r r-7 ./ "V X Z ff> 'TTZ '> vvvJ,: ŠTEVILKA STEZIC VAM PRINAŠA Domovina praznuje Mladinska konferenca Paul Lafargue: Marn in lepa književnost MLADI LITERAT . ~ v; na: H .tv ; Magdalena: Rainer Maria Rilke" Mirko: Irena; IR M, : * On; cplihal-Jakše: Krisper; V soboto popoldne Oprosti, ker te ljubim Ob oknu Enlag9 Rdeli demon Nov or:t er -Ivi •'•■.•ilorue.k in; 1'mlao.p-i:i pesniku ■•hi - ■■ . ',. o •: p: J ■ neka id j la — o h e edema j si Pasem Pomlad Idi "brez spominov Po Levstikov j a stopinjah Kako bo je režiserju Pretnarju..posreči!? prenesti Samorastnike na filmsko 'plavm Vesti s pril odc-slovnega krožka UREDNIKOV KOTIČEK ŠPORT ~=:=:=:z:=:=:c:=:=2: = =:=:=:=:r==:zrr= = .mL==:~rr=:=:r:*:=:r: = — =: sr :=: =r rr rr rr = rr = sf=:r rr zr rr rr rr srr ~ srr.; - - C TEZI IR; — glasilo novomeških gimnazijcev, izdajata liter«ni krožek in aktiv jZKS na C-inra v 0]vrni urednik: Od g o v orni vred Tilk •> Cla.n 1 uredniškega odbora r TR.riČr . urednik: ' i.a e I: v I ‘ o i lu c- ‘.racije; ' .1 ra d v p.k.:*a t vj e s. e čr o, rei;n enega izhoda din 4o. ANTON JAKŠ3-i RUDI PRIMC mina ';oi, v' •JVH5CA iVvEK JOŽI«; SPLIEAL A:jOl Z ;:LAL ENŠEK LADO SEDA: jAEKC D JI j 3 Zopet praznujemo tvoj rejv mi : ar., Ve-o m l?x-» sl 3 e , v ep r. :■■ s ker ves, os bo prišči in o- bos 3;dl v:. dolažen : : u j.n pomirjujoče vsebir.s. Mlada si? pa vendar stara ze ti sočletja, o teci so sanjali a-r... vi rodovi, ki te niso videli, pa so te vseeno poznali, •želel;’ so to in so slutili tvoj prihod«. In drugi spet so se te bali, zatirali so te, še pred n o r. s rouilau tj uh strah je bil trezne jen in njih napor, preprosit.-, v/ c jv: rojstvo, je bil silen, vendar jalov * Rodila si se sredi grmenja topov, med drdranjem strojnic in komaj si bila rodom. so planili po tebi, trgali so te, te mučili, ubijali, obeso1: zapirali, klali in pili tvojo kri« Soda ostala si, trdna m stanovitna; samorasla, pa vendar z mil j on:1 roditeljev , mlada, ca vendar z miljeni otrok, dobra ir, mehka kot materino srno, trda kot jeklo jr klena, kot poet delavca, ki te j e branite. : v branila, Ras j s In vzcvetela. ?na n jenov ih žulja? ih rokah :■ n Jedla si njegov črn kruh, sate el 7 j.:* j je delo in r.s ornuiv-jeŠ se ga, Pascal strojev ti -se uspavanka in. budnica ikra"::, njihova mekeči ja vi čaje rov ega ir novega poleta,-, ko,,vos vrv -z m, ješ« Iv p. j s e 'j i o a i i s t o tiči Mlada si kot roza, ki se je pravkar razprla na cvetni livad;, in o prvimi pcŽe • iivimi požirki srka sončne žarka in stara o..., >ot ue stara svobodne misel, ki se ja porodila v z-avesti našega zasužnjenega, a upornega praded?, Bila si misel in sanje 7 sedaj si stvarnost, bila si sama, seda.: imaš nešteto pok jatel ,;ev, ki te cenijo in spoštuje v?.; V njih ni zlobne mi oži.:: * ne lani, njihov prijateljski • -v voh je pristen l.o n j? hov krepki stisk roke priča - da so njih o-/.. n:'. -men, pkv. i . • 'uči oni so b j 11 nav-rani, tako kot ti, ' -. ' i ni. o;":.-. .- •' ,riru In blagostanja, tako kot. ti, Zate taka v od.o ep-.ro v o;1 l ho-, o roko v pozdrav in z njimi stopal > /o: v e v ; v borzo ra nove ideje niru, bratstva in enak onrnvr: Irje so dolgo m naporna, toda mlada si in po i.na •. za- to jo betzmogla. Ir m' 11 n c*, te/] noti k l i č e m o: v MLADINSKA. KOHERENCA Do sedaj na naši šoli ni bilo v navadi, da bi imeli mladinsko konferenco La-, na na- Icbku-šoligcga leta, letos pa smo naredili 1 - jemo in jv •" -ar ... 1 f ■. . -rav z mo.ikno ar” in ncn r v -' . :. tovariša ; •' j ..... .rj m urel: sr vv>: Lv- . v ■ vov Zil .a 1 •.;> ih ;:v_. Na Žalost roraao poved at:., • da kcv-fer-er^a na ib 1' la, ?aj se Je v del ocenil fcrvinuckih sprovrgla *• V.> je l ] j si . .... na ar g._peli j ' . r: a. ■■ mladince',1 , kar je vredno x ae gju-a j e * 'ra ■ or ..ra, ki so '■c-v-čili a enojimi referati, so zaman poskušal 1 pritegniti pozor..sr in sc morala ■ a a. netevarištva svojih sošolcev gov r.r it1 e s j .. in a el: mu >v.;gu soojC v, :!:• :,a n j. čudno , da. sc na k .liro zdi ir ali sv o j p c r, d: a . niso rrogld zbrati in posl ’i ca c ge je ; L la - še večji :. ■. r: r, - k nf ; peneo ni sc kr.sr .: jak ] :-uv . 'r. ra : mlrnan ja (izjeme sc le x c :: •- in a o jo .'..*y:,r .. kri siri -ca je p - ' nujno, jaso na pomit J11? na to, dri če le de sodelujejo, noj vsaj n c mo* ■ j. j o nje; « - poteka.. Kje je vzrok v to? Ali naj sopel • apeliram.' ra j J. o . a] -d lusk,, z vesti Sloor pa - povzročitelji :; . ra niso ili san d < i jaki, beurvcu budi tisti, ki o c p c klicani, ck jim d: jejo zgled Ed en teh je zapustil kor. fari trsi pr c j ter in s tem povzročil c- k hrup, do je morala intervenirati celo te var j šle n vev-rot-.'.1 ;pcae Vse to meče na konferenco in s tem tudi na mladinsko črka -nivvri jo ol._,cv luč, tako de nnrn je lahke nerodno pred gesti z drugih oktivov, k:i do bil? na konte:: enct pr? notri, saj bodo c njej poročali v svojih irgnn.i. znci jat. Veno.or ;n no-ram: sa v ing tj n- katere misli, kr. jih je v .svojem govoru navedel prOtavnik učiteljišča. Ta nam očita, da se premalo \ ■ < : n dansko pr obl ; tl ko in ide jno-po liti čnim d e.Ir ■ . S gv< jimi kr.i tj komi 3 nekoliko za časom, saj ni upošteval ref rm ra c gi mezije in njeneg; razvoja, kajti seč sj na v g d. riških urah učenci sami izbirajo teme, k:l ji.n c.o -rim c ' n : nivo' san.o pod iti ene, je to pr e ov sem. stvar n jih san £ct smo slišali ob cefera/bih raz.ru .1 ud . -...... d - . , j« .. ir- n j e dijakov c ^ roi ■ - . g*. : 'o - S j, .. . . i .ooo;:;.;, filma itd*, pri tem pri ho r . nar jo vprašan • g c: edarstvo., ic e ji............. ;ci itične vzgoje in ml? - inske T.rolm . 2 isto trditvijo 1 ih ko zavrnemo tudi izvaja- li, - č.’ eh e g ki : -c. očita, d 1 se premalo bav im o z ge. spod ar .viri m: problemi * Torej, konferenca ni bila taka, kot bi morala biti. In kaj me ramo v prihodnje storiti, da razne en m ji L j.iv osti, g -■ so se vel r?: za"’, e ne. njej. odpravimo? ' t • d v c _bo čreva v- slednjo konferenco temeljiteje pripraviti in 1 . ..rov mrtvi d j. jake z njenim pomenom in namenom» MAM r» LBEA XUJI?.EyHOST Marx je Heineja in Goetheja, ki ju je v pogovevv pogaet-o navajal, znal na pamet,- redno.je bral pesnike, ki sl jih je izbiral iz vseh evropskih literatur; vsako leto je prebral Ashila v grškem izvirniku; njega in Shakespeara je spoštoval kot največja dramatična genija, kar jih je rodilo človeštvo. Shakespear, katerega je brezmejno častil, mu je bil predmet najtemeljitejšega proučevanja; pozhal je tudi najbolj neznatne osebe iz njegovih del. Velikega angleškega dramatika je vsa ll*r- rova družina naravnost oboževala; njegove tri hčerke so ga znale na 'pamet. Ko si je po letu 1848 hotel izpopolniti ziianje angleškega jezika, v katerem je že prej lahko bral, je iskal in si izpisal vse za Shakespeara značilne izraze; isto je napravil z delom polemičnih spisov Williama Cobhetta, katerega je visoko cenil. Med pesniki sta bila njegova ljubljenca Dante in Burns; veliko veselje je bilo zanj, kadar je slišal katero izmed hčerk recitirati satire ali peti ljubezenske pesmi škotske-ga pesnika... ,...Marx je bral v vseh evropskih jezikih, pisal pa v treh: nemškem, francoskem in angleškem, in sicer tako, da so ga poznavalci teh jezikov občudovali. Rad je ponavljal izrek: vTu,j jezik je orožje v življenjskem boju.” - Imel je velik dar za jezike, ki so ga podedovale po njem tudi njegove hčerke. Bil je že petdeset let star, ko se je lotil učenja ruščine, in čeprav ni ta .jezik v nobeni etimološki zvezi s starimi in modernimi jeziki, ki jih je znal, se je vendar ruščine že po šestih mesecih toliko navadil, da je lahko z užitkom prebiral ruske pesnike in pisatelje, katere je posebne cenil: Puškina, Gogolja in Ščedrina. Rusko pa se je učil zato, da je lahko bral dokumente o uradnih preiskavah, mi. jih je ruska vlada zaradi odkritij potlačila; Marx je dobil te dokumente v roke od vdanih prijateljev in tako ie bil gotovo edini politični ekonom v zapadni Evropi, ki jih Je poznal ... o Irena: Ležim v ležalnem stolu, z zaprtimi očmi in z obrazom o-brnjenim proti toplim žarkom jesenskega sonca. V zvoniku so.ravnokar odjeknili trije udarci in se razgubili v mestnem hrupu sobotnega popoldneva. Kaj naj počnem? Zdajle premišljujem o terc, kajti dolčas mi je. Naj grem na kratek potep ob Krki? Sama? Da, šla bi. Toda, včeraj so me novi čevlji pošteno ožulili in tako ne bo nič s tem načrtom. Kaj pa, če bi šla k Mariji poslušat gramofon? Ne, tam bo še bolj zamorjeno vzdrušje kot tu, (če se le spomnim njenega obupanega obraza zaradi nekega spodrsljaja v šoli$)> na tem majhnem dvorišču, stisnjenem med visoke sive stene hiš. Vse okoli je mračno in z vseh strani puhti mraz, lemo je ubogo telo, skrito v bratovih širokih trenirkah. Ježi stegnjeno na soncu - v edinem toplem kotičku sem kot ujetnica mestnega življenja, ki pronica skozi sobotni cir-:> pozno jeseni. Meram ven iz teh rešetk, moram sleči tc trenirko, ki mi ohlapno, kot arestantska uniforma, visi ra telesu. Takoj zdajle meram nekaj storiti! Pa še vedno ležim z zaprtimi očmi in se1 mučim z mislijo, kam naj grem. Morda k Matjažu? Sijajna idejai Zadnjič mi je rekel, da me bo peljal z novo urimo nekam ven, kamor bom hotela. Kako lepo bo: jaz, motor-.hitrost, širok Matjažev hrbet, ;:c. katerega bom naslonila utrujeno glavo, ko so bo- -u vračala v mesto,., Pa .. zopet sem pozabila. Ta moja pozabljivosti Mama mi pravi, da m- nobena stvar ne ostane dalj časa v. spominu kot en -lan. Prav ima, saj sem še včeraj videla Matjaža, kako je prevažal neko punčaro z dolgimi lasmi, ki so ji ponosno vihrali v jesenskem vetru; in danes jo-prav gotovo prevaža - uvožena deklina, ki jo je treba razkazati vsem nevoščljivim pobalinom. Torej - punčka, nič ne bol S kretnjo, ki je bila malone že kar obupana, sem si šla preko kratkih las. Le zakaj nimam tako dolgih kot tisto dekle z Matjaževe prime, pa bi se morda zdajle peljala z njim in bi se mi dolga- griva po— igravala v rahlem vrtincu vetra. Nekdo nekoga k!1 v,i i, ' rod njenim (moda tu.Vi pod njegovim) ekonom, ko bi pr.: to Ir 1 um ..pravil vendar z manjš.ini- hi*up<-mI »Saj prav im, nekateri ljudje so popolni tepci. Že dva. tedna nisem bila pri teti Emi. Naj grem danes? Ne, ne morem, ker imam namazane trepalnice, kar bo gotovo o-pasi.ia, in Iver slučajno nimam zlikane^tisto modre obleke, ki mi jo je podarila za. rojstni dan. Če je ne bi oblekla J bi bila pa prav gotovo užaljena, češ da njena darila zanemarjam m da. nosim le hlače, kot kakšen pobalin. Ne, k njej že ne grom, kajti nočem, da bi jo pogled na nebogljen no, trmaste nečakinjo spravil v slabo voljo. Sonce počasi tone za strehami mestnih hiš. Le slaboten žarek st je utrl pot nad slemeni streh in mi poševno pada na obraz. Odprem oči in opazim na nekem oknu precej obilno gospo, kako z navitimi 1 orni ogleduje nebo. Gotovo ugiba, če bo jutri lepo vreme, da bo lahko šla z možem in s tremi o-trcki no sprehod - s svojo lepo pričesko. Očarljivo bo -morda celo bol j krt vA.j 1 o, n r> kol ekojl ,1a ,v'k<>v v glavi. Naj grem v kino? Ne morem, ker sem prav vse že videla. Škoda. Tako, moj zaklad načrtov, kako bi preživela sobotno popoldne, se j c i zčrpal in zdaj mi ne preostane drugega, kot da se sprav im v posteljo, odpre:.; radio, in si iz knjižnice privlečem kakšno kriminalko, Morda bom če preje ostrigla, našemu mačku brke, ker sovražim meški spol z brki., Upam, do ni šel na "rnndi" s sosedovo mačko. Ležim v ležalnem stolu, z zaprtimi očmi, obraz imam cbr-r; proti hi finim stenam mestnih hiš, telo mi udobno peči-,/'. ' : --r.l v : v .n - rj;i in do mene priha ja- slaboten šum s c f»- !. o, i; j po -j zgubi ja v mraku s obet nega dne , n «•(r vir im i -> 'P? h In & Ijll' iv J!IIV Če sere na c: 1 e ?, e n t i, o p r c a * i, Res noociT tl veselja, la/ umiti s pogled.1, pplnin4 bridkosti, z nasmehom, v krt areni skr-it t peska sam svo jo bcločino Zabav a j so, o e mu ■" g Lobi no bi zrla to, ki mi v o o eh lesi, saj tara nasmeha, ne veselja ni 4> 'pr O •.J r-;. c -< --"v,-k /— k "V.'" 'k':' V« XrJ k )p \V;5P4 g •- ! .»jifa N }> O/k' 1/ C? .A' ( --- N.? JT > v . J v- >T' >i/\ /i O >f' z Cio ;k \ s r V 05 ' T- - 1 ‘i—7 rv ! - 11 Rainer Maria. Rilke; ^ -S 4 L J 'Jšno /T\ A<'x/".n?/ A0<^A rjzic S pr a 'h :-t _, če bo vasi verzi ( bi’j Sprašujete me. Po pr e,1 sr- r- •••• aev;/i 1 , rvo vvrr.e k h e v časopise, Pri mer .-jat ;i ?. drug ini. pesi: j m-- in se r :vi • -te y če rej. ■> t ere r e Jakci;; e e d . k-,.-j' . - ve .-e Id • 1 > • si; o c j. dovolili, da vam sv etn ,i e m, vos prosim, da ec vsemu odrečete. G. . "vt.-. liovav-.n ir predvsem tega zen ; ne- c c:-te del at 2« ki 'nie - um ne mere sv e rov c. ki in pomagati nihče! In eno e--■f.; 0 sredstvo ;|e‘ Pog'3 v be se vese! : v ščite. n.:: h Ve • ki vs: . .' c k pisan.n?! - - it e se. e e sc v najskritejšem ketičk : vačeg srca ; li kore: in-o; pred st vi injte si, c.? •: : ; : , i v c m : i 1.0 ; 2 epov sčano pl s ti, h j . tele ' cona rte sc v najti b.rer stkih noči, če mo. ■ ■- ■ p-j iati Poi r-s .1 rite v svoji notranjosti po glcbj jen? odgc:. , In v e n a: i lutko cdg.iv cr ir e privrdilno, de r; ta-te i--; vprab: nje .3 ročnim in preprostim "meram'', potom s v "■ •(■<-. Življenje po tej nujnosti. V c. še življenje r, s-1? c f i- fl-j r« r ml in mn ji :: 3 vrt .i n src r 3 b: i lc ' - nagnjenju, letom r o .• rovi in p< skušaj e- povedati j kar vidite in d o živ 1 jate. kar ljubite in i/.gv-bljaie- ko piči te 1 ji;b e z- e nsk ih pesmi, iaoejn.it e se takem n~ cin 'arki so pr o opre Loto bi prenov a d! ne: te so najtežje in pripada jim magična mod , dodati nekaj lastnega t.ia, k;je” se postavljajo močna in bleščeča izročila. Zato se rešite pred temi mocivi v tiste, ki vam jih narekuje vaš lastni delavnik: c-lsuj be svojo žalost 3 n željo, rcisl , ki teko 'rimo ves in katerokoli lepote. Vse to opisujte n no tre-r. j o, tjho risrčnost jo in izražajte se s stvar L svoje okolice, s slikami svojih sanj in s predmeti svojih spominov„ če se var 'rdi delavnik preskromen, ga ne obtožujte, obtežite se-pe. bolečino prikrivam? ; v se me jo pri tebi utue se — J../ ; < •i • iviv t od mene oči? J.U fr '"'i.' piri V J ! Po x m / s i,.h sem vodno- p h ob i. j % -,r ‘7 f 7v is/V' ^7 *■ "' ■■■ ....<• • • - "**• - ,« ; . -r : fl . . f.p ' •:■; '71 t *.,■ •-r : etv :•"■ * f- : ' " ~1P 7 jt ""]}• I -pblčril 1 ! ..• -k: 7"'""1-7" '- - lUj,j O J I, .m rl 7 I i . . I k 7; 1 >.; ... :-7 l-;i k' Irena; Zopet: £ as1 vadmn. pr a itr-,r: ^ mm ne je vese". ■” ' živIjr.nje !L; vrni: sa- • • ■ • j r,r ■ ■ ci/;"• •: a. . : a :-■ c e ti 3 hP-7-fs člv2:«ivji.j'X.. in noja pisal: iv: ;r-slunkoli bv, ni" •e3 d e.- L r 11--*:^ -.-a je i: f o '• .. mi 1 e e e • v ; 11:, ‘ar vv o j pre: '/pl.'Za v n .j ene gi in e . e p : o ) e-roja j.> o.i ta otožen odre e ::'V" 1e • , t. : orpj.;. en jo . Nihče mi nič noče, me ne žali, ampak jaz sem vucono žalosk ra - .se vem, - • ^ : •., .. -o a var o, ker sem rrorihnu, nepomemben Sr:- , k j bc; plaz/ po zscitiirisklh 11 eh; srka sok življenja 1 n 1 - . • v'.r- do" nav:;; rt mila. te skr, nega Usode. !!• r. r n ga 1- -- - l, • :.• - : o./-; S. 1 _ m okrog bo lazil brez !' /o ir. .3- rep bo z zeti njimi non P ril po skorji živ 3.;] en j a. ¥or4a sen le da m o lam ar* v krma rlave, k j. oe mi, ti n sem- la ser ra -k.-, ; cl.. 3e.loi Lajat 1 rti * Im; i je a u Y '.v..rr : hnj :-n br L a ..n - , v: -a.,:; mm srama voj lam kamere as: .P :.:■■■ a. / 1 jen joka ra aorti , le redne o or prazna. •• " 3. er Ih spOK.a.;o- rveo .’. :• D v •:: i ram:- i.nuv — k a : m ■ j e; a- a;„- '-a ”m j bi a f: ~ ’! mam - e b " 7. v r c d *7. .' ko j s e 1 Otira. ;]n v fr -l n j a ti e s ti, c : !.-: ’ • •’ 1 V at. 1. 3 1 ti F; ? r o a m a — u ti G: n iti. : - :■;- D n .- 1 -- u - ’■ 7 a. v sla n v f :. ti a r obe 1.0 3ti 1 til m > v ti e.'•..•la n 1 G: >G- * a. F nar: a/a": 1 c a d a a- f) '1 e e ti , |-.l, c m a a k-n a.;;! ' T. v ti tirati h j.ti.: s." 1 m r a a 0 v _i ■ ’’ a - MfC n a ona. ir,3 i or-- a ti a a: ; ti »10 V a; a ti .m!;. , C.a *J “j a’oda v t G 1.0 ■f: v "• v-:.'; za.:, o e r •t " i: o al;i ■- a V: b o •1 a: V 0 3. i, j i; O vtitri el '*' G' i a s s; k: "..v m/-n;] X .n :I .vam: c >; .s ca-v Url ftiftp T: < lk. • • •>" v. j. 3-3 i J e , 3 m iti "ti m 1 da. V'Iti : d ti * - v mi ; • ir j: m" 5 edema, j at im:;, .inunlt prvi oezirek žalosri TT-la PenLmč je asa as. ljubezni, j.- :.).m v i'■ • !•, u a m nam„ :• cv n-ti c-l' fi Aa_ j i i H < ■m*Cp‘s. " >:X a ■ ■ :.: c vrbavtl V menih topolov c pariae j e avti. obitik u ■ eiloga ■ titit j n :a i -.i.. : l;ra z a/e z d , Pen ati -m c ., ■ v ;r •■•.. v •r-.-mo•'•ih •ničli Bilo 2e to v z in sr.eg vel .-'.j J- ■- 'V i Cb •: ■: ■ : v ai blata, v: c." 1 ,jV n ir : r d.. a.} a. Ir r is I i 1 3 ci••' v,:: ca ; ? Flte 1 sem r!'Iso3 c c : c v . - ere ho t el že na sr. ,1 , ob cesti p■ .> 1i blat- , Jii vendar mislil sem, saka j •. '• h v je m co ne ne ola. 7/.:. j v n n, iv. r-.;- v se vež ne da. E:J o .p? ta v simi, ko sneg ren.-.isrc iv "je z, neba, On z c -=' f' v. ■ - *•••■' /č. > • -1 >t:.____ — .... >y~ 7>‘- r‘- . V X V- 'Žf ‘ * " — .J' r; . "b -i. :;’\ ?f >K- o* '>rr^ ...v' # 7,5 mn greh e š p o n ,i e j ; \MXJf i' Xj: t\_, i i v 0 a e jt b j " v Z H p o r iv; c v -r.'j p; i n etn vsa ; ev ; ii:r"Vi' z drobai življenja. V : . h v. j. ■ eo a po - inv r •• v;:-: a j ra e-., - , ■: 'Vvv r in"1 '1 V'.; r ti. V. ,0 o v X- ; .na : v . r :p .oh: ;;r d.,.e. ■Trno : oz ^šignii, •rrug za drv. g im so se enakomerno ■ t r in boli v globino r je l.irbeani. t. .r no tleli .i v i.v,n : ....plamteli v požar, Jr i je groš- "i , da r:.e nniči l, do. ; etudi bole lini nemo no prebujene zavest j., v v. v oljen on na dan •jr. na vse., -r.r me veže na ta svet. p c in bolest.;., b.:or.;;r s. • i : z prsi in krofe dar mo.j po"o oj r ono an na žrtven;k. Ja vendar -- tega n' sem storil c čakat sem, da nos in duh moje boči .aromi?! vrner51 in ko s o vihar njegov po Ir v jo ■•••opet v nosa gl ob o no, ostal od njega o© samo še kup pepela, prgišie-.bednega življenja in 55 njim sem tlakoval to pot. Morda cpoznal■kdaj smisel Lom trpljenja, vendar prosim te,. nikar veš o o brskaj po tej poti. oera L le mlak je; ta pot je brez spominov. Spl 1 'La 3 — Jakš e lc5 let je minilo, kar je bran Levstik -v. Glasniku popisal svoje por ovaja j e o,- Litije do Čateža. V tem eseju-ni toliko .. opisoval pot, po kate-t :io s sv o j: m prijateljem Eadivo jem hodil, na e pa ga je-bolj ranima'' o- pot. ki naj bi j'o ubrala slovenska vezana beseda.Peklo ga je spoznanje, da se star: ljudska pesem in pripovedka vse bolj in bolj utapljata v nov j n germanskih oblikah j h toneta v pozaba. Stari h 1 and -ski.a pesnikov v njegovem če sv. ni bilo veš, ali pa so b;; i selo, selo redki in le še kaka stara babica se jo tu pa tam •spomnila kakega odlomka iz lepe pripovedne narodne pesmi. V tem delu je Levstik poenro-fci i p e m črnimo mesto tudi dolenjskemu kmetu, njegovemu življenju in navadam. Dolenjska je bila v tistem času še precej zaostala, za zakotne hribovske vasi se ni nihče brigal, življenje v njih je teklo monotono iz dneva v dan, iz leta v leto, iz desetletja v deset -let je in čas je prinašal gori le malo sprememb. Levstik j,-grajr.l to zaostalost' in jo prikazoval v pravi luči, -e. 'o., šč.val ra so je nad vsakim znamenjem napredka, nad gosto-1 jubnost jo dolenjskih ljudi , njihovo široko dušo 5.n ral ,v-doličnc lepoto dolenjske pokrajine. Ali se jo od tedaj mnogo spremenilo? Na to vprašanje vam Lahko odgovorimo maturanti novomeške gl m a :nr.;p: , in -.nao ne c : 'trn ci za slovensko lierat ;a'o :: j • . . . : z - .n. dogodka, podali na to pot, pod vodstvom pr 1 avovc Robide in tov, Severja, Ju. st..-. u:prv ?. . g g ,m...lake, drugi pa z literarne pinti raz ... gulrČino tega popotovan- ja. Za razliko c d nv.-.u ' ;t v in,., j: mn u orali v nasprotno smer to se pravi od. Čateža Trt-jo, ,;n:r pa potovanju." ni' o Iv ze-1.0 zanimivost: in pn nn-:.: , l,i v-.;jc iz• Levstikovega dela-Del. . 'n ki 3 je če vs z; a'ff.na pobral v Novec »mestu, smo zapne-j Jz: na peskaj' Veliva Loka, Hladen jesenski r:ak, '• ki nau j« objel, ra.;> je osvež i in hitro smo se zvrstili po' cesti proti 51,11 Lok J kajti čakala nas je dolga in naporna pot. Ko so je izza drevja v sadovnjaku prikazalo tcelcuje nekdanje gospodinjsko šole, ki je sodaj last 1,Z, smo bili že ".:r razgreta in c e radovedno ozira, i po lepi, za mnoge izmed nos neznani pokrajini., ki je pravkar pokukalo' izpod tam:Joe megle in se, vsa pisana od jesenskih baiv, kopal.a v toplih žarka h jutranjega senca. Pred vreti nekdanjega greti:: čo ia Loka nas je pričakala radovedna gruča ?.t«ikotiončkbv, ki so po strašni katastrofi v Skopju s kupa j s svoji: J moče-- - 16- — ir-ami dobili gostoljuben in varen dom pri svojih prijateljih Siott^iboJLh» ‘Tčaonvrfcro je na Mali Loki osemnajst makedonski n otrok a dvanajstimi. materami. Po,ogledu okolice in gradiča smo nadaljevali pot po cesti--proti Čatežu, Kmalu so nas na desni --strani vzpenjajoče se ceste pozdravili prvi vinogradi, na levi strani pa smo opazili gručo hiš; bila je vas• Bazo or je - Tu r-.o se med vojno vršile hude borbe med partizani in Nemci, Ko so se partizani mor tj. .zaradi sovražnikove premoči umakniti 5 sb .Nemci vdrj. i v v a a, jo požgal 1 in postrelili dvaintrideset mož. Pod težkim vtisom, tega zločina smo nadaljevali pot v Čatež. Prve niše so nas pozdravile ob pol desetih. Čatež je prijetna vasica, ki leži ob vznožju nekdanje romarske poti — Zaplaškega hriba„ Ustavili smo se pred nizko, preprosto kmečko hišo, na kateri je vzidana spominska plošča, ki nam je povedala, da se je tu rodil narodni heroj Vinko Simončič. V kamen so vklesani verzi: Zapisan s svojo srčno si krvjo, v slovensko zgodovino, sin te hiše. Nemara ta napis kdaj čas izbriše, kar ti napisal si, ostalo bo. S spoštovanjem smo zrli v malo hišo, ki je rodila tako velikega junaka.Za to, da lahko sedaj uživamo svobodo, je daroval največ, kar je imel, svoje življenje. Počasi se je hišica skr: la za cv Irtom m pričeli smo se v v. n jati .a a ra zrlo;; no točko nad časežen, na Sapi n Ški liri b, kjer je Ml tudi Levstik in prav tako kot mi užival prelep razgled,_ki se je odkril njegovim očem, - Pri j cino zaobljeni co.l o:a,;o>i grički, na katerih so tu in tam mežikale belo zidanice, /' , 1 BS tmu-m /—-.k. Č 'ČL. SNVv;-.'-N. C -V ^ iV iiiik m ...i ti -pKL - ---------------i so se vrstili daleč proti jugovzhodu vse do visoke, temne-pregraje C-orjoncev, ki so samevali na obzorju, proti severovzhodu pa sc so nizke vzpetine, jele lahno dvigati v Za- -savsko hribovje. Med vsemi temi krtinami, oblinami in v-.-.petinami pa so, prekrite 3 prozornim ogrinjalom meglice, počivale doline in se j?i pgežl j iv o skrivale pred radovednimi pogledi. Kar neradi szo'M e zopet spustili po strmini na- vzdol in se ustavili pred gostilno, kjer je gostilničar ^ Ec št on s pristnim Dolenjc-eic postregel sv o .1 ir gostpT.j. v o ju inJjev^ti.ku t-u: n juneinzr vodiču ki j» kaj rad. po sna±1 in nič kč j avale vredni .... a 1« v ta.ati.!. ros v v.šal o : j. C.sni s c :.r _or n :. Ogledal,’ sv: si tu J J. c^ o cerkev, •' ŠLpri.5 s5s ir s :....., }«1 j in jo • ogradit • hf.vi naviti tedanji žarni k gospod ičooe in v s o -•■ pr Id o n i - lile ugled pri prelivaj sil n pri ".'.evst.-ku, ki ::r.i dc '■ ' potovan ja postavil trajen spcmozik. Toda pet nas jo klicala naprej. Po prijetni hoji V° 3r?"" sanskem gozdu, preko jas in potočkov, ki oo se vrbi_do njih, seo kmallu prispeli do razvalin gradu Turna , k j er se •bil Levstik sv o v- dnj. d ona d i r.1 s oj. •;.. vret pa . >;• po ns-p kaj rainu ;nar: pešačenju prišli v vas Moravce J n s 2 ogledali rojstno hišo Zidarjeve Teme. kateri ,-e Ivgstil-c posvetil cii.k:,s svojih ljubezenskih pesa?j.# imenovan Tonine pešci* . Po kratkem postanku in okrepčilu s c o se pričeli vzpenjati v hrib, ved vinograde in ikclamce, ki j ih j c v svojem d a-lu opisoval tudi Levstik, Us c-vit smo se pri Bojčevi zidanici , ki pa jo bila na veliko razočaranje nekaterih f-:m— tov, zaprta, V tej zidanici sta Radiv o j in Levstik okušala kapi .'pico, kajti bilo „je revno na Mer L: no v o in kirzy.ie so bili selo radodarni. To radodarnost je Lova±ix c .2; c grajal, kajti kmetje ee v jeseni. .utapljajo v vinu, a n e me <: •. in poleti, bo tj im je najbolj potrebno za premagovanje m- • gkiii del, p? pijejo verni 01 zidanice je pot v: c navkreber, vi v. š, nm.de je zamenjal gozd, Proč! nami se loč:., hri b Gob vek. Ko"zrnc zopet na vrhu hriba stopili na pla no> smo prišli r ozemlje, po katerem jo rt od ROB poteke la rre--jn med Renčijo in Tnali pa, Tu je bil teren na;; L v. • ;; j veklati en. zn premikanje nart .Omskih enot iz, Dolenjske na Štajersko in cbrotnot Euef‘ >T;iler, ki ima docrči jo na lom hribu, nam je povedal belca j zanimivih zgodb 5. z življenja ffiec-{ voj"1 o not ec ra smo zopet pospešili korak, kajti čas -nas j e "pri gr, n j.al „ * Sonc e se je nagnilo z e globoko proti za-nadu', ko smo dosegli cesto in se po alej v v z.-.it a; serpentinah snu stili proti Šmartnem. Kod po: p. so: - šil at 02 k,. ot i jkjer sc pr e šali sadje ir mmc.-aa ■: v; u. ,..r-t na c jo PC nudil kozarec ali dva sladke;;.- *:'U-, za :--"0 ptaali v Šmartno, smo bili mnogi. z.L :ti d o ki. e la , :.. k a precej utrujeni od dolge poti, o s. to -n., tara j Pačnik proti biti ji, Costa, ki se nam je muco. cdaljša, kar ni in ni'hotelo biti konec in vzdihi ojaosanja so se nam izvili is prsi. ko smo pod sabo' opazili Savo; ob kateri so ja na obeh s branah raztezala Litija. Ura odhoda se je bližala, gato nismo imeli več časa zo ogled mosta, ampak smo jo kor po najbližji poti ubrali na postajo. Ko sme se utrujeni zleknili na mehke sedela v kupejih, smo v mislih zopet obnovili Levstikov potopis in ga primerjali s svojimi doživetji. 15Da, mnogo se je od tedaj spremenil o, Čas je segel tudi v te vasi, ki niso več odrezane' od sveta, kajti lepe ceste so speljane med hribi, v vsaki hiši igra radijski sprejemnik in pred marskikatero izmed njih čaka motor ali avto'na svojega gospodarja, Kukaj pa se ni spremenilo.Ljudje so še vedno tako prijazni ir gostoljubni kot takrat in pokrajina Še vedno navdušuje in prevzema 3 svojimi čari ,v - 18 - .. Krisper: KAKO SE JE REŽISERJU PRETNARJU POSREČILO PREMESTI SAMORASTNIKE MA FILMSKI TRAK Film je posnet po Prežihovi noveli Samorastniki.,Režiral go je Pretnar, tega poznamo že iz filma Pet minut raja, ki ji obenem njegov prvi celavečerni film, sceno si je zamislil Lipužič, scenarij je napisal Duletič, glasbo pa je skcrcponiral Bojan Adamič, Najprej naj povem nekaj o Prežihovih Samorastnikih. V Meti je pisatelj upodobil simbol materinske ljubezni, v njenih pankrtjh pa porajajoči se nov rod' - razred, ki naj bi se kot samorastnik zgrabil z življenjem in si z lastnimi rokami pribori] svoje pravice. Pretnarjevo delo vsega tega ne izraža. Ko smo zapustili dvorano, nekateri s solznimi očmi, tirugi so se celo smejali, smo imeli občutek, da je bila to ljubezenska drama Mete in Cžbeja. Ge].c konec, ki naj bi bil najbolj učinkovit, ni mogel nič popraviti.ljubezenska drama, Če to že je, pa bi se z večjim učinkom končala s prizorom na pokopališču. Seveda ni nujno, da je film zvest posnetek literarnega dela, vendar nas že sam naslov nehote vedi k primer,jan ju.Samo dejanje je režiser prestavil iz 18. stoletja nazaj in-s Koroškega v poljuben kraj. Khrniee, katere sem si v noveli predstavljala kot sila bogato kmetijo, prikaže režiser kot močen, skorajda pust grad. Prav tako tudi gospodarja se bolj obsojamo in smo proti njemu, KhrniČnik noj bi bil mogočen,zgaran kmet, ki je z lastnim trudom nadaljeval delo prejšnjih rodov in spravil Karniče do take moči. V filmu je to zelo dolgočasen gospod in kljub dialogu, vzetem iz novele, se zdi, da mu je le za čast svojo družine , Meta, vonkrtska mati, mnogo izgubi na svoji moči. Kisate] : nam Jo kaže kot preprosto ženske, ki je prediv sem mnt.i. V's ; prizanese in nečloveške krivic ; ji dajo se več samozavesti m porodijo v njej vzvišm prezir a c- okolice. Režiserjeva Meta ni tako izrazita, Igralka Gana je vse preveč krhko bitje za tako vlogo. Pri mučenjih ne čutimo, da tako vzvišeno trpi le zaradi svojih otrok in si jo lažje predstavljamo kot Cžbejevo ljubico. Vendar je režiser prizadeval, da bi jo prikazal kot mater, kajti večkrat jo kamera simbolično postavi v čisto ozek okvir, kot mater božjo z otrokom. In Ožbej? Maj bi bil slabič, ki venomer niha med Meto in očetom in se vda alkoholu, ker ne najde izhoda? V filmu nimamo jasne predstavd o njem, Spoznamo kar dva Ožbeja. Sprva se čisto v nasprotju s tedanjimi postavami znajde z deklo pred očetom, ko pa se vrne z vojske, je ves skrušen in popolnoma neodločen. Prehoda ni. Volbenk pri pisateljevem namenu nima kaj opraviti, tu pa se kaže kot slino častihlepen brat, ki uživa ob trpljenju Ožbeje-vega dekleta. Morda je Pretnar hotel z njim ustvariti ve- čjo dramatično jiopetosb in povečati število Metinih nasproti nikov. Prav tako nas začudi prizor, ko vdro vojaki v cerkev in se vodja povzpne na prižnico (nekateri so se ob njem celo nasmejali). V3.3 skunaj je dajalo vtis roparskega napa— ~ da, Verjetno je '.votel ;:v ver tu doseči dremat skl višek Ožbejevega m Metinega trpljenja, vendar se v filmu to ne posreči« Četudi filma ne gledamo kot filmano nove;o, film k/feb stilni enovitosti ni popolnoma uspel, Priicri .1 n v a a C in a mika sc bolj odgovarjali gledališki predstav 1 v-c;gne pred Ožbejem iz sobe, kjer je ribala. Ožbejev pogled se ustavi na mogočnem stolu na sredi. Konec Metinemu upiranju je nakazan z naslednjim prizorom: Meta sprva le mukoma pomika kolo na vodnjaku, potem pa ga kot bi ji zmanjkalo moči. spusti , da gre po svoje. Simbol Metinega trpljenja za otroke, ki pa ob pogledu na otroke zgubi na svoji moči, nam upodobi s primerom, ko Meta vi -e voz. Ugašajočo 'Ljubezen nam ponazori pojemo .vi plamen, ko Ožbej po vrv.tvi iz vojske zopet obljublja Meti: ''Vzela se bova, vse bo še dobro.v Ljubezenskih prizorov je bilo preveč, več bi odtehtal e— d en iz Metinega vsakdanjega življenja, ki pa h ,;o kot mater gledalcu bolj približali Glasba mi je v nekaterih momentih, posebno ob začetku, zelo ugajala, vendar je motiv, ki se ob Metino:, pogledu na -otroke ponavlja, reko like vsiljiv. Odlična r<- mi zdi glasba pred poroko- kar pripomore k prazničnemu razpoloženju. Scena jc stilizirana, kar je večkrat zelo učinkovalo, vendar pa je bilo pokopališče preveč nenavadno, Hapaka v montaži je, ko se Oabsj in Meta srečata v gozd iv. Imam občutek, ti-a ata zelo blizu m vendar pešbeno vpijeta in dolgo tečeta, ;'.-«!___________ S y'y' x . - okol%. svojega menivz-pa skupina ■' di jako-V^ ki so del prostega časa 122. zanimanja posvetili spoznavanju narave. 'n /' Tudi letos je krožek že pričel z Gelc-m../Doslej smo imeli že štiri sestanke, Sestanki so enkrat tedenske. Obiskuje jih okoli trideset dijakov, Lelo kr alkarjev je raznovrstno - mi-Jrroskopiranj'e. izdelava preparatov-, določevanje rastlin, slinar;, e cvetlic z c herbarij, izleti v narave, ogledi redkih rastlin, ekskurzije v tovarno, Veolu.at poslušamo tudi referate, ki. jih pripravijc ali krožkarji sami, ali ns. tov., prof. .Fabjan. Ob predavanjih si ogledamo dinfilrne ali diapozitive. Krožek sodeluje tudi s planinskim in hortikulturnim društvom, Najzanimivojše na letošnjih sestankih jebi.tr predavanje tov , ing. Vr.-.inca: Cvet je "ca Ho,-andskem, spremljano s čudovitimi diapozitivi. i M D > i"": A- >A 11 ‘ < c r/ k.____A N7 n v v - j v . ) rt » ,— 11 > -n: rrK> h z >i. - Z zadovoljstvom sem ugotovil, da se je po izidu prve šte-rri J Ste?; io za ni. mo nje zanje uren e- povečalo in da. je število člankov, ki so ni jih pošiljali mladi U. n orat 5 " kar* v-j dno ra:o.Oo bedi moram sicer, da., niso v s J. taki, kot lu bilo žo.leti, s eno ar so je rez tv.o- piv e številke pokazal g -onko ;|e tudi prav. Tinš cilj je povečati Število sode-lev-. Kuazio in dvigr: J ti čtevtle člankov , zato u^ečnj štvo o:-- r,_ razpisuje npr c;ni ; t loj za najboljše ČJank. v-: bede v St er.:. o ah objav Jr eni.. Ocenilo j U: bo r c: solov komis.,-j;;, nagrade pa bodo podeljene c h Prešernovem dnevu, Današnja številka Stezic je nekoliko obsežnejša kot prva, na ra tud L nekaj novosti. Fna izmed teh po športna rnlvri-p . v kateri vas bo šolsko športno društvo obveščalo o vseh zanimivejših športnih srečanjih in gostovanjih, ki jih bc privozilo. la še nekaj; sperm .r: o društvo razpisuje nagradno tekmovanje za parketc najboljšega športnika gimnazije, plaketa bo podeijene za dan mladosti, zanjo pa se bodo pope o v zli vsi šuor iu:; ki, ki bedo aktivno m uspešno sedelo-vali na športm o prirediLvoh.. 0?očkovaio jih bo posebna ko- n$±a±jo; in u tl vv.O. \U : V' ’ jfor o i j ■<;(■. ni vrv vil ra elgev :.r 11 n.o V »•• rnč njo, je joofsscr pred- igriške r • d, •.. : ”1 •; j . - . . 's :• ob o :Ld •" o.-.i-i.u'- o.,,; prvič- v ak/ijo strpajo v so-delovanja o suho z e lisk imi silaki, -a. dio -j . . nz ?f.c jo samostojno 7 Urez prišep . • uij? soseda,0 je še c od - m v--, gledal noegov ega sošolca . r<; W" d. \y ----,-----v - . „< , sr.-,-. X e >-A; > 1 v--' Z ( //'-•>! h CT i-kt — ! .v— Delovno vzdušje pri tiskanju prve številke Stezic je bilo na višku in okoli ciklosfilnega stroja, ki je bruhal potiskan:.: 1: ste, se je nat "i'J o gruča rad ovednezev, 'Vstopila jo snažilk’1- v a. se -očedila:* "•V. scg-l,: 7n3 je pa vedno več!” »Seveda, ca j razmnoSujemo k1 ji je pojasnil Boris. n / i, iti //; r / N: •: Snlihal P. I S li tv it « Baa tar ti';. 17.. Po2.sr.ba>: 111» an V-jrirrar1 HiT«, ar: Plorjano:. o 111» s o Šporar IX.. a /7? 4 rH e 2 rola -- e.- 1 1 rol .L 30! 1- gol S r 1 I | a r-vr Vv-'Vt •: >>: V:-'7.1 .[idil • Vvs.Ll. h vJ/ J fcs- t\ ptp H? i>"77 n /K? - - ^ ilMliJti - /v 1V7 udioori5 ,,ancld po I. lir v ar Ib- Vid rrr 4, 'Ihan. ;; j:'olpnae;f, JvavbSdk., 1' i. er Šporar ir Bi ca - ____< > / . * a. V današnji številki se vam St ob. to o pi^ri^tavi j.s io v mn! ve nov 1 obleki ♦ Sna c d novosti 30 tudi športni dal lista, ki namen obveščati bral.eo o vseh pomombr.ejnii 1 dogodkih j.: o;.0".'tzv.\«,a in šahovskega sv o la na naši šoli., Oh .-n tunu >.0 to. del prinašal tudi poročila in koivcnbtivj-e o rc:eh tekmah v Novem mestu in ostalih kval ih, .VI s- jih bcuo aktivno udeleževali športniki - dijaki na le,; e $n- •< oda . 0-bfc-.uem 'bero skušali uvesti tudi nekaj zanimivih ruk - jV • eno od teh lahko najdete še v tej številki - V j 15 h e j.johi■; '1 ji športa s veseljem sprejeli, ostalin p,_. pomagalo realneje ocenjevati uspehe in neuspehe r k p o v j :a r h t o v a: • 5.3 ev. Irena Mikec je v nami ono teni šlcem svetu nenadoma postala. zvezda., vTjon razvoj je bij naravnost bliskovit ig - -: v s .p- ca ho . loko pravzaprav uiti ni 'bilo v 31: s: c. •; s v. c? . : ko je šla v eter novica: tu 'ar o rvpr • . • . ■.. n r. 1 ,d ■ 1 m prvenstvu bosta eesto C .ir . . 1;.... -■ ■. . i-r znanje 18-J. strti Nev or č jo rln ; ,. ; ; like., Odreci vaji o v r državnim prtom jo loekoer: acaai-a v ic> ‘i ■"x vsakega športnik; . oveco.n dogodek Ir vei j ob •;-* uvui, ki pa prinaša tudi precejšnjo otigov or nos r. 3 takim nbšu tki je tudi Mikcev a stopi, la za zeleno 11 zo v dve ljubi jv*':akoge Gospod'-raketa razstavi oba, .a • <-■ b i jr c-m dni obisk:: ra do zadnjega kot i o-ca,, 'te b 0 h vrini‘j .•••- ... frdarJicioruaJ.no neugodne nasprotnice Bo Iga r.le sc ; j.? * m*-, pravi jene gladko s t : 1. K zra:.gje pri panog ir tud j Mikceva, ki le premagale Ehriatovo k t : t f 21 : * :.t), skupaj r, Pircev c ra uta zmagali bedi v paru. Ul Nemčija jo bila v naslad njem kolu pretok 1 .rasrrv -za ra M r ■ :■ p r e z c n a -- n t k j., ki pa kljub temu poram nit ta o zob ra31 pri Stašev namiznega tenisa. To velja zlasti za Moka '• . ki je prvikrat igrala v ciržavn:: reprezentanci, in z dobro igro popolnoma c pravic:, la zaupanje z*--e sne ga kapetana:. z xr Kdo bi si mislil, da bomo doživeli tako presenečenje! Mariborčani, nesporni favoriti, so morali v dvoboju z novomeškimi gimnazijci použitl grenko pilulo. Dijaki mariborske 11. gimnazije imajo eno najmočnejših moštev v Sloveniji. To potrjuje tudi dejstvo, da imajo v svojih vrstah štiri, d mg o kat ogor ni k e in več tret jeka tegornikov. Novomeški dijaki pa so se brez strahu spustili, v boj z njimi in rezultat vsega tog:, je nev.eiOnk ovnun, a zasluženo omaga. No puri deski. ' je' Nrvšr brez boja dobil partijo proti Klemenčiču -• 'i : 0, Na drugi deski je Gazvoda v najdaljši i-gri dneva remi zal ral z A. Šesta njem, toda šele potem, ko je bilo jasno, da so Nov umešča ni ou.-ag.-v. -'I vri . Gazvoda je imel ves čas pobudo trdno v svojih rokah in je v trenutku, sta se z nasprotnikom spor;? šumela za remi, imel tudi r —g . cijslco prednost - 1 1/2 : 1/2. Mihevc proti Pieku znal šale. Sun soma slabša poteza novomeškega tret: >- • gornika je obenem pomenila tudi njegov poraz - 1 - ' ' Na peti deski, se je odločilo minuto pred dvanajsto i. V,olje bil objektivno izgubljen, toda Marušič je nepriČut vc v: spregledal kraljico-, kar je Skube brez pomišljanja prchrvc--- ril v zmago - 2 1/2 : 1 1/2. Podobna situacija je bi J a vidi na šesti deski. Berger -ge bil izgubljen, nasprotnik je spregledal enopotezni mat -in Berger se je rešil v remi -3": 2. Na sedmi deski jc -otekala ena najbolj zanimivih partij. Uhan se je boril potti četrtoplasirani z letošnjega. ženskega prvenstva Slovenije Brigiti Serianz. Ta je imeli a ves čas rahlo pobudo. V nekem trenutku bi morala žrtvovati figure in zmaga bi bila le še vprašanje časa. Toga pa. ni storila in Uhan je prešel v protinapad, nato pa nenadoma ponudil remi, kar je Serianzeva sprejela brez obotavljanja - 3 1/2 : 2 1/2. Erpič je na osmi deski hitro povedel partijo v dobljeno končnico, podobno kot je bil Šporer, zmagovalec na brsotnrnjr.iu z Molanovicem, izgubljen s Šostarjem na četrti deski. Zmagi v obeh partijah sta bili le stvar taktike - 4 1/2 : 3. 1/2. Na. deveti in deseti deski sta dvoboja potekala v senci ostalih partij, zato pa sta v veliko veselje domačinov prinesli kar točko in pol. Predovič je remiziral, Božič pa je zmagal - 6 : 4„ Po dvoboju je kapetan zmagovite ekipe Franc Gazvoda povedal naslednje: »Zmaga z ekipo iz Maribora je prava sanzac.v in, Nasprotniki so bili po kategorijah precej boljši, v dvoboju z novomeškimi gimnazijci pa so bili zato terc bolj nepričakovano poraženi. Posebno zanimivo je tudi to, dr je bila zmaga izvojevana kljub temu, da nekateri igralci že dnii časa niso trenirali, j n da Mariborčani igrajo v mnogo boljših pogojih (šahovski dom, trenerji) kot domačini." Tudi letos je šahov sl--? sekcija pri ŠSiD c~rnr? j ?k:r is že tradicionalno prvenstvo gimnazije, Žal je ubetazbo precej slaba. Od rutiniranzh šahovskih borcev se b ut n :i r j s udeležujeta. le četrtošolca Mr"ar i-ado in Franc Gazvoda•, ra Iva brez težav premagujeta vse svoje nasprotnike; tako ima Mrvar pc petih kolib 5 točk, Gazvoda pa od štirih partij 4 točke. Odločilno bo njuno medsebojno srečanje'v šestem kolu, kjer bo Hrvar v prednosti- Imel^bo bele figure. Od ostri4 5 ih je po pričakovanju najboljši Šporar, ki je nedvomno talentiran igralec; manjka pa mu izkušenj. Zelo zanimiva je tudi norca sc mesta v sredini in na dnu tabele. Zn sedaj se nepričakovano najbolje držita Zagorc in Božič, razočaral pa je udeleženec lanskega pionirskega prvenstva Ju go s "Lev i j e St o kanov i c . Turnirja se udeležuje le 11 šahistov, Manjka prodvcom tre-t ješolcev - mcGLuii: kr i y.m tu m i r ju vov mlajših, obetajočih šah is Lov. ! (T\, u st v_/ * ! t 14 ,V(-—iA zfrlAtA Že v prvi tekmi smo bili priče rekordne zmage. Četrtošolci so premogali ekipo 2 bo kar s 6 * 0 ( .5 : 0 )« Film tekme je potekal takele; 1 : 0 Že v začetku tekme so četrtošolci krenili v napad, Mrvar je centriral visoko žogo pred gol, kjer jo je 3a- starči prestregel z glavo in jo usmeril mimo presenečenega vratar j-' v gol. 2 ; 0 Potem, ko je sodnik razveljavil Spliholcv gol zaradi preostre,ga starta, smo bili priča n«a j lepšega gola tolčee Modic jo iz svojega svetišča poslal žogo na krilo do ,-irv ar-ja, ki jo je z glavo usmeril v sredo, iejer je ju pričakoval Splrlhnl j n neubrani jivo potresel mrežo. 3 ; 0 Po praven obleganju gola drugošolcev se je najbolje znašel Splihal in potisnil žogo mimo mnogih neg v gol. 4 : 0 Tgra se je umirila in obe strani sta imeli nekaj le- pih priložnosti za dosego gela. Drugošolci so dvakrat zg-o- šili stoodstotni Soneti, n .o drngi strani pa ,1©' Oni i hal dve 1 zrpuvrs b j sr d el v vatnioo , a ir ut j J v ,js k?aiio izko- risti?. nes porazi:::; nasprotnikov o obrambe in dosegel hot -trtek■ C Hrv a’" .le snet e: r ---isebno rc d -•' v^'~ pred gol ir Basi; ari ja la 1; .v. o.: t' 6 : 0 V d m gor? ^c~ ir s*? o r; id er san gel '1: od žog le preskočil: vse igral-: - , pr šla do popolnem: ::rr: Spil hala, ki je tat: o h rez težav ukanil vratar,!'. Tako s o igrali? T ,-i : v . /a. J n j.h sc bili v Si dobri: Medi je rešil r-olen,j sit: avli hi' ; . n 'r.i re:/.Čistila obramba Ga-zv od a ? Pirnar, Burger. Mrvar j;3 odlično povezoval igro, Bn .s h jardi e a Spil; 1 pa sta na krilih po lr.il-a nasprotnikov g.>j . i.-Ti poraženih sc- ni nihče posebej odlikoval. L, X .T^.iTTvT^ 1 . ■ W\ ... \L.r i.,.. pobuda er-; hitre akcije obeh moštev. Jz teli na-pa d o v s '■ c. sc rodila ib- dva go e zn 3 no j ki sta jih rlose f ' : Flor ■ čio in Pol.enš« k i »r častni gol za. Črug žolce, ki go in nabil Šporar. To teter.?, /o cii..a -nnc po z.?i frnive jšn od j.rve, saj sta bila ■ precej bolj i: ir.čenaBerger in Polenšek na eni strmi in Bela 7 u.a dragi so bi 1 i naj! i.jši posamezniki n toronu, v c d - ■ tudi .st-tli niso - eti zaosto--j a It i B . 71 ? I,- b L 3 zato živahna, borbena in zanj> t i, . d .7 ■ . .. 77 so Štirje goli, od. katerih je b.U rJ ;;o : t : -.p lolu.jško v, k c, jo prevaral vratarja ir. cel zlob 1 ? ., • 'h-, pr-d g L n v 1 o o parabolo pod same prečko, m. • v - ; "o - V-'’ -:o se- v i; e j ~c B-m ? r okara 1 i het fr. v ri ::i ..v 7 ■ . . ' ■ . so 7 -ug. solci : 'pc : ?7 ?■ j : 1:1 i vcc vi) , • a bc m;-:: ..'c vsako moštvo, ki ji J; bi hcoclc urer:a-g't • , d c. v r c d sebe vre. Končno j e bila to trima, ki to po svoji zanimiv: 'Bi in .7,; j en tempu v: ek r m- 1 . • . ■ v pr v en? i;v v g ima o.?. j 3, <. n n / 7 *^V v-' Vv J.