. Cvijin Marija, Mja69, Kranj. tel. 26-618 9061 j* Awdam italijanski   globok VOZI-" % temno rjav,   ohranjen, cena
* H&din. Leber, Stošičeva  4, Kranj
* ^.avtobusni postaji) 9062 j-rtdam  HOkv. m LADIJSKEGA
V Golnik 93 9063 kUdno prodam 4 plošče PLOČEVINI/ K/jOx 4000 mm. Zg. Gorje 48
9064
^PISALNI STROJ olympia s m, valj 46 cm. skoraj nov,
V 45000din. Informacije   po tel.
Wa«od 10. do 14. ure 9065 r. težkega PRAŠIČA za zakol. \farje21.Zabnica 9066 Jrmm barvni TELEVIZOR gore-> Telefon 064-78-336 9067 v h»dam 3 mesece starega BIKCA za Vdjftjorejo.Soklič, Selo 22, Bled
9068
RADIOKASE 220, 12 vitlov, ra-Telefon 83-462 po 9069
Jfedaa starejšo OPREMO za sam-NŠOBO, temne barve. Ogled v sobo-!|»nedeljo. Darko Zupan, Podbrezje
* Duplje 9070 t|*Wo<km 8g ZLATA za zobe in otro-
S\K0!X)pionir. Alojz Rode. C. na Br-*kH Kranj - Kokrica 9071 t Mam ŠOTOR PRIKOLICO. Stane "liia, Praše 13, Mavčiče 9072 V/lam približno 1200 kosov ce-W OPEKE špičak. Julka Pievanč, W 3. Tržič 9073 hvdim suha bukova DRVA. Brezo-*J, Kropa, tel. 79-690 9074 Mam manjšo količino betonskih .'. Informacije po tel. 62-434
Prodam GUMIJAST ČOLN maestral 18 in .MOTOR tomos 3,5. .Ječnik, Staneta Rozmana 9. Kranj <io7(;
Prodam suhe smrekove, hrastove DESKE in DRVA. Telefon 064-23-963
9128
Ugodno prodam DIMNIK shiedel, p-emera 16, ter PUNTE in BANKINE. Voklo 70, Šenčur 9129
Prodam 10 g ZLATA za zobe. Telefon 21-922 9130
Ugodno prodam črno-beli TV Philips, ekran 59. Tel.: (064) 47-080
kupim
Kupim železno »TRAVE RZO«, 6.80 m. Jeglič, Podbrezje 86, tel. 70-202
8947
Kupim manjše rabljeno ŽENSKO KOLO - PONY. Eister, Kidričeva 28, Kranj 8948
Kupim TRAKTOR ferguson IMT 533, 539. »Štore« ali »Goldoni«. Telefon 064-49-154 8949
Kupim dobro ohranjen TRAKTOR 40 — 50 KM (en pogon). Naslov v oglasnem oddelku. 8950
Kupim TRAKTOR ferguson 35 KM. Miroslav Mihajlovkć, Cankarjeva 14, Kranj 8951
Kupim 500 kg zdravega semenskega KROMPIRJA saskia, navedite ceno. P. Resman, Brezje 48. 64243 8952
Kupim KNJIGE: Mohorjevi koledar ji od 1895 — 1918, Uporniki (Slovenske večernice 58), Življenja trnjeva pot (60), Trebušnik na Slovanskem jugu (64), Klic v Sredozemlje (108), Tolminci, Ana, Nehvaležni sin, Zadnji tihotapec (45), Slepa materina ljubezen (37), Zgodovina slovenskega naroda, vse številke, Beli menihi (85), Most vzdihljajev. Franjo Vodovnik, 63325 Gaberke — Šoštanj 8953
Kupim 760 kosov nove STREŠNE OPEKE »Dravograd« ali »Novotesk« Novo mesto ter 40 slemenjakov, iste vrste. Miro Huber, Britof 202, Kranj 9078
Kupim rabljeno, dobro ohranjeno CIRKULARKO (trofazni tok). Telefon 064-60-714 9079
Kupim TELIČKA, starega do 10 dni. Janez Potočnik, Podvrh 2, Poljane 64223, tel. 65-077 9080
Kupim TRAKTOR do 20 KM. Štefan Borovac. Kuratova 16, Kranj, tel.25-454 9081
vozila
Prodam OPEL ADMIRAL, PEUGEOT 204 ter FORD 12 M celega (primeren za dele). Telefon 28-427 8645
Prodam OPEL RECORD caravan, ceiega ali po delih, registriran do maja 1984. Telefon 064-60-338 8858
Prodam FIAT 126, letnik 1980. Jože Omejc, Šorlijeva ul. 21, Kranj 8860
Prodam VETROBRAN za moped in ribiški pribor. Naslov v oglasnem oddelku. »»»O
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Informacije po tel. 064-21-067 od 15. do 17. ure, Jenko, Planina 19 8954
Kupim STROJ za AMI 8. Pokličite po tel. 50-953 8955
Prodam S1MCO 1501 special, celo ali po delih, cena po dogovoru. Ismet Mu-sic, Preddvor 5 8956
Prodam FIAT 126-P, kot nov, letnik 1978. Informacije po tel. 064-75-157
8957
Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1978. Milenko, Hrastje 22, Kranj 8958
Prodam ZASTAVO 750 in školjko, letnik 1979. Sr. Bela 33, Preddvor 8959
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Prva registracija 1976., generalno obnovljeno. Cena po dogovoru: Meglic, Ravne 9, Tržič
Prodam CITROEN DS super (5 brzin), poraba 9—10 litrov, letnik 1975, prva registracija 1977, v prav dobrem stanju, registriran do 8. 1. 1984. Ogled vsak dan. Franc Jenko, Podljubelj 61 n. h., Tržič 8960
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, prva registracija 1977, prvi lastnik, v zelo dobrem stanju, registrirano do 21. 1. 1984. Franc Jenko, Podljubelj 61 n. h., Tržič 1 8961
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978, v odličnem stanju, registrirano do 17. 4. 1984. Franc Jenko, Podljubelj 61 n. h., Tržič 8962
Ugodno prodam 126-P, prva registracija 5. 9. 1980, registriran do 5. 9. 1984. Ogled od 15. do 18. ure. Dejan Slavko-vič, Golnik 67 8963
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, neregistrirano. Vopovlje 10, Cerklje
8964
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Grad 16, Cerklje 8965
Prodam rabljene GUME: 4 gume !65SRxl3 semperit. ene ZIMSKE GUME 5,60x13 (M 4- S) sava, 2 gumi 5.60 x 13 (M + S) sava, s platišči, 4 gume 5,50 x 12 sava, 4 gume 6,00 :< 13. Informacije po tel. 24-903 - Bcrtoncelj 8966
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Biserčič, Juleta Gabrovška 23, Kranj
8967
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Jezerska c. 124, Kranj
8968
Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 21-016 8969
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977. Franc Cirile. Črnivec 8, (»4243 Brezje
8970
Ugodno prodam ZASTAVO 101 special (navit stroj), letnik 1979, 59.000 km, zelo ohranjeno, športne gume, registrirano za celo leto. Zvone Lončarič. Gorenjskega odreda 18, Planina. Kranj 8971
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 25. 5. 1084. ugodno prodam. Kropivšek, Strahinj 101, Naklo 8972
Prodam AUDI 80, starejši, po delih. Britof 303, Kranj 8973
Prodam R-4, letnik 1974, /a rezervne dele. Telefon 25-659 8974
Prodam nov FORD ESCORT. Telefon 064 28-769 8975
Prodam ZASTAVO 750 in ODBIJAČA za golfa ter menjalnik za R-4, Smledniška 89, Kranj 8976
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do junija 1984. Ševo, Ader-gas 2, Cerklje  ' 8977
Prodam PONY EX PRESS. Britof 387, Kranj 8978
Ugodno prodam dobro ohranjen VW 1200, original nemški. Informacije popoldan. Dušan Grubešič. Ul. T. Vidmarja 12, Planina II., Kranj 8979
Prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1976, prenovljen. Ogled popoldan. Drinovec, Podbrezje 40, Duplje
8980
Prodam GOLFA JGL, starega eno leto in pol. Informacije po tel. 81-839 od 20. do 21. ure 8981
Prodam ZASTAVO 101, celo ali po delih. Telefon 22-221 - int. 21-51 Stane
8982
Prodam ZASTAVO 850, letnik 1982. Majda Delavec, Kranj, tel. 21-392 od 17. do 19. ure 8983
Prodam OPEL KADETT, celega ali po delih. Dvorje 44, Cerklje 8984
Prodam P-126, letnik 1979. Bušič Dragica, Lojzeta Hrovata 5, Kranj, tel. 27-591 dopoldan 8985
MERCEDES 508, letnik 1974, odlično ohranjen, vozen z B-kategorijo, registi-ran do septembra 1984, prodam. Telefon 061-832-954 8986
LADO 1600, prva registracija avgusta 1980, prodam. Informacije po tel. 62-641 8987
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Informacije popoldan na domu ali po tel. 75-816, Maistrova 5, Radovljica
8988
Prodam FIAT 126-P, letnik 1976, dobro ohranjen. Telefon 50-570 od 17. do 19. ure R989
Prodam LADO 1200..Potoče 31, Preddvor 8990
Prodam FIAT 124 po delih. Radovljica, Gradnikova 87 8991
Ugodno  prodam  VW  1302, letnik
1972, 110.000 km. Telefon 74-426 od 16. do 18. ure 8992
Prodam ZASTAVO 750 special. letnik 1978, registrirano, 70.000 km. Telefon 064-83-751 8993
Prodam DIANO 6, letnik 1978, cena 4 SM. Telefon 77-887 popoldan, Bled
8994
Prodam R-16, celega ali po delih. Mi-jevič, Ribno 60, Bled 8995
Prodam R-4, letnik 1977, prevoženih 70.000 km. Jože Mali, Šorlijeva 29 KranJ 8996
ALFA SUD, letnik 1974. ugodno prodam za 20 SM. Telefon 064-83-411 8997
VVARTBURG de lux, letnik 1976, registriran do septembra 1984, ugodno prodam. Lesce, Savska 32, tel. 74-363
8998
Poceni   prodam   FIAT   127, letnik
1973, generalno obnovljen motor, potreben kleparskih popravil. Stane Rozman, Sp. Pirniče 41/B, Medvode 8999
Prodam prednje steklo za OPEL KADETT. Rupa 27, Kranj 9000
Prodam MERCEDES 200 diesel. Janez Tavčar, Sp. Luša 14, Selca 9082
Prodam TOVORNO PRIKOLICO: Dvorje 87, Cerklje 9083
Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Gu-zelj, Sv. Barbara 7, Škofja Loka 9084
Ugodno prodam športno opremljeno JAVVO 350 in APN 4. Janez Škof, Poljanska c. 31, Škofja Loka 9085
Prodam VW 1302, letnik 1972. Naslov v oglasnem oddelku 9086
Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975. Svoljšak, Stara c. 11, tel. 61-716
9087
Prodam osebni avto ZASTAVA 750 LE, letnik 1981. Demšarjeva c. 14, Škofja Loka 9088
Prodam VW 1200, letnik 1976 in otroško PONY KOLO 4-8 let. Fojkar, Groharjevo 54, Škofja Loka 9089
Prodam ZASTAVO 101 po delih. Naglic, Delnice 16, 64223 Poljane 9090
KADETT, letnik 1966, z motorjem 1973. ugodno prodam. Igor Hafnar, Sr. Bitnje 91. Zabnica 9091
Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 1 tona, velikost 1000x 1500. Informacije po tel. 24-917 9092
Prodam avto 125-P, letnik 1976. Vinko Šlibar, Kamna gorica, tel. 79-435
9093
Prodam odlično ohranjen AUDI 60, letnik 1970. Stane Kropar, Župančičeva 17. Kranj 9094
Prodam SPAČKA, letnik 1974. Štefan Hudobivnik. Naklo 72 9095
Prodam ZASTAVO 101 po delih. Šrimpf, Deteljica 5, Bistrica, Tržič 9096
Prodam ZASTAVO 101 S, letnik 1978. Ašanin, Tončka Dežmana 2, Kranj 9097
MERCEDES 220, letnik 1971, prodam. Naklo 234. tel. 45-385 v soboto dopoldan 909B
Poceni prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, dobro ohranjeno, registrirano do 10. 5. 1984. Britof 152 9099
Prodam VOI.KSVVAGFN SCIROO CO I .S in VW 1200. Sp. Brnik 31 9100
Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1981 - september. Telefon 45-148 9101
Prodam DIANO 6 TL, letnik 1980, dobro ohranjeno Saje. Šmidova 11. Kranj. Čirče 9102
Prodam MOTOR TOMOS 14 M, odlično ohranjen, za 2.4 SM. Informacije po tel. 47-138 9103
HOBIŠČITE TAVERNO Nova restavracija v prostorih Kazine BLE0    Odprto vsak večer od 20. do 01
ure!
R-8, vozen, registriran do marca 1984, z vsemi nadomestnimi deli, prodam za 25.000 din. Janko Mokorel, Bistrica 1, Tržič 9104
Prodam ŠKODO 120 LS, staro 3 leta. Telefon 22-953 9105
Prodam ZASTAVO 101. po delih. Zoran Tomič, tel. 61-673 9106
Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Sp. Brnik 55 9107
Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1976, neregistriranega, motor obnovljen, celega ali po delih. Informacije v nedeljo po tel. 064-27-888 od 7. do 12. ure 9108
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Telefon 23-093 9109
Starejšo ZASTAVO 750 ter KADETT B, prodam za dele. Voklo 70, Šenčur
9110
Prodam PONY EXPRESS puch. Anton Rozina, Jezerska c. 2, Kranj 9111
SAAB 99, letnik 1971, prodam. Pogačar, Britof 231/D, Kranj, tel.28-861 -int 23-42 dopoldan 9112
Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1979. Srednja vas 11, Golnik 9113 * R-4, poceni prodam. Informacije po tel. 064-21-164 od 15. ure dalje 9114 ; Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, dobro ohranjeno. Voklo 47, Šenčur
9115
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do decembra. Informacije po tel. 28-915 od 18. do 22. ure 9116
Prodam ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1982, 4.000 km. Anton Križnar, Tominčeva 5, Kranj 9117
OPEL ASCONO 16, karambolirano, prodam. Kavčič, Lom 66, Tržič 9118
Prodam R-4 TS. Telefon 74-476 9119
Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1974. Šenčur, Zupanova 14 9120
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1977 in ZASTAVO 101, po delih. Telefon 83-006 popoldan 9121
Prodam rezervne dele za R-12. Rant, Podlubnik 157, Škofja Loka, tel. 064-62-535 9122
Ugodno prodam registriran in obnovljen FIAT 850. Telefon 77-477 9123
Prodam široka športna aluminijasta PLATIŠČA z gumami. Telefon 064-78-336" 9124
Prodam GOLFA, letnik 1979, rumenega. Telefon 064-81-819 do 14. ure 9125
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Pavle Gartner, Hotavlje 66, Gorenja vas 9126
Prodam ZASTAVO 101, 1300, letnik 1979. Bratuš. Kropa 54 9127
stanovanja
Prodam GARSONJERO (28 kv. m) v Šorlijevem naselju za gotovino. Ponudbe pod: Zdomec zdomcu 8864
Mlad uslužbenec najame GARSONJERO ali SOBO s souporabo kooalni-ce v Kranju. Ponudbe z navedbo cene pošljite pod: Reden plačnik 9001
V opremljeno SOBO SPREJMEM mirnega študenta v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku      ' 9002
Oddam opremljeno SOBO v Kranju upokojenki za pomoč mlajši upokojenki. Ostalo po dogovoru. Nuslov v oglasnem oddelku 9003
Mlada tričlanska družina išče v Kranju ali okolici enosobno STANOVANJE ali SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice za dobo 7—8 mesecev. Šifra: Možnost predplačila 9004
Zakonca iščeta dvosobno STANOVANJE. Milorad Stanojevič. Pipanova 41. Šenčur 9005
GARSONJERO na Planini, staro 5 let, komfortno, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije po tel. 28-193
9131
Prodam GARSONJERO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 9132
Iščem dvosobno STANOVANJE v centru Kranja. Možnost predplačila. Naslov v oglasnem oddelku 9133
posesti
Oddam LOKAL za mirno obrt. Rado vljica. Gradiška 5, tel 75-775 8869
Prodam vrstno HIŠO, zgrajeno do III. faze, zaradi selitve v drug kraj. Hiša je na Pristavi pri Tržiču. Vse informacije dobite v prodajalni »Koka« Tržič   ' 9006
V najem vzamem GARAŽO v bližini Vodovodnega stolpa. Telefon 22-419
9007
Kupim manjšo stanovanjsko HIŠO ali trisobno STANOVANJE na območju Škofje Loke. Šifra: Okolica Škofje Loke 9134
Trisobno STANOVANJE in začeto gradnjo STANOVANJSKE HIŠE zamenjam za novo HIŠO v Kranju. Ponudbe pod šifro: 1935 9135
zaposlitve
Spretni ŠIVIIJ1 nudimo honorarno delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku 9008
Upravni odbor GASILSKEGA DRUŠTVA VELESOVO razpisuje mesto HIŠNIKA. Pogoj vozniški izpit B-kategorijo. Enosobno stanovanje zagotovljeno. Prošnje sprejemamo do 12. 9. 1983 900«) Sprejmem delo na DOM. Šifra: Ekonomski tehnik 9010
Zaposlim mlajšega pridnega delavca z odsluženim vojaškim rokom, za izdelovanje cokl. Štefka Mali, Tupaliče 58, tel.45-096 9011
Restavracija Gostišče »PIBERNIK« Otok Bled vabi k sodelovanju KV KUHARJA - KUHARICO. Pogoj: poklicna gostinska šola — smer kuhar in dve leti delovnih izkušeni. Ponudbe pošljite na naslov: GOSTIŠČE »PIBERNIK« OTOK BLED 64260 Bled ali nas pokličite po tel. 064-77-820 9012
Iščem honorarno popoldansko zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 9136
prireditve_
Ansambel SIBILA vabi vsako SOBOTO ob 20. uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST
PLESNI KLUB Kranj, tel.21-130 od 7. do 9. ure
1. ZAČETNI PLESNI.TEČAJI:
ponedeljek. 12. 9„ ob 19.30
četrtek, 15. 9., ob 21. uri
ponedeljek, 12.9., ob 21. uri za starejšo
2 NADALJEVALNI SREDA, 14. 9., OB 19.30 sreda. 14. 9., ob 21. uri za starejše 3. ROČK NROLL začetni v četrtek, 15. 9., ob 19.30 AEROBIKA
1. ZAČETNI TEČAJI ponedeljek, 12. 9., ob 19.30 sreda, 14.9., ob 19.30 četrtek, 15. 9., ob 19.30
četrtek, 15. 9., ob 20.30 za starejše
2. NADALJEVALNI ponedeljek, 12. 9.. ob 20.30 sreda, 14. 9., ob 20.30
Vpis: vsak delovnik v klubskih prostorih DELAVSKI DOM - vhod 6 (klet) od 17. do 19. ure! 9137
NiGHT klub ZBILJE vabi v petek ljubitelje disco glasbe na žrebanje kart z nagradami (smuči) 9140
obvestila
ROLETE lesene, plastične in ŽALU-ZIJF naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064-75-610 8700
izgubljeno
Izgubil se je majhen črnorjav KUŽA. Sliši na ime Lajko. Kdor ga najde, naj sporoči na naslov: Pušavec, Rakovica 3, Besnica 9913
27. 8. 1983 sem v Hrastju nekje ob lovski koči pozabil POVRŠNIK od lovske obleke. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne, denar pa obdrži. Štefan Zlate, Voglje 4 9014
Čestitka
Skrbni in dobri HABJANOVI MAMI iz Stiske vasi pod Krvavcem, želijo ob njenem 64. rojstnem dnevu še na mnoga leta! Hčerka Marinka z družino iz Šenčurja 9138
ostalo
V Škofji Loki ali bližnji okolici iščem INŠTRUKTORJA =a angleščino. Šifra: 7. razred 9015 Iščem VARSTVO za 10-mesečno deklico. Milošev, Frankovo naselje 168, Škofja Loka 9139
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
10. septembra bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila Kranj na področju
KRANJA in okolice:
TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri
Peterčku, Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina Kranj, SP Preddvor, PC Britof od 8. do 20. ure, SP Šenčur, PC Bitnje od 8. do 18. ure
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj od 7.30 do 14. ure, Dom Srednja vas od 8.30 do 14. ure, Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, Klemen-ček Duplje in Krvavec Cerklje od 8. do 20. ure, Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 8. do 14. ure.
V nedeljo pa bodo dežurne naslednje prodajalne:
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj od 7.30 do 11.30 ure, Krvavec Cerklje od 7. do 11. ure, Naklo v Naklem od 8. do 12. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure.
TOZD maloprodaja Kranj: Gorenj-ka Cerklje od 8. do 11. ure.
ŠKOFJA LOKA
NAMA Škofja Loka
TRŽIČ
ABC Bistrica, Mercator, Cankarjeva 1 a, Živila-Lipa, Koroška 3 in Mercator, Pristava
Pred slovesnostjo na Kredarici
Zadnja dela v Triglavskem domu
Prenova naše najviše ležeče planinske postojanke se bliža koncu — Delavci urejajo notranjost, osebje doma psa si prizadeva ustreči gostom — Letos številni obiskovalci v triglavskem pogorju
Kredarica — Minulo nedeljo je že drugič to poletje triglavsko pogorje dočakalo jutro, odeto v sneg. To je znak, da se naglo iztekajo vroči dnevi. Hkrati s prihodim jeseni se približuje tudi dan, ko bodo slovesno odprli prenovljeni triglavski dom na Kredarici. Pred 17. septembrom pa morajo izvajalci del postoriti še marsikaj, da bo vse na-red za najveličastnejši dogodek ob 90. obletnici organiziranega planinstva na Slovenskem.
Čeprav je nedelja namenjena počitku in rezvedrilu, je povsod niso doživljali tako. Ko smo se po sobotnem neurju med nedeljskim izletom na Triglav, veseli nad nenadno spremembo vremena, ozirali v oprano naravo in vedro nebo, smo na poti proti Vodnikovemu domu nad Draškimi vrhovi ugledali v zraku helikopter s tovorom. Opremo nosi na Kredarico, smo pomislili in se ob njegovem brnenju prepričali, da je na gori pravi delovni dan. Se bolj smo to spoznali ob vstopu v Triglavski dom, kjer je govorjenje obiskovalcev preglasil ropot strojev in orodja.
»V teh dneh potekajo v domu,« je pojasnil gradbeni tehnik pri jeseniškem Gradbincu Roman Dolar, ki je zadolžen za uresničitev del na Kredarici, »mizarska opravila. Delavci Gradisa obnavljajo točilnico in jedilnico v starem delu stavbe, v novem delu pa opremljajo sprejemnico, spalnice in skupna ležišča. Do konca tedna bo treba dokončno urediti novo kuhinjo in jedilnico ter povsod opraviti končna instalacijska dela. Čaka nas tudi prevoz manjkajoče opreme, ki se je nekoliko zakasnil zaradi zamud pri dobavi opreme in težav pri zagotavljanju helikopterskega transporta. Zaradi slabega vremena sta se zavlekla transport in gradnja za približno 14 dni. Vseeno so predstavniki gradbenega odbora, načrtovalcev in izvajalcev del, ki so si danes ogledali gradbišče, ocenili izpolnitev glavnih del v roku za možno. Za drugo leto bosta tako počakali le izdelava in oprema kmečke sobe v zimskem delu stavbe ter ureditev okolice doma.
Delavci si na tem gradbišču izredno prizudevajo za izpolnitev obvez, saj delajo sleherni dan od jutra do mraka. Izgradnja in ureditev velikega objekta v tako zahtevnih razmerah in dokaj kratkem času prav gotovo pomenita uspeh, tukajšnje izkušnje pa nam bodo koristile pri delu tudi drugod.«
Prenavljanje postojanke zahteva prav toliko ali še več prizadevnosti od osebja doma, ki mora skoraj v nemogočih delovnih razmerah zagotoviti oskrbo delavcev in številnih obiskovalcev. S hrano to pole-
Konec tedna bo predvidoma končana prenova starega dela Triglavskega
tje resda ne strežejo planincem, vseeno pa so morale vestne kuharice pripraviti v že podirajoči se stari in še ne zgotovljeni novi kuhinji vedno dovolj tople pijače, s katero prijazni Božo VVagner streže v točilnici zdaj v enem in potlej v drugem kotu. Pa tudi čiščenja in pospravljanja je za vse na pretek.
» Primerno organizacijo dela in dobro voljo,« je naglasil oskrbnik doma Rudi Povše, ki smo ga zalotili ravno pri popravilu zamrznjene vodne napeljave, smo premostili vse težave. Poskrbeli smo za največje možno udobje delavcev, pa tudi za to, da množica obiskovalcev odhaja po postanku v domu zadovoljna naprej. Enako skrbno se pripruvljamo za obisk ob slovesnem odprtju doma, čeprav bo do takrat postojanka le v grobem urejena. Kdj jo bomo zaprli, še ne vemo natanko, vendar si po štirih na-
pornih mesecih na gori tudi nr»i želimo domov.«
Obisk gora, posebno triglavskega pogorja, je letos zares množičen. Do prvih dni septembra se je v Triglavskem domu vpisalo prek 10 tisoč obiskovalcev, kar je precej več kot lani; če k temu številu dodamo še nevpisane goste, jih je bilo verjetno še enkrat toliko.
Tudi minulo nedeljo je bilo v kočah pod Triglavom živahno. Pla-nincem, ki so tod nekaj dni čakali na zboljšanje vremena, so se pridružili izletniki, ki so z ranirn odhodom od doma ujeli prečudovit dan. Nikomur od njih -*• vrh Triglava so dosegle skupine iz Kranja, Titovega Velenja in drugih Krjev pa posamezniki iz domovine, Avstrije, Italije in Češkoslovaške — ni bilo žal naporov, saj se je z zasneženega očaka ponujal prostran razgled na vse strani.    s. Saje
Mi
m d
iinulo sončno nedeljo so izkoristili za vzoon na tw«i led njimi tudi 35 udeležencev izleta v o^anizaviHPDKr^^ipla ™^^L m ^okega\anjaJcViDn dolSe TriZ
jezer do Bohinja. Foto: S. Saje
ninci, drugi
doline Triglavskih
Zbiranje denarja za prenovo Triglavskega doma
Velik prispevek kranjske občine
Kranj — Pesem Oj, Triglav, moj dom, ki jo je zapel kvintet Gorenjci iz Naklega, je označila začetek planinskega srečanja minuli torek popoldan v kranjski občinski skupščini. Prireditve, ki jo je v počastitev 90-letnice slovenske planinske orga-niazcije pripravilo Planinsko društvo Kranj, so se udeležili nosilci družbenopolitičnega življenja v republiki, med njimi tudi predsednik skupščine SRS Vinko Hafner, najvišji predstavniki Planinske zveze Slovenije pa zastopniki upravnih teles, delovnih kolektivov, milice, armade in planinske organizacije iz kranjske občine.
»Tokrat smo se zbrali, da s predstavitvijo naših delovnih dosežkov označimo vstop v stoletnico slovenskega planinstva,« je v pozdravnem nagovoru med drugim naglasil predsednik PD Kranj Franc Fkar, ki je po kratkem opisu obsežne društvene dejavnosti nadaljeval: »Kranjski planinci, delovni ljudje in občani Kranja, smo bili tudi med prvimi pobudniki in poznejšimi nosilci akcije Kredarica. V njej smo za prenovo Triglavskega doma do danes zbrali desetkrat več sredstev od načrtovane vsote. Izpeljava take naloge, ki za nas pomeni več od igradnje domov na Kališču, Ledinah in Krvavcu, pa obeta tudi nadaljnji razvoj planinstva na trdnih temeljih.«
Kot je v poročilu o zbranih sredstvih za Triglavski dom poudaril tajnik PD Kranj Krnil Herlec. je sleherni prispevek - od najmanjšega do največjega — vreden pohvale. Le tako je bilo moč zbrati blizu 20 milijo-
nov dinarjev, kar je prek 40 odstotkov vseh potrebnih sredstev za uresničitev načrtovane naložbe. Med vsemi darovalci — ne samo v kranjski občini — najbolj izstopa prispevek prek 10,5 milijona dinarjev iz kranjske delovne organizacije IBI, izkazali pa so se tudi v Iskri s skoraj 5 milijoni, Gradbincu z dobrim milijonom, Merkurju s skoraj toliko dinarji in drugod z nemalimi prispevki v obveznicah, gotovini in materialu. Da so bila ta sreustva pravilno naložena, pa potrjuje vse večji obisk gora in planinskih postojank.
Za prispevek v akciji Kredarica se je darovalcem zahvalil predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Cvar, ki je izrazil ponos nad vsemi
dosežki domače planinske org#mza" cije in pohvalil odnos do plani nstva v kraju. Pozdravu in zahvalam se le pridružil tudi predsednik PZ£ Tomaž Banovec, ki je ocenil potrebo P° nadaljnji pozornosti družbe d^> P^a" ninske organizacije in njene dejavnosti.
Posebno doživetje za udeležence srečanja je bil opis rezultatov KranJ' ske odprave v Pamir, ki sta ga v be" sedi in sliki opravila alpinista Tomaž Jamnik in Andrej Štremlelj. Spored je zaokrožila planinsKa Pe" sem, prireditev pa so sklenili s podelitvijo spominskih daril, katera ie za odprtje Triglavskega doma izdelala tovarna IBI.
S. Saje
GLASOVA ANKETA
Gore privabljajo množici
Koča pri Triglavskih jezerih -
Ena od dejavnosti slovenske planinske organizacije, ki združuje že prek sto tisoč članov, je izletni-štvo v gore. Ker se zanj ogreva poleg članstva tudi vse več neorganiziranih planincev, planinske poti in postojanke nikoli ne samevajo. Posebna gneča je poleti v triglavskem pogorju, saj se skoraj sleherni Slovenec želi vsaj enkrat v življenju povzpeti na najvišji jugoslovanski vrh.
Tak cilj so si zadali tudi udeleženci izleta, ki ga je minulo nedeljo in ponedeljek priredilo Planinsko društvo Kranj. Med počitkom pred kočo pri Triglavskih jezerih smo poprašali tri izmed 35 planincev, kako so doživeli vzpon na Triglav in kaj jim planinstvo nasploh pomeni.
njavca, kjer sem na svojstveni čin proslavila svoj rojstni dan.
V hribe smo začeli zahajat družino, možem in štirimi otrdi približno štiri leta nazaj. Na i te po vrhovih v okolici Kranjapr gosto   povabimo   prijatelje * znance; doslej še nikomur nit# žal, če je šel. Zame je hoja v sr be, kjer uživam v lepotah nara* in pozabim na vse skrbi, ei* razvedrilo. Ker me napajat.«* mi močmi in voljo do dela. joW gojila še naprej.«
Vinko Šturm, 68-letni upokojenec iz Kranja: »Kot nekdanji delavec Iskre sem se 1972. leta vključil v tamkajšnjo planinsko sekcijo, ki je v kolektivu zelo priljubljena organizacija. Mene je pritegnila k sodelovanju v njej želja po telesnem utrjevanju in obiskovanju narave, hoje pa sem vajen iz mladosti v okolici Novakov in partizanskih let na borbeni poti 3. prekomorske brigade.
Doslej sem na organiziranih izletih — tako najpogosteje zahajam v gore — obiskal vrhove od Pohorja do Matajurja in nekatere gore v sosednjih deželah. Na Triglav sem se povzpel že desetkrat; tudi tokrat brez težav in navdušen nad prostranim razgledom v lepem vremenu. Planinskih izletov, katerih pomen je med drugim gojitev prijateljstva, se bom še udeleževal. To priporočam vsem mladim in tudi starejšim.«
Ana Murko, 46-letna delavka Iskre iz Kranja: »Pred tremi leti sem prvič obiskala Triglav v družbi domačih, tokratni drugi vzpon na Triglav pa je bil moj prvi društveni izlet. Doživela sem ga nepopisno lepo; ne le prvi dan na naši najvišji gori, ampak še posebej drugi dan na vrhu Ka-
Dragan Mer molja, 25-le.r skar v Gorenjskem tisku ? Gc"' ka: »Že nekaj časa sem hote. t Triglav, pa ni bilo prave pr sti. Ker v Julijcih še nisem tu sem se odločil za izlet s ki: j skim planinskim društvom. Storil sem kar prav, saj je hoja v <v..; | ni pod nadzorom vodnikov 1 in varnejša. Čeprav sem se p: odhodom nekoliko bal hoje » strmejših delih poti, sem tudil premagal brez napora. Sedaj počutim sposobnega, da kdaj dr* gie sam popeljem prijatelje "• Triglav.
Planinstvo, ki poleg gibanjap* nuja mnoge lepote, mi je prisfl od malega. Prej sem v glav«* hodil po nižjem hribovju, za bo# če pa me bolj mikajo vzponi* višje vrhove.«
Besedilo in slike Stojan Saj«
Premalo plinskega olja
Medtem ko je oskrba bencinskih servisov na Gorenjskem i« tornim bencinom še kar dobra, plinskega olja ni dovolj-VH trolovih servisih so v pol leta letos prodali za 18 odstotkov ■*l naftnih derivatov kot lani, od tega motornega bencina kar **|
odstotkov manj
Planinskega srečanja v Kranju so se udcic,,, ,  , M% m
^^^^^^^^^^^^     -"' '««'« ugledni       -Foto- » S
Kranj— Ne glede na to, da so pretekli teden na Petrolovih bencinskih servisih na Gorenjskem prodali še enkrat več bencina kot sicer, ga niti na enem servisu ni zmanjkalo. Bencinska mrzlica zaradi napovedanih podražitev in omejevanja nakupa je na srečo trajala le eno popoldne, vendar pa bi zaloge goriva prenesle tudi nekaj daljše povečano povpraševanje po motornem bencinu. Oskrba z naftnimi derivati v teh dneh sicer ni ravno taka, da bi bili pri Petrolu in tudi pri Istra benzu povsem brez skrbi, vendar pa so količine tolikšne, da je nemoteno odvijanje prometa zagotovljeno.
Sicer pa je bila v poletnih mesecih oskrba z motornim bencinom na Gorenjskem kljub povečanemu turističnemu prometu zadovoljiva. Turistična reka je sicer julija zvišala prodajo na Petrolovih bencinskih servisih, kljub temu pa je bilo na teh servisih prodanega v prvih šestih mesecih za 16 odstotkov manj motornih bencinov kot lani.
Omejena prodaja goriva zaradi uvedbe bonov se na Gorenjskem močno pozna. Prodaja motornega bencina se je v šestih mesecih letos zmanjšala kar za 28 odstotkov glede na lansko prvo polletje. Pri Petrolu, v tozdu Trgovina na drobno Kranj ugotavljajo, da so v vseh 27 bencinskih servisih po Gorenjskem prodali manj kot lani, vendar pa se ta ocena ne nanaša na vsa pogonska goriva; Plinska olja, ki ga prav sedaj najbolj
primanjkuje, je bilo v pol letaki nega le za 3 odstotke manj Wn vseh naftnih derivatov pa sc *1 prodali za 18 odstotkov manj!*! ni. Primerjava z lansko prodajalj va še ne kaže na zelo velik aiH bolj osupljiva je primerjava 11^1 1979 — od takrat se je prodajan va zmanjšala kar za 40 odstotke* j Če odštejemo kurilno olje, jM zadnjem času največ težav s p! skim oljem. Dolge vrste čakali tovornjakov na nekaterih btafl skih servisih zgovorno pričajo.8 ga goriva ni dovolj. Konec pro' ga tedna je bila kar polovica rV vih bencinskih servisov na G«* skem brez plinskega olja, na7*j točili le prioritetnim porabnike*11 6 servisih pa sicer vsem. ved* omejenih količinah, po 40 oorv* 100 litrov. V Kranju so na pir imeli plinsko olje le na dveh c* stih bencinskih servisov. Za ta so sicer pri Petrolu pričakovali« pošiljke plinskega olja, toda at-j je napovedana pošiljka i«' reške l nerije izostala. Zato bomofctlljnl tovornjake verjetno še neka; devali in tudi za v prihodnje r. goče z gotovostjo napovedal količine plinskega olja. Verjet: • tej naftni krizi zaman pricakc* • kakšno idealno oskrbo s tem « I tom. S kurilnim oljem P&soM oskrbeli vse naročnike v jeseni.*] radovljiški občini, ki jih oskrtf Petrol. Prodaja na drobno seni.