Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K18'—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—■ — Naslovi Upravništvo »Zarje” v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in ::	od 6.—7. zvečer.  _s
3=s==2sacse==ss=rs=sssE==sss====s==sss=
Štev. 5.
Posamezna številka 6 vinarjev.
V Ljubljani, v petek dne 9. junija 1911.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. —- Cena inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od‘/26.—1 /27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Leto L
Ali meščanske stranke bi rade imele delavstvo v svojem taboru, rade bi imele delavske glasove pri volitvah; z delavskimi glasovi bi rade dobile čira več mandatov za parlament. Gotovo ne zato, da bi delavstvo doblio več moči zoper kapitalizem, ampak da bi meščanske stranke povečale svojo moč. Zato, da bi se povečala moč podjetnikov. Torej, da bi se zmanjšala moč delavstva.
Da bi čim bolj premotili delavce, govore in pišejo tako, kakor da bi to bila postrauska reč. Toda za delavstvo je ravno to glavna reč. Zakaj delavftvo mora zahtevati od parlamenta, da mu pomaga do boljšega položaja. Kar si je delavstvo že priborilo s svojimi organizacijami, mu mora parlament zagotoviti z zakoni Iu ustvariti mora nove zakone, ki bodo delavstvu olajšali boj za boljše razmere.
Ali mora pameten delavec pričakovati, da bodo tako delovali poslanci, ki zastopajo kapitaliste, veleposestnike, buržoazijo, izkoriščevalce? Zdrav razum bi lahko delavcu (tudi nradniku, tudi učitelju) dopovedal, da to ni mogoče. Toda poglejmo, kako je bilo v zadnjem parlamentu.
Socialui demokratje so vložili celo vrsto predlogov, s katerimi se je imelo zboljšati delavsko varstvo. Takoj v začetku so vložili predlog, da naj se vpelje osemurni delavnik v vseh obratih, v katerih se dela ! nepretrgoma. V plavžih n. pr. ne sme nikdar 1 ugasniti ogenj. Ob strašni vročini, ki prelene nevajenega človeka kakor plamen iz pekla, delajo tu delavci v dveh .šihtah", po dvanajst dolgih ur; vsak teden se šihti menjata in tedaj mora zadnja partija delati šestnajst ur. Podobno je v steklarnah, v keramični industriji, v kemičnih tovarnah, kjer morajo delavska pljuča neprenehoma dihati s*rupene pline. Delo na galerah, v kazniluicah je igrača v primeri s to roboto, katero še otežkočuje vsak teden se ponavljajoče nočno delo. Socialni demokratje so zahtevali, da se namesto dveh Šiht po dvanajst ur vpeljejo tri po osem ur. Pri vsaki priliki, v socialno političnem odseku, pri proračunski razpravi so ponavljali to zahtevo. Meščanska večina jo je vsakokrat preprečila, ker bi morali za tako reformo kapitalisti poseči v svoj žep. Zavlačile so socialno demokratične predloge, ki so zahtevale, 4» se izroče industrijskemu svetu, obrtnemu svetu in vsem mogočim svetom, v katerih odločujejo kapitalisti. De'avci po neprekinjenih obratih pa morajo še vedno delati kakor Črna živina.
Skrajšanje delovnega časa za rudarje je preprečila meščanska večina.
Za navadne obrate so socialni demokratje vložilj sledeči predlog:
Delovni čas ne sme presegati deset ur. Po treh letih se ima skrajšati na največ devet
ur, potem zopet po treh letih na osem ur. De>o čez uro naj se dovoli le tedaj, če je kakšen naravni dogodek ali kakšna nesreča prekinila redni obrat. Meščanske stranke so tudi ta predlog zavlekle; trije sveti naj se posvetujejo o njem — v parlamentu naj bi torej prišel o svetem nikoli na dnevni red.
Ker se domače delo, s katerim se uganja najhujše izkoriščevanje, ne da hipoma odpraviti, so socialni demokratje predlagali, da se ustanove organizacije domačih delavcev, mojstrov in podjetnikov in da naj veljajo plače, o katerih se dogovore te organizacije, obligato-ričuo za vse domače delavce. Kjer taki dogovori niso mogoči, naj posebni mezdni uradi po angleškem vzoru določijo najnižje plače. Tudi to so meščanske stranke zavlačile, dokler ni napravil razpust parlamenta konec vsaki razpravi.
Takih primerov bi lahko našteli še za celo knjižico. A vsi bi le potrdili to^ kar dokazujejo tisti, ki smo jih navedli: Ge hočejo delavci več varstva, morajo imeti več delavskih zastopnikov, več socialno demokratičnih poslancev!
Železničarji, za koga naj glasujemo 13. junija?
Gospodarski boji postajajo vsak dan težavnejši in že davno su ne pojavljajo več le v privatnih podjetjih, temveč so po ujih prizadeti tudi državui in javni uslužbonci vseh ka-terorij. To dejstvo je seveda provZročilo grozen strah v vladajočih krogih, in celo v glavah socialnih politikov, ki radi povdarjajo, da bi se nastavljenci javnih služb ne smeli posluževati tega orožj8, ki ga suče delavstvo zaposleno v zasebnih podjetjih. Nastavljenci javnih obratov, in to so seveda v prvi vrati železničarji, morajo — tako pravijo — upoštevati koristi države in morajo tem koristim zapostavljati koristi svoje kategorije.
če torej presojamo gospodarske boje iz tega stališča, potem je pred vsem gotovo, da so gospodarski boji javnih uslužbencev veliko težavnejši nego boji v zasebnih podjetjih. Pozabiti namreč ne smemo, da se v resnih bojih, ki se bijejo v javnih obratih, takoj nasproti postavi država, ker ima baje nalogo, da ščiti koristi splošnosti napram posameznemu razredu, ki skuša potom boja zboljšati svoj položaj. Drugič je pa treba tudi uvaževati, da je prav lahko širokim plastem prebivalstva dokazati, da imajo gospodarski boji v javnih obra-tik neljube posledice za sicer ne prizadete
Delavsko varstvo v parlamentu.
Delavstvo se organizira, ker si hoče z organizacijo zboljšati s voj položaj. Tudi klerikalci ne bi mogli privabiti delavcev v svoje organizacije, če bi jim obljubovali samo nebesa na drugem svetu; da bi jih pridobili, jim morajo govoriti o mezdah, o delovnem času,
o	moči organizacije. Nobena „N. D. 0.“ se ne bi dala ustanoviti s samimi besedami o narodnosti ; tudi narodnjaški agitatorji se morajo posluževati besed o delavskih potrebah.
Seveda ne prihajajo vsi nasprotniki socialne demokracije čez besedo. Vsi se upirajo najvažnejši zahtevi svojih .delavskih organizacij", namreč da bi se te postavile na razredno stališče, to se pravi, da bi se brezpogojno bojevale za delavske interese. To je popolnoma naravno in če bi bili tisti delavci, ki še slede klerikalnim ali narodnjaškim klicem, našli v sebi toliko poguma, da bi pre-vdar:li vso stva s svojim razumom, bi morali ravno iz tega upiranja spoznati, da vse tiste organizacije ne morejo biti resnično delavske.
Če bi meščanske stranke dovolile .svojim" dalavcem, da se postavijo na razredno Jsta-lišče, bi bili ravno tako kakor da jim pravijo: Postanite socialni demokratje. Zakaj nobena narodnost in nobena vera ne brani delavcu vstopa v socialno demokratično organizacijo. Kakor član .krščanske", tako hodi tudi član socialno demokratične organizacije lahko v cerkev, če hoče. Kakor član .narodne", tako je tudi'član socialno demokratične organizacije Slovenec, če se le sam priznava za Slovenca. Ali razlika je ta, da mora delavec v socialno demokratični organizaciji stati na razrednem stališču, kakor je socialna demokracija sploh razredna stranka. Razredno stališče opravičuje nje obstanek.
Kaj pa pomeni razrednost? Nič drugega kakor to, da ima delavstvo (in sicer delavstvo v najširšem pomenu) interese, ki so nasprotni interesom drugih razredov. Podjetnik hoče malo plačevati za delo: delavec mora gledati da dobi čim večjo plačo. Kapitalist hoče dolg delavni čas, delavec mora zahtevati več počitka. Gospodarji hočejo več dobiček spravljati v svoje žepe. delavci morajo gledati, da ostane kaj za njih varnost, za bolezen, za starost. Kapitalizem hoče največ davkov naprtiti de’av-skemu ljudstvu; delavstvo mora zahtevati, da naj plačajo največ tisti, ki imajo največ.
V	vseh gospodarskih vprašanjih je neizbrisno nasprotje med razredi. In če hočejo delavci varovati svoje interese, tedaj se ne smejo ozirati na interese kapitalistov. To se pravi stati na razrednem delavskem stališču.
MAKSIM GOKKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Mati je rada videla, da njen sin ni bil ostali fabriški mladini enak; ko pa je opazila, da se krčevito in trdovratno oddaljuje od enoličnega življenja — se, je zbudilo v njeni duši čustvo plahega strahu.
Seboj je prinašal knjige in izpočetka jih je skrivaj bral in prebravši jih je skril. Casi si je izpisal kaj iz knjige na list papirja in ga tudi skril...
— Ali si bolan, Pavluša? — ga je pogosto izpraševala.
— Ne, zdrav sem! — ji je odvrnil.
— Ampak močno si shujšal! je dejala mati in vzdihnila.
On je molčal.
Malo sta govorila in le malo sta se videla. Zjutraj je molče popil čaj in odšel na delo, opoldne je prihajal h kosilu in sta se pogovarjala le o brezpomembnih rečeh in potem je izginil do večera. Zvečer se je Bkrbno umil, ju-žinal in potem dolgo bral svoje knjige. O praznikih je na vse zgodaj odhajal in se vračal pozno po noči domov. Znala je, da hodi v mesto, v gledišče; k njemu ni prihajal nihče iz mesta, Zdelo se ji je, kakor da bi sin zmerom manj govoril, in hkrati pa je opazila, da je zmerom pogostejše upotrebljeval nove, njej nerazumljive besede, a grobe in rezke izraze, ki jih je bila iz njegovih ust vajena, je opu-
ščal. V njegovem vedenju se je pojavilo vse polno novih in zanimivih potez: gizdavost je opustil in je bolj gledal na telesno snažnost in na čistost perila; prostejše, spretnejše in preprostejše se je gibal. Tako je v materi zbujal nemirno zanimanje. Tudi njegovo razmerje do matere se je izpremenilo: časi je sam pometel izbo, o praznikih si je sam postiljal in splošno ji je lajšal delo. Nihče v celem predmestju ni imel takih navad.
Nekoč je prinesel podobo seboj in jo je pritrdil na steno: trije možje korakajo, v pogovor zatopljeni, lehko in bodro.
— Kristus gre po svojem vstaji nju v Emavs! — ji je razložil Pavel.
Materi je bila podoba všeč, ampak mislila si je:
— Kristusa častiš, ampak v cerkev ne hodiš...
Potem se je na stenah pojavilo še nekaj podob, in čez dalje več knjig je bilo na polici, ki mu jo je krasno izdelal tovariš mizar. Izba je postala prijazna.
Vikal jo je in klical jo je .mama", ampak časi se je s kratkimi besedami obrnil do nje:
— Prosim te, mati, ne delaj si skrb', da nes pridem pozno domov. . .
To ji je ugajalo; nekaj resnega in krepkega je čutila v teh besedah.
Ampak njen nemir je rastel od dne do dne. Nič jasuejši ni postal sčasoma, ampak zmerom ostrejše je zbadal srce s slutnjo neobičajnega. Od časa do časa se je v materi zbu-
■j a	.	  -	 —
dila lahna nezadovoljnost nad sinom in si je mislila:
— Drugi ljudje živ6 kot ljudje, on pa živi
—	kot menih . . . prestrogo ... svojim letom neprimerno . . .
Časih je mislila:
— Morda ima dekleta?
Ampak pohajanje z dekleti stane denar, on pa ji je dajal skoro ves svoj zaslužek.
Tako so potekali tedni, meseci in neopaženo sta minuli dve leti tega čudnega, tihega sožitja, polnega nejasnih misli in rastoče bojazni.
IV.
Enkrat je po večerji Pavel spustil zaveso na oknu, sedel v kot, obesil na steno nad svojo glavo svetilko in je začel čitati. Mati je pospravila posodo z mize in vrnivši se iz kuhinje se mu je oprezno približala. Vzravnal je glavo in jo vprašujoče pogledal v obrar.
— Nič, nič, Pavluša, le takol... — je dejala brž in odšla. Nepremično je obstala za hip v kuhinji, vsa v mislih in skrbeh, potem pa si je umila roke in se vrnila k sinu.
— Nekaj bi te rada vprašala, — je dejala potihoma, — kaj čitaš neprenehoma?
Pavel je zaprl knjigo.
— Sedi sem, mama . . .
Sedla je in se zravnala pazno pričakujoč nekaj važnega.
Ne da bi jo pogledal, je začel Pavel s precej tihim in trdim glasom:
— Prepovedane knjige berem. Prepovedane so zato, ker govore resnico o našem, o
kroge in da se torej prav lahko prebivalstvo naščuje proti bojujočim uslužbencem, ki morajo pri svojih gospodarskih bojih računati tudi z javnim mnenjem. Iz tega sledi, da je pač umevno, če se v zadnjih časih pojavlja vedno več glasov, ki odločno zahtevajo, da se železničarjem in sploh javnim uslužbencem združevalua svoboda, če ž<* ne popolnoma odvzame, potem vsaj tako obreže, da si z njo sploh ne bodo mogli pomagati.
Vsekakor je vsega uvaževanja in pozornosti vredno dejstvo, da se je povsodi, kjer so se pojavili gospodarski boji železničarjev, takoj potom zakonodaje poostrile določbe, ki omejujejo svobodno gibanje prometnih uslužbencev in da se napram takim pojavom javnost nikjer temu ni protivila. Tako je n. pr. italijanska vlada povodom ž-lezničarske stavke leta 1906. z zakonom od 1. julija, članek 18 določila:
.Vsi, ki so zaposl ni pri državni železnici in o katerih govori prejšnji članek, se smatrajo, brez razlike stanu in službenega mesta, za javne uradnike; zanje veljajo disciplinarna določila in javne garancije od 4. avgusta 1902. One, ki zapuste, prostovoljno svoje službeno mesto, ali ki po nji ne streme, ali pa svoje lastne koristi na tak način pospešujejo, ki bi onemogočeval nadaljni redni promet v železniški službi, je smatrati za odpuščene in jih je takoj nadomestiti".
Tej podobno določbo so skovali na Nizozemskem po ponesrečeni stavki leta 1903. Poostrene določbe takrat izpremenjenega kazenskega zakona, se glase:
.Uradnik, ali pa kaka druga začasno ali pa trajno v železniški službi zaposlena oseba, ki ne pripada k osobju z omejeno hitrostjo vozeče železnice in ki namenoma izvršuje javno službo v javnem železniškem prometu na tak način, da jo ovira in ki se ne ozira na navodila, ki so se glede dela izdala in katera ima po svojem službenem poklicu vršiti, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali pa z denarno globo do 300 forintov, če dve ali tri osebe dogovorno zagreše v prejšnem članku izraženi prestopek, se kaznujejo tako krivci kakor voditelji ali povzročitelji zarote z zaporom do dveh let."
Kakor drugod, tako tudi v naši ljubeznivi Avstriji zadnje veliko mezdno gibanje železničarjev leta 1905. ni ostalo brez posisdic in je mobiliziralo ves nasprotni tabor. Posledica tega je, da se je utihotapila v novi kazenski načrt določba, ki naj na mah uniči vsa mezdna gibanja na avstrijskih železnicah. Gotovo bo cenjene čitatelje zanimalo, če jim predočimo to kar se tozadevno pri nas pripravlja in ki se bo takoj uresničilo, če bodo volilci iz železničarskih in drugih javnih krogov toli naivni, da se bodo dali preslepiti meščanskim frazer-
delavskem življenju ... Na skrivnem se tiskajo, in če jih zalotijo pri meni — mi ječa ne odide ... v ječo me vržejo zato, ker hočem izvedeti resnico ... Ali si razumela?
Sapa ji je zastajala. S široko razklenjenimi očmi je pogledala sina, in ves nov in predrugačen se ji je zdel. Drug glas — globočji, krepkejši in bolj i veneč. S prsti je sukal tanke, goste brke in čudno izpod čela gledal tja nekam v kot. Žal ji je bilo sina in zbala se je zanj.
— Zakaj tako, Paša? — ga je vprašala natiho.
Vzravnal je glavo, jo pogledal in ji mirno odgovoril:
— Resnico hočem izvedeti.
Njegov glas je bil tih, ampak trd, oči so se mu kljubovalno bliščale. V svojem srcu je začutila, da se je sin njen za zmerom posvetil tajni in strašni reči. Vse in vselej se ji je zdelo v življenju neizogibno, vajena je bila ndanosti in tako je tudi sedaj le potihoma za-plakala, ne da bi našla besedo v svojem od gorja in bridkosti užaljenem srcu.
— Ne plakaj! — ji je dejal Pavel tiho in ljubeznivo; in pri srcu ji je bilo, kakor da bi se bil poslavljal.
— Premisli (le, kakšno življenje živimo? Glej, štirideset let ti je, — ali pa si žitela? Oče te je pretepal... zdaj razumem, da je na tvoja pleča nakladal vse svoje gorje ... svojega življenja gorje . .. Davilo ga je, pa ni vedel odkod.	  (Dalje.)
jem in če bodo verjeli sladkim volilnim bonbončkom, ki so ravno sedaj jako poceni.
Kaj pravi § 431 že preje omenjenega kazenskega načrta?
1. Kdor ovira ali moti obrat kake splošnemu prometu namenjene železnice ali brodar-etva, javnegav odovoda, naprav za razsvetljavo, napray za signaliziranje ognja, javne pošte, javnega brzojava iu telefona, se kaznuje z zaporom od enega tedna do enega leta.
2. 8 težko ječo od enega do petih let ali z zaporom od treh mesecev do petih let se kaznuje, če je imel čin težke posledice za mnogo ljudi. “
Po teh določbah pa nikakor ni rečeno, da mora biti čin posledica zlobnega namena in za kazen zadostuje že, če se je kaj naredilo ali ga opustilo, kar je v stanu železniški promet ovirati ali pa motiti. Da se železniški promet lahko ovira razen s stavko tudi z na-tačnim izpolnjevanjem predpisov, je splošno znano in jasen je namen, da hočejo s to določbo v prvi vrsti zadeti »pasivni odpor". Da je to mueuje opravičeno, dokazujejo določbe, ki opravičujejo kazen tedaj, če je o vira provzročila bedo več ljudi. Taka beda namreč prav lahko nastane, če bi stali železničarji par dni v boju in bi jo občutili najširši krogi.
Ko je zvedela javnost za ta načrt, so bili meščanski poslanci vseh narodov zauj tiko navdušeni, da bi bili brez vsega pomisleka zanj glasovali, če bi prišel v zbornici na razpravo.
Da, našel se je celo nemško-nacionalen poslanec-železničar, ki je načrt odobraval in ki bi drakonične določbe še rad poostril.
Ker pa vsled razpusta državnega zbora načrt ni prišel na razpravo, je prav gotovo, da ga vlada predloži novi zbornici in od sestave slednje je odvisno, če postane načrt zakon ali ne.
Za železničarje in javne uslužbence sploh je to vprašanje življenskega pomena in zato dobro storč, če si dne 18 junija dobro ogledajo kandidate, katerim mislijo dati svoje glasove.
Eno je gotovo, in sicer: Za^koalicijsko svobodo javnih uslužbencev se v prejšnjem državnem zboru razen socialnih deraokrašov ni nihče ogreval, nasprotno smo videli, da so bili vsi meščanski poslanci brez razlike vere in narodnosti bratsko složui, če je bilo treba pokopati take predloge, ki bi koristili javnemu uradništvu in uslužbenstvu.
Kdor ni zadnje štiri leta spal in se je le nekoliko brigal za javne dogodljaje, ta se gotovo ne bo usedel ne na dr. R&vniharjeve in tudi ne na dr. Gregoričeve limanice, temveč zapisal bo na svojo glasovnico:
Etbln Kristan
pisatelj v Ljubljani.
Železničar.
Kapitalistične spletke.
Meščanski listi trde, da je, javno mnenje na Francoskem in na Španskem razburjeno. Ali prave slike razdraženosti ni dobiti iz časopisja. Takozvani merodajni listi hujskajo na Francoskem zoper Španijo, na Španskem zoper Francijo. Tisti del občinstva, ki se da še voditi od tega »merodajnega" časopisja, mu nedvomno sledi in narodno sovraštvo gre v obeh deželah mogočno v klasje. Toda poleg tega občinstva je še drugo, ki obsoja to hujskanje, pa tudi tiste pustolovščine, katere uganjata obe vladi v Maroku. Dočim iščejo kapitalisti obeh dežel v Maroku nove milionske profite, nove 'prilike za izkoriščanje, mora delavno ljudstvo plačevati stroške vojaških ekspedicij, od katerih nima nobene koristi. Obe vladi sta že začeli tolažiti ter odklanjata odgovornost za bujkajočo pisavo časopisja, povdarjaje, da se vodijo pogajanja med obema vladama popolnoma miroo in zelo presrčno. To pomirjevanje gotovo narekuje spoznanje, da so široki sloji ljudstva siti pustolovščin po Afriki in da v slučaju vojne med Španijo in Francijo ne bi govorili samo vladni krogi, ampak tudi tisti, ki bi morali vzeti puško na ramo. Tega ljudstva pa se vladi v obeh deželah očitno že nekoliko bojita.
Iz vladnih krogov prihajajo zatorej popolnoma drugačni glasovi kakor iz velikega meščanskega časopisja. Sumljive pa so tudi besede ministrov. Kolikor bolj naglašajo določbe alge-ciraške pogodbe, tembolj se kaže, da bi se radi iznebili svojih zavez in pripravili delitev Maroka. Da so Francozi vzeli sultana v Fezu ne le pod svojo zaščito, ampak tudi pod svojo komando, je popolnoma jasno. Po njihovi volji se odpuščajo in nastavljajo sultanovi dostojanstveniki. Francozi trdijo, da se drugače ne more ohraniti red v Maroku. V Madridu pa pravijo, da razburja to maroško prebivalstvo in da so tujci v nevarnosti. 8 tem tudi opravičujejo, da je Španija zasedla El Ksar in Laraš. Suho dejstvo pa je, da so Francozi in Špauci spravili vsak svoj kos pod svojo oblast in da niti oni niti drugi ne mislijo resnično na ohranitev maročanake neodvisnosti.
Kolikor toliko je to tudi posneti iz pogovora, ki ga je španski ministrski predsednik C a n a 1 e j a 8 imel z dopisnikom francoskega »Journala". Canalejas je dejal:
„Ali se bo kdaj posrečilo napraviti iz tolpe divjih plemen urejeno državo ? To je zelo dvomljivo. Bojim se celo, da je ta misel prašna pena, po drugi strani, bi razdelitev dežele v zakrinkani obliki povzročila ogromne težave. Zdramila bi ljubosumnost velesil iu zmedla bi vso Evropo. Najbolje je, da izvršu jeta Špauija in Francija dolžn<>3ti, katere jima nalaga algeciraška -pogodba in da pušča vsaka v svojem krogu svobodo bivauja vsem Evropejcem, ki prihajajo tja sodelovat pri skupnem delu civilizaje."
Te besede se slišijo zelo nedolžno, vendar ne zakrivajo nič drugega kakor željo, da bi Špauija — če ne more sama, pa skupaj s Francijo — komandirala v Moroku. Delo kapitalistične »civilizacije" pa je tudi tako dobro znano, da ni treba nič govoriti o njem.
Delavci sodrugi! Spominjajte se volilnega in tiskovnega sklada!
NOVICE.
* Ponesrečen zrakoplovec. O francoskem zrakoplovcu B a g u e že nekaj dni ni nobenega sledu. V nedeljo 5. maja se je v Nizzi vzdignil v zrak, hoteč poleteti preko morja na otok Korziko. Bague je znan po svojem prvem poletu iz Nizze na Korziko, ko je iz-grešil smer in pristal s svojim zrakoplovom na otoku Gorgoni pri Livornu. To je bil najboljši polet preko morja Binkoštno nedeljo je hotel ponoviti svoj polet in je vzel seboj golobe za oddajanje poročil. Dosedaj pa ni došlo še nobeno sporočilo, vried česar je opravičena domneva, da se je ponesrečil na morju in utonil v valovih. To domnevo potrjuje tudi vest z angleškega parnika »Thompsona", da je 50 milj od Marseilla po morju plaval zrakoplov brez zrakoplovca.
* Nesreča ua državnem kolodvoru v Trstu. V sredo zvečer je zavozil berolinski vlak s tako silo v nasip koncem proge, da je prvi stroj skočil s tira in da sta se zlomila odbojnika na lokomotivi in ua nasipu Oba stroja sta precej poškodovana, 12 potnikov je lahko ranjenih. Najtežje poškodbe je dobil železniški kontrolor, ki ga ie sunek vrgel na stian. Sodruga Mihevca, ki je vodil stroj, ne zadene niti najmanjša krivda, ker je vozil čisto po predpisih iu pokvarjena zavora je zakrivila nezgodo. Pač pa je ob tej priliki opozoriti na hudodelko lahkomiselnost železniške uprave, ki izkorišča železniške helote do krvi. Sodrug Mihevc je delal službo prejšnji dan od 5 ure zjutraj do 11. ure zvečer, torej neprotrgano 18 ur, potem pa je je moral po šesturnem premoru zopet nastopiti, in taki upravi, ki se naravnost brezvestno igra s človeškim življenjem, so izročeni železniški uslužbenci na milost in nemilost!
* Velik potres v Mehiki. Zmagonosni prihod Madera, voditelja vstašev v glavno mesto Mehike se je izpremenil v veliko tragedijo. V sredo ob 'h 5. zjutraj je silen potres porušil mnogo poslopij, in povzročil smrt neštetih oseb. Mesto je bilo polno ljudi iz vseh krajev dežele, ki so prišli pozdravljat vodjo zmagovitih vstašev. Vsled tega je dosegla nesreča še večji obseg. Potresi niso v tistih krajih posebno redki, a takega kakor sedanji že deset let ni bilo v Mehiki. Število mrtvih še ni dognano, vendar mora biti veliko; le pod razvalinami topničarske vojašnice leži baje 70 ljudi. Ob prvem močnem sunku bo ugasnile luči po vsem mestu. Prebivalstvo je v grozi hitelo na ulice, v temi se pa niso opazile nastale razpoke, vsled česar je zopet m nogo ljudi ponesrečilo V artiljerski vojašnici je eksplodiral plin. Med porušenimi stavbami je tudi jetuišnica in mnogo javnih poslopij. Utrdbe so zelo poškodovane. VBak promet z mestom je prekinjen.
V	Novem Jorku mislijo, da gre za izredno veliko katasrofo.
DOMAČE VESTI.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Škof nadaljnje s terorizmom. Pričakovali smo, da zelot pod škofovsko mitro preneha s svojim nezaslišanim terorizmom in da se iztrezni od požigalskega fanatizma, ki ga je bil obsedel. Da je bilo to pričakovanje neutemeljeno, je dokazal Anton Jeglič z najnovejšim činom, ki ga je dodal svojemu nemoralnemu delovanju. Svojo izsiljevaluo korespondenco z župnikom Bercetom je obogatil za nov izrodek infamne prepotentnosti, ki ga je treba javnosti razobesiti. Župnik Berce je prejel naslednje pismo:
»častitemu g. Antonu Berce, upokojenemu župniku
na Gradu v Ljubljani.
Ker ste list knez.-škofijs. ordinariata z dne 8. junija Štev. 2327 in svoj odgovor z dne 4.
neposredno ali posredno objavili v listu »Jutro" z dne 6. junija št. 456, torej v listu, ki je cerkveno pod grehom prepovedan, ki je že kar naravnost tajil božanstvo našega Zveličarja in ki razširja ne le mržnjo do perkve in njenih naprav, ampak žali tudi krščansko nravnost :
8e pozivljete, da do 12. junija ind. v istem listu to svojo neposredno ali posredno objavo obžalujete in dotično štev. kn. šk. ordinariatu pošljete. -
To se Vam nalaga sub poena suspensionis. Ako lista z zapovedanim obžalovanjem kn. šk. ordinariat ne dobi do večera 12. junija t. 1. se Vam bo zagrožena kazen naložila.
Ta opomin velja enkrat za trikrat.
Kn. šk. ordinariat v Ljubljani, dne 7. junija 1911. f Anton Bonaventura, škof."
Koliko časa še namerava škof zlorabljati ljudsko potrpežljivost? Koliko časa bo še pljuval na najdragocenejšo lastnino ljudstva. Na prostost mišljenja? V tem slučaju ne gre le za osebo Bercetovo, v njem se izraža brutalno in strupeno načelo klerikalizma, ki ubija vse, kar se mu slepo ne uklanja. Škof Jeglič naj bo prepričan, da se bo zavedno ljudstvo ubranilo tudi teh krutih atentatov!
— Volllcl IJnblJanške okolice se opozarjajo, da se raznašajo volilne legitimacije in glasovnice. Liberalci in klerikalci letajo okrog vas, da bi vas pridobili za svoja kaudidats. Ne pustite se begati! Naš kandidat je sodrug Anton Kristan, ravuatelj v Ljubljani. Vsi naj zapišejo njegovo ime na glasovnico 1
— Iz Hoč. V nedeljo, 4. junija se je vršil v Hočah dobro obiskan shod soc. dem. stranke, na katerem je naš kandidat sodrug Alfred Pičiuin v eno in polurnem govoru razložil naš program in delovanje meščanskih strank v državnem zboru v zadnjih 4 letih. Udeležilo se je shoda tudi nekaj klerikalcev, bilo je vse mirno, za besedo se ni nihče oglasil. Po shodu so sklenili sodrugi ustanoviti krajevno skupino lesnih delavcev. — V ponde-liek, 5. juuija bi se imel vršiti volilni shod v Framu in Slivnici, kjer pa so klerikalci odstranili vabila, vsled česar se ni mogel vršiti shod, v Framu se je zbralo 10 sodrugov, kateri so zahtevali, naj se vrši shod v nedeljo, 11. juuija ob 7. in pol zvečer ter obljubili, da bodo razvili močno agitacijo ; potem so sodrugi nabrali K 2 80 za volilni sklad. Sodrugi agitirajte, da bode v nedeljo, 11. junija na vseh shodih udeležba velika.
— Shodi se vrše v nedeljo, 11. juuija v Studencih ob 8. zjutraj v gostilni Kro-pes, v Spod. Poljčanah ob 11. dopoldne v gostilni Vodenik, v Peklu ob 3 popoldne v gostilni Baumann, v F r a ra u ob 7. in pol zvečer v gostilni Tiroler Hof. Nadelo sodrugi, ako hočete spraviti svojega zastopnika v drž. žbor, ako hočete, da bodo v resnici vaše koristi zastopane, ako hočete imeti ljudski parlament, ako hočete, da se ne bodo izpraznili vaši žepi, ako hočete, da bode tudi za vas zasijala boljša bodočnost. Pridite vsi na gori omenjene shode, agitirajte povsod, kamor pridete; ključ državnega zbora je v vaših rokah, vi ga bodete zopet odprli, in ako ga odprete, pošljite toliko soc. dem poslancev, da bode Bienerthovi vladi, vladi militarizma, enkrat za vselej odklenkalo, torej vsi v boj za ljudske pravice do zmage. 13. junija pa volite vsi socialno demokratično 1
— Shoda v škofjeloškem okraju. V
pondeljek, dne 5. t. m. je bil dopoldne shod v Zabnici, popoldne pa v Spod. Besnici. Poročal je na shodih, kateri so bili dobro obiskani, kandidat sodrug Josip Udovč. Na prvem je predsedoval gospod Logonder, na drugem pa gospod Indihar. Izvajanjem so sledili navzoči pazno z glasnim odobravanjem, in ne bodo več volili takih poslancev, katerim so zahteve vlade, različnih baronov, ministrov in spe in karteli-stov več kakor pa potrebe volilcev. če imajo denar na razpolago za nove barke, zakaj ne skrbe za to, da bi olajšali bremena občinam, zakaj na delajo na to, da bi vlada skrbele za šole, zakaj so zoper to, da bi bogati tovarnarji morali prevzeti preskrbo onemoglih delavcev. Naj se skrivajo za suknje gosp. župnikov in kaplanov, prišel pa bo vihar, če veter ne zadostuje in razpihal jih bo. Tudi kranjski kmet se pusti samo enkrat na led speljati in tudi on se naveliča večnega jerobstva.
— Slrorost v politiki. Volilni boj v ljubljanski okolici priča, da sta dr. S u s t e r -š i č in dr. Krek uganjala veliko hinavščino, ko sta se na znanih shodih v »Unionu" zadirala v liberalce radi dogodkov pri volitvah v občinski svet ljubljanski. Tista toli hvalisana načelnost S. L. S., na katoro se »Slovenec" vedno sklicuje, kadar hoče veljati za stvarnega, je le ničvredna dekoracija, ki pa se hitro spremeni v sirovost najnižje sorte, čim se pokaže, da klerikalna argumentacija ne more vzdržati svoje veljave. Klerikalci so za stvarnost in toleranco tam, kjer so v manjšini — kjer imajo moč in veljavo, tam sta jim pa nož in gorjača najprimernejše sredstvo za obrambo in vtepanje njihovih »načel". V Vevčah n. pr. je S. L. 8. pokazala svojo načelnost s tem, da so se njeni pristaši opili in pripravili na poboj, kar je se-
seda popolnoma v redu in v smislu morale, ki jo dr. Krek svojim nasprotnikom odreka, ki pa velja pri njegovih pristaših za bogoljubno delo. Lopovske intrige in izsiljevanja sorškega faj-moštra, ki je na kaznjiv način preprečil socialno demokratični volilni shod, je najboljši do kaz, kako si klerikalci predstavljajo stvarnost volilnega boja. Vrhniški slučaj tudi priča, da bi klerikalci nastopili v Ljubliani še s krampi in motikami, če bi jih bilo toliko, da bi.lahko razgrajali. In spričo navedenih slučajev se upajo klerikalci še trditi, da imajo načela in zaslombo v ljudstvu ter da vodijo stvaren boj! Sram jih bodi, hinavce!
— Marijupdljokl kaplan se pere v včerajšujem »Slovencu", češ, da je trdil na zadnjem našem volilnem shodu v Vevčah, d a so francoski socialisti sploh glasovali za vojaške potrebščine. Vsaj tako se razume njegovo poročilo med vrsticami. Pa ne bo nič iz te moke. Gospod kaplan je izrecno imenoval sodruga J a u r e s a , dočim o drugih »socialističnih" frakcijah še govora ni bilo. Ne enkrat — najmanj pitkrat je kaplan imenoval J a u r e s a , kar lahko potrdijo vsi, ki so zasledovali besedni boj med kaplanom in sodrugom Kocmurjem. »Slovenec" meče vse socialiste v en koš. če bi se mi postavili na to stališče, potem bi tudi mi lahko rekli, da je n. pr. Gostinčar socialist. Ampak vprašanje je, kakšen socialist je Gostinčar. Krščanski ali demokratični? »Slovencu" bo menda znano, da je med krščanskimi socialisti in socialnimi demokrati velikauska razlika, če se kdo imenuje socialista, s tem še ni rečeno, še manj pa dokazano, da je socialen demokrat. Klerikalci pa se te definicije v sedanjem volilnem boju skrbno izogibajo in mečejo z zlobno zavestjo, da lažejo, kar vse takozvane francoske »socialiste" na rovaš avstrijske socialne demokracije. Prav tako bi lahko govorili francoski klerikalci, da glasujejo avstrijski socialisti za vojne potrebščine, če bi zamolčali, da so ti socialisti— krščanski „soelaHstl“! V Avstriji pa imamo poleg socialnih demokratov še krščanske, neodvisne, narodne, radikalne in še celo vrsto drugih »socialistov", ki pa nimajo s socialnimi demokrati nič skupnega. Zgledov zato najdeta »Slovenec" in pdljski kaplan tudi v Ljubljani, pa menda ne bodeta trdila, da smo mi odgovorni zato, če delajo »narodni socialisti" neumnosti. Kakor s socialističnimi straukami, tako je tudi s krščanskimi verskimi sektami: Katoličan, protestant, unijat, pravo-vernik — vsi so kristjani; ampak mi smo toliko pošteni, da ne bomo napadali papeža, če je storil sveti sinod kako neumnost, če bi bil »Slovenec" poštenjak, tedaj bi ne brauil vevškega kaplaua, ki se je z resnico temeljito skregal.
— Kregar in Štefe na zatožni klopi.
Po Ljubljani se širi govorica, da je državno pravduištvo na podlagi obsežne in dolgotrajne preiskave dvignilo obtožbo proti Kregarju, Š t e f e t u in njegovi soprogi. Obtožnica dolži navedeno trojico hudodelstva goljufije, ki so ga obtoženci zakrivili s tem, da so na nepostaveu in kaznjiv način popravljali pri tr-govsko-obrtui zbornici volilne listine v prilog klerikalni stranki.
— Tam nid, tukaj iild. Na volilnem shodu na Dobrovi je pater dr. Gvidon Rant na vprašanje, naj vendar pove, kaj da je slovensko klerikalno zastopstvo v parlamentu storilo za slovenskega kmeta, odgovoril to-le: Nad 500 organizacij imamo — gospodarskih, političnih in izobraževalnih, ki vse delajo za ljudstvo. To je sad dela Slovenske Ljudske Stranke !
—	Odgovorilo se mu je, da imajo tudi slovenski socialni demokratje lepo število organizacij, kljub temu, da niso imeli nobenega zastopnika v državnem zboru. Število organizacij vendar ne more biti merilo za plodovitost delovanja kake stranke v parlamentu. Po shodu je dejal neki kmet: Jaz sem razumel gospoda tako, kakor da je hotel reči: Na Dunaju se ni nič naredilo, doma na Kranjskem pa tudi nič. In prav je imel mož.
Štajersko.
— V nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne veliki ljudsk tabor na vrtu gospoda Eržena.
Dnevni red:
Dr. Benkovič in draginja.
Ker je povabljen tudi dr. Benkovič, je pričakovati obilne udeležbe.
— Celje. V soboto dne 3. junija je bil v G a b r j i h pri Celju v Plevčakovi gostilni jako dobro obiskan volilni shod, na katerem je poročal sodrug Ivan Tokan, strokojni tajnik iz Ljubljane. Njegovo kandidaturo je shod soglasno sprejel. — V nedeljo dne 4. junija je imel kaudidat s. Ivau Tokan volilni shod v Jelenovi gostilni v Polzeli, dne 5. juuija pa je bil volilni shod v Lokovškovi gostilni v Štorah, kjer je bilo zbranih okolo 250 volilcev. Shod je soglasno sklenil, da odobriye kandidaturo s. Ivana Tokana, strokovnega tajnika v Ljubljani, in da bodo voliici dne 13. t. m. glasovali zanj. Dne 5. junija popoldne je bil volilni shod r Z a 1 c u , na katerega je prišlo več nego 250 volilcev. — Kandidata Ivana Tokana, strokovnega tajnika iz Ljubljane
je čakalo mnogo občinstva na postaji in ga pozdravilo z živio-klici. V Žalcu je govoril tudi sodnig Bizjak, od liberalcev pa je bil na shodu gospod Piki. V Libojah in v Bukovci je poročal sodrug Marn, kjer sta bila shoda izredno dobro obiskana, in se je povsod sklenilo, da glasujejo volilci za našega kandidata Ivana Tokana. Liberalci so razširjali vest, da so sklenili s socialnimi demokrati kompromis in da je s. Tokan odstopil od kandidature, kar pa ni resničuo. Dne 6 junija je bil volilni shod	pri	Zelenem travniku	v C e 1 j n.
Volite torej v okraju Vransko CMje vsi so-druga : Ivana Tokan, strokovni tajnik v Ljubljani.
—	Dol pri Hrastnika. Benkovič sklical shod za socialiste. Že dolgo in nestrpno so rudarji in kmetje čakali, da dobe	tiča	Benkoviča v	svoje	roke. Zelo
težko se je denunciant Benkovič odločil, ali Daj gre ali ne v	ta ogroženi	kraj.	Tako tiho
menda se	pač	še ni noben	ljudski kandidat
vtihotapil v eno vas, kakor Benkovič. Pripeljal se je iz Zidanega mosta z vozom. Hlapcu je še posebej plačal 3 krone, naj ga od postaje do Dola pelje kakor največ mogoče hitro; kajti že tu so se mu hlačice tresle. Rudarji so zvedeli zadnji čas in takoj jih je bilo par sto na Dolu. Preskrbel si je zopet orožnike (štiri), ker brez istih mož resuicoljubija ne more zborovati. Po prvi maši na biukoštui ponedeljek smo torej šli v gostilno h Kovaču in kmalu pride tudi Benkovič z gospodom fajmoštrom in kaplanom. Sobe natlačeno polne, zunaj vse polno ljudi. Benkovič si je seveda mislil, ker so bili ljudje mirni, da so to njegovi volilci. Kot sklicatelj shoda pozdravi navzoče Benkovič sam in prosi naj se izvoli predsedstvo Kaplan, fajmošter, Kržanov Janez, Babič in par drugih zavpijejo Babič in iz sto in sto grl se je slišalo ime našega sodruga Malovrha. Benkovič in njegovi I ogati kmetje, kakor so se imenovali, so vsi prestrašeno eden drugega milo gledali. Benkovič uvidevši položaj vpraša sodruga Malovrha, če se mu bode dalo besedo, nakar mu sodrug Malovrh pove, da pri nas ni taka navada, kakor pri klerikalcih, ki ne puste na-sprotuika govoriti in tudi ne zborujejo v senci bajonetov. Benkovič začne potem govoriti. Namesto da bi povedal o svojem delovauju ali programu, je začel polemizirati z raznimi letaki. Pripovedoval je o sejmih in prav farizejsko zavijal in opravičeval mariborsko živinsko zadrugo, na kar so mu navzoči kmetje par prav poštenih v obraz povedali Pravil je bajke o francoskih socialistih; Malovrh mu v lice pove, da ako to trdi, očitno laže, ker je vendar moral čitati pojasuilo v „Arbeiter Zei-tung". Benkovič je tudi to v žep vtakuil. Nazadnje se je potegoval za draginjo, zagovarjal ogrske Žide in grofe, češ mi ne pripustimo, da bi prišlo žito iz drugih držav, ker imamo na Ogrskem dovolj žita. Potem je vprašal Miloš Boš Benkoviča, če se strinja z letakom z leta 1907, ki je tako nesramno obrekoval gospoda Roša. Benkovič je bil v veliki zadregi. Slišal je pač klice pasji bič, lažeš itd. Nato mu je prav jedrnato ogovoril sodrug Malovrh. Gosp. fajmošter sune Benkoviča in so vstali ter odšli ob spremljevanju ne prav ljubih klicev. Zborovalci pa so ostali v sobi in Benkovič je moral še zunaj ^ poslušati razna očitanja in sicer v senci bajonetov. Neki klerikalni bacek, čer-dečan je očital rudarjem, da so včasih koruzne žgance žrli, sedaj so se pa tako preobjedli, da bi najrajši samo meso žrli. Malovrh je v svojem govoru obračunal z Benkovičem prav pošteno; zahvaliti pa se ima samo Malovrhu, da mu ni bilo treba ometan z gnilimi jajci in drugimi reči, zapustiti naše vasi. Shod, katerega je sklical Benkovič čisto na tiho, je sprejel resolucijo proti Benkoviču in se izrekel, da bodo volilci vse korake napeli, da dobi tudi v tej občini Benkovič due 13. junija temeljit odgovor. Na shodu je bilo kakšnih 10 klerikalcev, okolu 800 socialistov in 50 narodnjakov. Tako je nam Benkovič preskrbel, da nam ni treba sklicati posebnega shoda na .Dolu, ker smo napravili agitacijo za sodruga čobala na Benkovičevem shodu. Takega poraza si pač Benkovič in njegovi backi niso pričakovali. Volilci iz občine Dol, napravite tudi na dan 13. junija svojo dolžnost, ter zapišite na svojo glasovnico :Melhijor Cobal, vodja konsumnega društva v Zagorju. Opozarjamo tudi rudarja iz Hrastnika, ki zahajajo v gostilne h Keržanu in CerdeČanu, da sta se ta dva gostilničarja zelo surovo napram delavcem obnašala. Zahajajte v gostilne, kjer niso Vaši nasprotniki. H Keržanu in Cerde-
bitiVaginji. diJ° ti8ti’ ki pravij'°’ da mora
Trst.
I	revolverji so hoteli plačani italijanski nacionalni obsedneži preprečiti naš socialistični ahod v torek 6. t. m zvečer. Ob 7. uri ie bil trg pri Sv. Jakobu, kjer je bil shod sklican, že poln zavednega delavstva. Med delavstvom pa so pohajkovali sumljivi ljudje, ki so |po-znani, da so zaradi različnih zločinov, tudi umorov, presedeli po več let ječe. Koso videli, da je zavednih volilcev vendar le preveč, so odšli v gostilno „Al autico Buso“, ki se na-
haja poleg trga in ki je že od nekdaj shajališče tržaških kamoristov. Kmalu nato se je pripeljal avtomobil in se ustavil pred imenovano gostilno. Iz avtomobila je izstopilo par eseb, med njimi ena ženska. Avtomobil ie je odpeljal in kmalu nato je iz okna v prvem nadstropju hiše, kjer se nahaja imenovana gostilna. začela neka žena skoz gramofonično trombo zmerjati in žaliti z umazanimi psovkami navzoče zborovalce. Po lednji so seveda re vgirali. Toda vrata zloglasne gostilne so se odprla in vsulo se je na zborovalce kamenja kot toče. Naši so seveda tudi odgovorili s ka-menjen. Toda kmalu so začeli iz večkrat imenovane gostilne streljati z revolverji Slišati je bilo več kot 30 strelov. Toda z revolverjem ni bil nihče ranjen. Pač pa je šlo veliko ranjencev ni zdravniško postajo po zdravniško pomoč. Ko so naši končno natepli nekoliko plačanih italijanskih kriminalističnih agitatorjev, in je policija gostilno zaprla, je nastal mir in se je shod vršil mirno, toda inpozantnejše, kakor bi bil, ako ne bi bilo tega dogodka, ki priča kako velik je strah nasprotnikov. Po shodu je bila demonstracija po mestu do delavskega doma. Po vsem tem smemo pričakovati, da se bo italijant-ka nacionalistična stranka poprijela vseh tudi zločinskih sredstev samo da bi premagali veliko moč združenega tržaškega proletarijata.
—	Narodnjakarlja na tolovajskih potih. Sladka „Edinost* se joka, sladka .Edinost" gobezda o dostojnosti, sladka .Edinost" se laže o kulturi, sladka ,Edinosta uganja vse hinavščine tega sveta; in vse njene deklamacije, vsa njene solze, vse njeno vzdihovanje je sama laž, zavedna, gnusna, proti nebu smrdeča laž. Medtem ko se po njenih predalih preliva „do8tojnostu in kerubinska miroljubnost, hodijo Djene podivjane tolpe, pijane .kulture" iz Narodnega doma, okrog, pa uganjajo barbarstva, ki postavljajo vsako besedo njihovega gla-ila na laž. Ko so narodnjakarji s Proseka s svojim hotentotskim krikom preprečili zborovanje na Kontovelju, smo še mislili, da je to posamezen slučaj, ki -ostane osamljen. Naše informacije sicer niso tako slabe, kakor misli »Edinost" in kapitalistična komanda na Proseku; čisto natančno vemo, da so proseški razgrajači dobili tekočo nagrado za svoje .junaštvo”; čisto na tančno vemo, da sov Narodvem domu sklepali, da bodo razbijali naše shode. Ali vendar smo še upali, da jih bo o pravem času sre čala pamet. Ko je dr. Mandič drugi večer na komando, ki nam je tudi čisto uatančno znana, prišel s svojo gardo na naš impozatni shod v Bujanu, je dobil besedo in neglede na nekoliko medklicev je lahko desetkrat bolj svobodno govoril kakor sodrug Kristan na shodu ki smo ga bili sklicali mi. Ali vse nade, da se bodo narodnjakarji spametovali, so bile zaman. Saj je tudi umevno! Tista .kultura", ki so jo svojim ljudem vcepljali leta in leta, se ne da odpraviti v par tednih, tudi če bi se hotela. In tako so uarodnjakarji zopet pr šli na tista divjaška pota, katerih so od nekdaj najbolj vajeni Argumentov nima ta družba za svoj boj, pa se enostavno poslužuje brahialne sile. To dela tako sistematično, da ne more biti nobenega dvoma več o razbijaški organizaciji. Posamezen slučaj se lahko pripiše momentanemu izbruhu ljudskega ogorčenja in ravno mi nismo takih posameznih slučajev nikdar preostro sodili. Kdove — morda je bilo ravno to naša napaka, da smo bili preveč civilizirani in da smo preveč odpuččali na-rodnjakarskim tolpam. Sedaj pa ta drhal meuda misli, da mora biti naša potrpežljvost neskončna, pajhoče etablirati najnavadnejšo prostaško tolovajstvo na vseh koncih in krajih. Kamenje, vrčki in noži so argumenti te podivjane bande, .Edinost", ta pobožna, sladka, milosti polna .Edinost" pa je še tako nesraraua, da govoriči o .surovosti socialistov- par ur po tem, ko so njeni divjaki po barabsko s kamenjem napadli in dejansko poškodovali [nekoliko socialnih demokratovi _______________________
Najbolj markantno so zahrbtni junaki pokazali svoje razbojniške instinkte v soboto na shodu pri železničarskih hišah. Nsjprej bodi povedano, da je poročilo, ki ga je o tem objavila .Edinost" od konca do kraja zlagano. Prvič ni bilo na tem shodu nobene narod-n jaške večine, zakaj 40 do 50 narod-njakarjev proti 280 do 300 socialistom ni nobena večina. .Edinost" to prav dobro ve. Drugič je sodrug M i h e v c — ko so neka-teri sodrugi zahtevali, da naj se voli predsed-ništvo — glasno izjavil, da se prepušča pred-sedništvo narodnjakom, ker so sklicali shod. Hotel pa je vedeti, če dobi besedo. Na to pa je dr. Mandič opetovano s častno bsedo obljubil, da dobi besedo takoj po Škerjancu. Sodrug Mihevc mu je še dejal: Jaz poznam narodnjake, vaši govorniki bodo govorili, potem pa boste zaključili shod. Dr. Mandič je ves razvnet protestiral in zopet s Častno besedo zatrjeval, da dobi Mihevc besedo takoj po Škerjancu. To je na enak način obljubil tudi dr. Gabršček. Zgodilo pa se je skoraj bi človek dejal .seveda" — drugače. Ko je Škerjanec končal svoj dolgi a prazni govor, ja — začel ■ govoriti Gabršček. Sodrug Mihevc je pro-
testiral in opozarjal gospoda na častno besedo, ki sta mu jo dala. Vse zastonj I Dr. Gabršček je razvlačil in razvlačil besede kakor testo, kaj stvarnega menda sploh ne zna povedati in ko je nazadnje vendar moral končati, s-o gospodje, spoštujoči svojo častno besedo, zaključili s h o d. Kdor ne razume, da je to verolorastvo moralo razkačiti osleparjene sodruge, mora imeti čudue pojme, o človeškem temperamentu. Sodrug Mihevc je zato skočil na vodnjak in protestiral proti takemu figov-stvu. Tedaj pa je naenkrat priletel kamen in zadel sodruga Mihevca komaj par milimetrov od levega senca, neki drugi tolovaj pa gaje napadel z nožem in le hitrosti, s katero je Mihevc odmaknil nogo, ima se zahvaliti, da mu je bandit le hlače razrezal, zakaj da je imel z nožem druge namene, je popolnoma jasno. Na drugem koncu se je podivjana drhal lotila sodruga Grila in ga je barbarsko pretepla. Da so jo potem narodnjakarji tudi dobili po grbi, je pač umevno. Kaj naj bi bili sodrugi. ki so bili v večini, čakali, da jih pobijejo? Potam seveda ni ,,ploha" napravila konec shodu, ampak poprej, ko so imeli kamenje za hrbtom, tako junaški uarodnjakarji, so spustili srce v hlače, ko so spoznali, da socialisti ne čakajo na njihove batine, pa so jo hrabro — odkurili. Vse drugo kar govoriči .Edinost", je navadna laž. In prosto farizejstvo je, če čenča o »italijanskih" in .nemških" socialistih. Narodnjakarji s > napadli slovenske socialiste, ker sovražijo te bolj kakor volka in lisico. Mihevc je Slovenec, Gril je Slovznec in ravno nad ta dva se je divja tolpa spravila na tak način, da bi je najrajša ubila Taka je ta reč. In če kliče .Edinost": klin s klinom, naj si njeni ljudje pripišejo sami vse posledice, ki jih bo lahko imela ta razbojniška taktika.] .Klin s klinom" bi morali reči mi, zakaj proti nam so narodnjakarji začeli s svojim banditstvom. Saj poznamo to taktiko že iz časov narodnjakarskega kru-mirstva! Saj j vemo — iz njihovega tabora vemo! — da jim v .Narodnem domu" namenoma niso hoteli dajati druge izobrazbe. Saj vemo, da so jih v narodnjaškem taboru učili pretepanje. In če sedaj .Edinost" pripoveduje o viharju, ki ga žanje, kdor je sejal veter, naj to modrost obrne sama uase. Da je v tem tolovajstvu sistem, se je pokazalo tudi v nedeljo popoldne v Škednju. Tudi tja so narodnjakarji primarširali organizirani, tudi tam so že otvoritev shoda preprečili z barbarskim divjanjem, tudi tja so priguali večinoma nevolilce, tudi tam je zletel vrček z vso silo par milimetrov mimo glave ua stolu stoječega sodruga Kristana. Narodnjakarji se motijo, da so s tem že preprečili socialistično zborovanje v Škednju. Motijo se tudi, če mislijo, da bodo na ta način zmagovali pri volitvi. Kdor seje veter, žanje vihar — to bodo narodnjakarji spoznali dne 13. junija.
Goriško.
— Iz Tolminskega. Klerilkalci in njihova .Moč" (!) se zaganjajo v socialno demokracijo in njenega kandidata na tolminskem. To lajanje je čisto brezpotrebno, zakaj pri postavljanju kandidatov se gotovo ne bomo ozirali na brezpomembno .Prometno zvezo". Sami smo si izbrali može, ki se neustrašeno bojujejo zoper ljudske sleparje in škodljivce in jim je delo za ljudski blagor pri srcu. Sram pa je lahko dopisuna te umazane cunje v zadnji del života; zmerom lazi okrog nas, imeli smo ga za odkritega človeka. Sedaj pa vidimo, da je podel hiuavec.. ki mu je celo Judeževo ime predobro. — Živela jugoslovanska demokracija, živio naš kandidat Černe
— Idrija ob Bafil. G. nuncu Razpetu svetujemo prijateljsko, da ostaja doma in premišlja raje o družbi treznosti, kakor da na tako ostuden način blati mirne ljudi. Torej pamet!
Delavsko gibanje.
= Krvavi boji med delavstvom la karabinjerl so se bili v Apulskem mestu v Lesini. Neka lesinska tovarna je odpustila delavce ti pa so se obrnili na župana za posredovanje, kar je ta odklonil. Radi tega mu je delavstvo hotelo napraviti pred magistratom malo demonstracijo. Ko so se pa delavci približali magistratu, je župan prvi nanje streljal in za njim na straži stoječi karabinjeri. Nekaj delavcev je smrtno ranjenih. Vsa Apulija je razburjena zaradi tega nezaslišanega dogodka.
= Zveza strojnikov in knrjader je imela za binkoštne praznike na Dunaju svoj občni zbor.
Sodrugi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drug bodi naročnik našega lista, vsaka drnžina naj čita „ZarJo“.
Polom „ Glavne posojilnicew pred poroto.
(Drugi razpravni dan.)
P o p o I d u e.
Predmet vse današnje tozadevne obravnave je bilo Zasliševanje prič. Občinstvo je spočetka zasedlo vse sedeže. Ker pa ni današnja obravnava nudila nič posebnega, so se sedeži polagoma praznili.
Razmere konkuzne mase pojasnjuje njen upravitelj dr. Oblak, ki se pridružuje pravdi. Obširno govori o
Pavšlerjevlh vodnih silah.
Na te vodne sile je dobil Pavšlar ogromen kredit 500.000 K. Njegov dolg pri Ghvni posojilnici" znaša danes 952.000 K. Pavšlar sam trdi, da so te vodne sile vredne 1,600.000 kron. Dr Oblak se je obrnil na razne ižve-dence, da bi mu dali pojasnilo o vrednosti teh vodnih sil. Mnenja teh so jako različna. Nekateri celo trdijo, da sploh ničesar niso vredne.
Dr. Oblak se je obrnil tozadevno tudi na deželnega odbornika dr. Lampeta, da mu pojasni, kako stališče zavzema dežela k nameravani kupčiji Pavšlerjevih vodnih sil za deželno električno centralo. Dr. Lampe se je izrazil, da je Pavšlar že davno prej, kot je dežela sploh mislila ua kako deželno centralo, kupoval za drag denar po Goreujskem mline in vodne sile. Dežela bi dala v najboljšem slučaju za te vodne moči pol milijona kron. To pa edino le pod pogojem, da se odstranijo vse ovire, ki zabranjujejo svobodno vporabo teh sil. In tu prideta v poštev Majdič v Kranju in neki Novak, ki si lastita gotove pravice pri teh vodnih silah. To sta dve glavni oviri, da se dežela še ni odločila. Sicer se govori o neki poravnavi med Majdičem in Pavšlarjem. Toda ni še izvršena in ne more se reči, v koliko je Majdič vezan. In če se teh ovir ne odstrani,, dežela sploh ne reflektira na Pavšlarjeve vodne sile, ker ima še dosti drugih na Gorenjskem na razpolago.
Pozitivne vrednosti 6e torej za Pavšlarjeve vodne eile ne more navesti.
Pavšlar je eden glavnih dolžnikov. Do sedaj ga koukurzui sklad še ni rubil, ker računa na prodajo iz proste roke.
Dr. Hudnik kot glavni dolžnik dolguje 1,567.937 K. Ta dolg je zavarovau na graščini Thal iu na Hudnikovih dunajskih hišah. Upniški odbor je sklenil, da se hiše prodado iz proste roke, ne pa na javni diažbi. Ceua se je nastavila na 2,000.000 K. Solidna vrednost je 1,500.000 K. Za te hiše obstoja sedaj prisilna uprava.
Izvedeuci pravijo, da 'je bila dr Hudni-kova kupčija glede dunajskih hiš dobra.
Dr. Anton Brumen, odvetnik v Ptuju je vsled kričeče reklame .Glavne posojilnice" po Časopisju dvignil denar iz .Ljudske posojilnice" ter ga naložil v .Glavni* tik pred njenim polomom.
Nato so nastopili kot priče zastopniki raznih posojilnic ter hranilnic, ki so imeli avoje vloge pri .Glavni posojilnici". Tako iz Tržiča M a 1 y in Štern; iz Trebnjega nadučitelj Pehani; za občinsko posojilnico v Krškem tajnik Kerin.
Popoldanska razprava.
Pri pričetku popoldanskega nadaljevanja obravnave se državnega pravdnika namestnik dr. Neuberger opravičuje zaradi neke svoje dopoldanske nerodne opazke, iz katere bi se bilo event. dalo sklepati, da tiste posojilnico in hranilnice, ki so udeležene pri tem polomu, niso prav vzorne. V tem pogledu lojalno popravlja svojo izjavo.
Nadalje sta bila zaslišana dr. O r a ž e n in Ivan Mikuž.
G. Anton Trstenjak* kontrolor .Mestne hranilnice" v Ljubljani pripoveduje, da mu je neki Amerikanec poslal hranilno knjižico v svrho transakcije iz .Glavne pos.“ v .Mestno". Uradnik Rogelj pa se je izrazil, da dotičnik ne potrebuje denarja. O dr. Hudniku pravi, da je hotel pač le pomagati zavodu ; padal pa je iz ene nesreče v drugo. V nadaljnem poda nekaj splošne karakteristike o našem zadružništvu. Naše zadružništvo se je podalo v zadnjih 15 letih na zelo slabo pot. Milje, ki vlada v našem zadružništvu je zelo okužen. Nezdrava konkurenca; 'ogromne škodljive transakcije! Slovensko zadružništvo je velik boluik. Pričakujemo še nadaljnih velikih katastrof Zato pa je to, kar vidimo tu pred nami le en slučaj, ki mu bodo sledili še drugi. Zadružništvo je izgubilo svoj cilj. Njegova bolezen je epidemična in je okužila tudi .Glavno posojilnico".
Gospa Auerjevar. Ver še o govori o razmerah,, ki so nastale ob smrti njenega očeta. Med njo in dr. Hudnikom nastane kon-traverza, če je bila v dotični sobi, kjer je Veršec nenadoma umrl, ena ali dve blagajni in o gotovi svoti denarja. Stvar je ostala nejasna.
Terjatev 106.000 K pa je zavarovana na graščini Thal. Tudi ta terjatev se ne bo realizirala potom eksekucije, ampak bo čakati na
drugo ugodno priliko. Lesa na tej graščini je 97.000 m3. Posekalo se ga je do sedaj 40.0003. Torej ga je še 57.0003.
Maksa Lavrenčiča tožijo za njegov dolg. Izgovarja se, da je ta dolg prevzel Meglič in da ga je dr. Hudnik izpustil iz zaveze.
T u r k je svoj dolg že plačal.
Pu tri c ha pa tožimo za 61.789 K. Priznava pa le 29.000 K. Drugo je sporno.
M a u e r j a tožimo za 159.000 K. Naj-brže se bo iztožila cela vsota.
Istotako tožimo tvrdko Domicelj in Alojzij Lavrenčič.
Toda izterljivost je jako dvomljiva.
Bavnotako je smatrati terjatve proti Fakinu in Fr&hlichu za izgubljene.
Iztirjali sodo sedaj vsoto 200.000 K. In to vse od manjših dolžnikov, ker velikih dolžnikov ne kaže eksekvirati v pričakovanju na ugodnejšo prodajo iz proste roke.
Čad, Turk, Maček in Patrick — odpuščeni.
čada, Turka, Mačka, Putricha odpuste iz porotne dvorane, ker jih tožijo le še po § 486 k. pr. zaradi malomarne krivde, poživljajo se, da se v soboto gotovo zopet predstavijo sodišču.
Nato se nadaljuje zasllšavanje prič:
Gospod inženir Mihael V o š n j a k, eden prvih organizatorjev denarnega prometa v slovenskih deželah podaja zgodovino „ Zadružne zveze v Celju". Govori o kreditu, ki ga je imela »Glavna" pri celjski zvezi.
Vse naslednje priče iz Štajerskega podajajo pojasnila glede krivde Joštove : V koliko je namreč vedel o falitnosti »Glavne" pa je kljub temu hvalil njeno sigurnost. Dalje pa o zadevi, kakor je Jošt vodil dvojni konto v dolgu, ki ga ima »Glavna posojilnica" pri celjski zvezi.
Tozadevno so bili zaslišani:
Dr. Vrečko, nadalje dr. B r e n č i č, dr. B o ž i č , Š t i b 1 e r in še nekaj drugih.
Priča Ela Veršec izpove nadalje, da je mati našla po očetovi smrti dr. Hudnika pri odprti blagajni; on je vzel ljuče in jih je vrnil šele prihodnji dan. Dr. Hudnik zavrača ta sumničenja in ostaja pri svoji prvotni izpovedbi.
N adalje se zasliši še cela vrsta prič-zastopnikov prizadetih denarnih zavodov, ki pa ne izpovedo nič bistveno novega.
Bazprava je trajala do pol 9. ure zvečer. Nadaljuje se danes ob 9. uri dopoldne.
(Dalje.)
Kandidate za državnozborske volitve priobčimo jutri še enkrat.
ZADNJE VESTI.
Iz ogrskega državnega zbora.
Budimpešta, 8. junija. Pri razpravi
0 naučnem proračunu se je poslanec J u r i g a dotaknil tudi narodnostnega vprašanja in dejal, da je pač najmanj, kar se sme zahtevati, da se otroci nauče naštevanko v svojem materinskem jeziku. Ko je izjavil, da narodnosti takega barbarizma ne bodo trpeli, ga predsednik prekine in opozori, da v ogrskem državnem zboru ne sme izrekati takih groženj. Zastopnik nauč-nega ministrstva B a 1 o g h je naglašal važnost narodnostnega miru za kulturni napredek, ampak dostavil, da more značaj ogrske kulture biti le madjarski in da morajo narodnosti to brezpogojno priznati.
Viničarski nemiri.
Pariz, 8. junija. Viničarski odbor v Baru je-odklonil odločbo državnega sveta kot protipostavoo, češ da provenienčne meje nikoli niso obstajale. Odbor je pozval parlamentarne zastopnike, da nastopijo z vso silo proti tem mejam.
Ministrska kriza v Belgiji.
B r u s e 1 j , 8. junija. Kabinet S c h o 1 •
1 a e r t je podalo kralju svojo demisijo; kralj jo je sprejel, ker drugega izhoda iz sedanje krize ni. Voditelj starih klerikalcev W o e s t e je pustil pri razpravi o novem šolskem zakonu
vlado na cedilu in glasoval proti temu, da se načrt odkaže posebnemu odseku.
Bruselj, 8. junija. Odstop S c h o 1 -1 a e r t a pomenja polom klerikalnega režima v Belgiji, ki se je vzdrževal le z umetno prikrojenim volilnim redom. Klerikalci kralju močno zamerijo, da je pod pritiskom ljudske opozicije prisilil sedanji klerikalni kabinet k odstopu. Njihovo glasilo »XX. vek" ga naravnost dolži, da je v zvezi s socialisti in liberalci spletkaril proti ministrskemu predsedniku.
Vojna nevarnost na Daljnem Vzhoda.
Peterburg, 8. junija. Iz Daljnega Vzhoda prihajajo čez dalje bolj vznemirljiva poročila. Ministrski svet je odposlal ultimatum na Kitajsko vlado.
Maroko.
Berlin, 8. junija. Sultanove čete so za nagrado, da so vztrajale pri Bremondovi koloni, dobile dovoljenje, da plenijo po okolici. Žene in otroke so prodajali v Fez kot sužnje. General M o n i e r je prepovedal to početje.
Sultan v Solunu.
Solun, 8. junija. Med vožnjo od pristanišča do vladne palače je najeta Ulaka sultana navdušeno in viharno pozdravljala. Takoj po svojem prihodu je naročil državnemu taj--niku, naj sporoči Abdulu Hamidupo-
7 n ro vo
Vstaja v Albaniji.
Carigrad, 8. junija. Vedenje črne Gore zbuja v vladnih krogih začudenje. Proti upornim Miriditom odpošlje turška vlada dva bataljona.
London, 8. junija. Balkanski odbor v Londonu pripravlja energično akcijo za mirno rešitev albanskega vprašanja.
B e 1 g r a d , 8 junija. V Djakovarju je izbruhnila vstaja; med vojaki in vstaši je došlo do krvavega boja.
Polom klerikalne centr. blagajne.
Celovec, 8. junija. Centralna blagajna poljedelskih zadrug na Koroškem, ki je bila središče klerikalne gospodarske organizacije, je napovedala konkurz.
Letošnji manevri.
Dunaj, 8. junija. Letošnji cesarski manevri se vrše prvi teden v septembru na severnem Ogrskem. Sodelovali bodo 6., 10., in 11. armadni zbor, vodila jih bodeta nadvojvoda Friderik in general Lang.
Kolera.
Trst, 8. junija. Na zahtevo avstrijskega poslanika v Rimu je italijanska vlada vendar priznala, da je v Benetkah kolera; doslej sta oboleli dve osebi. Vlada je ukrenila vse potrebno, da se epidemija zatre.
Trst, 8. junija. V mestnem svetu je na interpelacijo dr. Slavika odgovoril dr. Con-stantini, da so državne in mestne oblasti vse potrebno odredile, da se ne raznese kolera. Po poročilu avstro-ogrskega konzulata Jv Benetkah je bilo tam do petka 23 slučajev kolere. Zdravniki v tižaškem pomorskem lazaretu tožijo, da so naprave pomanjkljive in nemoderne.
Manifest Madera.
Mehiko, 8. junija. Madero je izdal manifest, v katerem izraža upanje, da mehi-kanskarevolucija za svobodne naprave Srednje in Južne Amerike. »Srečni ne bomo prej, dokler ne zavlada na vsem amerikanskem kontinentu demokracija."
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak Človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej (lekarni se tudi oddajajo zdravila p. t. članom okr. boln. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
Delavska hranilnica in posojilnica
(vpisana zadruga z omejenim jamstvom.)
v Ljubljani, Stari trg št. 30, I. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 4 V2°/0. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd.
Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-.   i' — nem času. ............—...i.——.
2 čevljarska pomočnika
za fino delo, se sprejmeta takoj pri tvrdki
Združenih čevljarjev v IjuMjani
Wolfova ulica št. 14.
1 ■	Plača	po prvi kategoriji.
Restavracija ,International*
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem in vsi slovenski, nemški, italijanski delavski listi. Shajališče sodrugov!
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
Razglas.
Pri Mestni hranilnici ljubljanski so uradne ure za stranke 'ob sobotah in v dnevih pred prazniki od 8. dopoldne do 1. pop sicer pa od 8. do 12. dop. in od 3. do 4. popoldne.
Ob nedeljah in praznikih se sploh ne uraduje.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina
celoletna...................K 18*—
polletna...........................  9*—
Četrtletna........................  450
mesečna .	.	.	„	150
za inozemstvo celoletno „ 30*—
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka b vin. v administraciji in tobakarnah.
Vse čitatelje vabimo, da se naroče na Zarjo in pošljejo naročnino. Naročnina se pošilja pod naslovom: Uprav-ništvo Zarje v Ljubljani.
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Kichel, ulica Montorsino.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oaserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Singer Mat., ulica San Sebastiano 3.
Kavarna Leon =
se priporoča ter je navadno celo noč odprta.
S spoštovanjem	^	£	Pogačnik.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Mrzlikar, Sodna ulica.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Štravs, Škofja ulica.
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Cešark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica.
tobakarnah:
Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florijanska ulica. Zadel, Karlovška cesta. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Tenente, Gradaška ulica. Državni kolodvor. Kotnik, Šiška.
Likar, Glince.
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
——	registrovana zadruga z omejeno zavezo
s sedežem v Ljubljani, Mar. Ter. c. 11 (Kolizej)
= Zaloga pohištva =
lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna
hi a era dela* ::	Lasta tovarna na
tapetniškega piaga. .. Glincah pr. um&nl ..
B B