• S SEJE OBČINSKE KOINFERENCE SZDL
Število in obseg problemov se v KS ne zmanjšuje
Tako so ugotovili na tretji seji občrinske konference SZDL, ki je bila 6. oktobra z osrednjo točko drnevnega reda »Uresničevanje razvojnih planov krajevnih skupnostti«. To gradivo je nastalo na podlagi obiskov s strani občinskih dlružbenopolitičnih organizacij, skupščine, izvršnega sveta in komunalne skupnosti Ijubljanskih ob-čin. Gradivo naj bi predvsem pokazalo. kako uspešni smo pri od-pravljanju problemov, ki smo jih uigotovili na podobnih lanskih obiskih po krajevnih skupnostih.
Uvodno bescdo h gradivu je s strani socialistične zveze imel Andrej Mozer, ki je gradivo na podlagi zapisov pripravil. S strani izvršnega sveta, ki je tudi letos h gradivu pridal še svoj konkreten pregled   uresničevanja   razvojnih
planov, pa je uvodno razlago imel Jože Leskovšek, podpredsednik IS.
Ob razlagi, kako je gradivo na-stajalo in kdo vse ga je že pred sejo konference obravnaval, je Andrej Mozer opozoril na že tra-
dicionalne probleme s področja planov in nasploh planiranja v krajevnih skupnostih, ter na to, da imamo zapisanih potreb kar za 30 let uresničevanja. Vprašal se je, ali smo v krajevnih skupnostih dovolj usposobljeni za pripravo planov. Opozoril je tudi na pov-sem nerazvit sistem informatike tned občinskimi in mestnimi upravnimi organi ter krajevnimi skupnostmi, ter na bližajoče dele-gatske volitve, na katere se mo-ramo začeti pripravljati. Dejal je tudi, da so obiski med drugim ugotovili tudi nekoliko boljšo or-
ganiziranost mladih po KS. Borci, društva upokojencev, ga-silska, športna in kulturna dru-štva pa so bili tudi tokrat ocenjeni za najbolj dejavne v naših krajev-nih skupnostih.
Jože Leskovšek je ponovil oceno, ki jo je izvršni svet izrekel že ob letošnjih obiskih in sicer, da je leto dni prekratko obdobje za rešitev tako številnih in tudi ob-sežnih potreb s področja cest in komunale. Ugotovil je, da se po analizi sodeč število in obseg pro-
(nadaljevanje na 2. strani)
Število in obseg problemov se v KS ne zmanjšuje
(nadaljevanje s 1. strani)
blemov v KS ne zmanjšuje, če-ravno je bilo opravljenih izjemno veliko in pomembnih nalog. Kra-jevne skupnosti so opravljene hi-tro nadomestile z novimi. Menil je, da ni prav, ko v krajevni skup-nosti na takem obisku ali pa tudi sicer, vedno vcdo, vidijo in po-stavljajo v ospredje le probleme, potrebe kraja. Premalo pa cenijo opravljene naloge in za kraj nove obogatitve. V krajevnih skupno-stih bi ljudje morali gledati na stvari širše in biti pri ocenah, upoštevajoč razmere, realnejši. Pregled opravljenih investicij v skupnem znesku 560 starih mi-lijard. Vse naše gospodarstvo s 30.000 zaposlenimi pa je v letoš-njem polletju ustvarilo 3.000 mili-jard akumulacije. Res je, da po-trebe v naših krajevnih skupno-stih so, vendar pa je tudi res, da je obremenitev gospodarstva že v skrajnih mejah le tu pa se ustvarja nova vrednost in po-trebna sredstva. Izkoristil je pri-ložnost in pozval predstavnike KS, da pristopijo k samouprav-nemu sporazumu k temeljem pla-nov sis za PTT dejavnosi, prav tako tudi v delovnih organizaci-jah, saj je maloštevilen pristop ovira za pomembno PTT investi-cijo v dveh naših največjih KS.
Razprava:
Prvi se je ,k razpravi prijavil Polde Kos, delegat društva de-lovnih invalidov in dober pozna-vakc razvoja in vseh faz planira-nja v krajevnih skupnostih od leta 1974 sem, ko so v Ljubljani izde-lali priročnik o planiranju v KS. Iz svoje bogate prakse delavca in
aktivista v KS je naštel številne poskuse dobrega planiranja v KS in tudi ugotovitev, da jim pri gradnji planov, v fazi usklajevanja to s sisi ni nikoli uspelo. Zato ni prav, da krajevne skupnosti oce-nijo, da te ne znajo planirati.
Janez Trontelj, delegat KK iz KS Dušan Kveder-Tomaž, je med drugim povedal, da so v KS zvedeli, da se v Novih Jaršah uki-nja otroška ambulanta, seveda ne-odvisno od volje in potreb prebi-valcev obeh KS v Novih Jaršah.
Jože Benčina, delegat KK iz KS Zadobrova-Sneberje, je akcijo ocenjevanja razmer v KS sociali-stične zveze dobro ocenil in pred-lagal, da jo vsako leto ponovijo. Z akcijo obiskov utrjujejo medse-bojne vezi in sproti ugotavljajo učinkovitost dogovorov. Vendar pa bi kljub tej obliki pospeševa-nega reševanja problemov v KS le ne smeli povsem opustiti naporov za boljše financiranje krajevnih skupnosti. Opozoril je tudi na problem dela na ažuriranju obrambnih načrtov v KS in nujne večje strokovne pomoči pri teh opravilih. Na koncu je še predla-gal, da oceno uresničevanja raz-vojnih načrtov izvršnega sveta tudi letos v celoti objavimo v Naši skupnosti. (objavljamo jo na 7. strani).
Dušan Roztnan, delegat KK SZDL Kodeljevo, se je dotaknil vprašanja organiziranosti upoko-jenih občanov in poudaril, da je želja družbe, pa tudi naloga upo-kojencev, da so organizirani v krajevni skupnosti in tudi v društvih upokojencev, ki so v naši občini številna in dobro organizirana. Dejal je še, da se v KS Kodeljevo zavzemajo za na-
peljavo plinovoda in možnost in-dividualnega koriščenja, s tem bi odpravili številna individualna kurišča in tako v Ljubljani zmanj-šali kritično onesnaženost zraka. Konferenco SZDL je prosil za podporo pri teh njihovih prizade-vanjih.
Ivan Kuhar, delegat občinske konference ZK, je dobro ocenil obiske po KS, saj po njegovi oceni dajejo dragocene povratne informacije vsem družbenopoli-tičnim organizacijam in skupščin-skim organom v občini. Dejal je, da bodo analizo obravnavali tudi na seji občinskega komiteja ZK potem, ko bo gradivo objavljeno za sejo zborov občinske skupščine v delegatski tribuni. Strinjal se je z ugotovitvijo v uvodu, da je v KS potrebno ponovno poudariti vlogo subjektivnih sil, zlasti na področju razvojnih programov in delovanju samoupravnega si-stema. Poudaril je potrebo po večji odprtosti delovanja in po večji prisotnosti občinskih struk-tur med občani. Ponovno bo treba spregovoriti o članih ZK in o njihovi vključenosti v aktivnosti krajevne skupnosti. V občinskem komiteju ugotavljajo, je dejal, da je večina članov, ki so povezani v OO ZK v KS, tesno vključenih v življenje kraja in krajevne skup-nosti, mnogo manj ali nič pa člani, ki so organizacijsko pove-zani v svoji delovni organizaciji. Vse pa kaže, tudi zadnji obiski, da nismo sposobni Ijudi v KS za-interesirati in jih dejavno vključiti v delo. Krog aktivistov se oži in ne širi, kar je narobe. Zavzel se je za razvijanje humanitamih orga-nizacij in raznih oblik pomoči, da bi bili ljudem vedno blizu, jim
pomagali in jim vlivali zaupanje. Glede na ugotovitve na zadnjih obiskih pa bo po njegovem po-trebno nekatere KS obiskati kar hitro in ne šele čez leto dni.
Po razpravi o gradivu je Ivan Kuhar delegate seznanil še z zad-njimi novicami o političnih raz-merah v Sloveniji in Jugoslaviji. Po njegovi informaciji so dele-gati sklenili poslati podporo slo-venskemu političnemu vodstvu v prizadevanjih za graditev de-mokratične samoupravne in so-cialistične Jugoslavije.
Alojz Možina, delegat KK SZDL iz Besnice, je poudaril pro-blem ukinjanja enot družbenih dejavnosti na njihovem območju. Dejal je, da so pred časom ukiniii pošto, sedaj enoto zdravstvenega doma in vsakodnevno so prisotne zahteve po ukinitvi podružničnih šol. Ljudje so nezadovoljni zaradi nenehnih groženj po ukinitvah. V okviru SZDL bi se morali o tem posebej pogovarjati in lju-dem zagotoviti neko stabilnost in perspektivo za prihodnost, sicer si mladi tu ne morejo graditi svo-jih družinskih ognjišč.
Janez Avsec iz KK KS Zalog je spregovoril o ekoloških vpraša-njih, dolgoletnih mučnih prizade-vanjih za izboljševanje razmer v Zalogu in o sedanji največji in najodgovornejši akciji, graditvi ljubljanske čistilne naprave. Dejal je, da se prav zdaj slišijo glasovi, da je neki projektant izdelal pro-jekt na polovico manjšem pro-storu. Če jc to res, je trcba pristc-piti k icmu projcktu. Tudi on se ni strinjal z occno, da KS ne znajo planiraii.
S. GERLICA