2110
ilHillilllll!
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY

YIN ft
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 46
CLEVELAND, 0.. WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 25, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
BREZŠTEVILNE SO ŽRTVE DIVJANJA NACIJEV
Dve ameriški ladji sta se razbili ob pečinah v silni morski nevihti
v neki vasi pri Rostovu na Donu so Nemci nagnali skupaj ruske vaščane in jih pokosili s strojnicami. braniti samo svojo grudo, pa so to plačali s svojo smrtjo. Za taka zločinstva bo enkrat velik obračun.
Rusi so hoteli
^ tudi Slovenci se morajo registrirati, ki so italijanski državljani

Kljub
v.	vsemu našemu naporu, da bi prizanesli našim Slo-
vencem>	....
pstrirali kot
!m- ki so italijanski državljani to ponižanje, da bi se rein ;;fali kot sovražni tujci, pa nam to zaenkrat ni uspe-, ' vce
|Q T»v	—^ auviailll LLIJU,	-----
kii i\TCeraj Je bil naš urednik dlje časa pri zveznem pravdni „ 'lvlr- Don Miller ju in njegovem prvem pomočniku, ki ima
področju registracijo sovražnih tujcev. t0] Pismo, ki ga je naš urednik pokazal, v katerem je ^ takrat zvezni pravdnik Mr. Kavanagh, da se Slo-Žeu?1 ni treba registrirati, sta odgovorila, da je bil najbr-italii nesporazum m cla nT nihče izvzet od registracije, ki je1 se ki državljan, pa naj bo Slovenec ali kdo drugi. Tako
mutti
ki
■	pil ill*J V/t/	------------ — ^
^ raJ», na primer, registrirati kot sovražni tujci tudi Gr-1 je Italija dobila na Dodekaneškh otokih. st °rej registrirati se morate vsi, ki ste stari 14 legali več, e Pijanski državljani. Samo tisti Slovenci so izvzeti, Prebivali v prejšni Jugoslaviji. Tukajšnji uradniki ne
O so
^Ofei,,	>	--------------
navodil - ~ oziru storiti ničesar> dokler ne dobe tozadevnih
iz Washington.
Ho}je ° Sob°te 28. februarja morajo biti registrirani vsi! Sl0Ve"e.^»či ni v tem oziru, čeprav vsi vemo, da tega naši nehaliC1 116 zasluži-j°- Bodite pa prepričani, da ne bomo od-tujCe * naPorom,- da se naše Slovence izvzame kot sovražne 1, gorili bomo vse v svoji moči in v koliko nam bo uspe-kot b; ° porc'čali. Bodite prepričani, da sočustvujemo z vami, teVcl moi'al vsak slovensko čuteč človek. Zaenkrat se mora-11 v svojo
»ttin ""eni v svoji nesreči in da smo z vami, pa da vas ne opustili.
u&ti v	---------------
ste 0s. SVoJo žalostno usodo, toda bodite prepričani, da ni-
L hijeni ™	j_____J-	rt TTOwii r>o rlci V51« TIP
___
PR°SNJA ZA "LEND-LEASE" POMOČ ČETNIKOM
Za zaščito naših narodnih manjšin

\h. _
%*n>D- C.-Danes je 1 VW da je jugoslovan-VsZaProsila za "lend-I Si*u * generalu Draži Mi-
v 'k> seln njegovi srbski kot UV planinah že skoraj
D' V ft;° dni bori proti Nem-
<k
H* °e°grad, Niš in v druga 'nest;
i\bn7Sta ie Nemčija v
? PoSlaI°jih P0sadk Proti Sr / Srb kld sedem svojih divi-prizadevajo in nePrestane izgube v " • V materijalu. Vendar
Vai-n«____v •	____
, —^»jaiu. veiiuai
Vič f<>kah0Varne orožja v nem-m general Mihajlo-
C.dočj" Jadomeščati svojih
Wemci dobivajo nov
loS^iin JNeinčije- PoUČeni
JC1 rje Draža Mihaj-
i3io tega poslal nujno $>tv70sl°vanski vladi v , ; ' na3 mu pošlje po-
cin ^ mu pošlje po-
*** na(?reliva i,T mu tak<) V Ne lj'evan;ie borbe
aCiLaVueli Jug0Sla'
M»hajlovic rešil Hsl,orožK srbski voja-
Drvi
P
S Snk	ni UBft.1 vuja-
i8 \ J! J odnesli puške in
^biNal °imc" 0d tega časa V Nog aJl°vič večkrat ^ nik Z ZameJ8tva. čeprav V.hSE.'Bm«njani, se zdi, HUsi.eme Pripeljala le-se Je- J ugoslovanska da težav pri pošilja-
nju pomoči generalu Mihajlovi-ču. Najbližje angleško oporišče je v Libiji, 800 milj od Beograda.
Južna Srbija je zelo pripravna za način bojevanja generala Mihajloviča, sama borba pa je izročilo srbskega kmeta, ki se je štiri stoletja boril proti Turkom. Vojska generala Mihajloviča šteje danes okrog 100,000 ljudi. Mihajlovič je nabral nekoliko najpotrebnejših naprav. Često so jih sestavili samo za silo. Iz ■ poedinih delov porušenih letal so sestavili nekoliko bombnikov in ti so obstreljevali nemške polo-^ žaje. Letala so odletela iz skri-j vnih in nepripravnih letališč in vsak let je za posadko pomenil samoumor. General Mihajlovič ne nosi uniforme, da ga ne bi izdala. Kakor vsi njegovi častniki je tudi on oblečen v kmetsko obleko, kajti kmetje ga ne bodo izdali.
Se mu je kar dopadlo
Frank Zorich, bartender'v S. N. D. je šel oni dan na glavni stan Rdečega križa in je dal en pint svoje krvi za ameriško armado. Frank pravi, da je bilo pri "operaciji" prav prijetno in da bo še dal kri, ker so tako prijazne bolničarke tam.
New York. — Ono malo število naših rojakov iz Primorja, Koroške in Prekmurja, ki so bili tako srečni, da so se izselili iz zasužnjenega ozemlja v Ameriko, so danes zopet žrtve starega prekletstva. Danes so postali čeravno formalno, celo "sovražni tujci." Po proglasu bivšega ministrskega predsednik^ generala Simoviča, bi pričakovali; rda negotove osebe pobrigajo ter izpo-slujejo našim rojakom vsaj status prijateljskih tujcev. Ali kako moremo pričakovati takih dejstev od naših diplomatskih "genijev?" Sicer pa, mogoče je ravno to tudi naša sreča, ker naše roke so in ostanejo proste. Ako bi naši rojaki, ki predstavljajo te jugoslovanske manjšine tukaj v Ameriki, imeli malo več brige, bi lahko ta problem že zdavno rešili. Zato je nujno potrebno, da se rojaki končno prehude iz spanja in letargije ter se organizirajo, da zaščitijo svoje pravice.
V	ta namen je bil izbran nov odbor "Udruženja za obrambo jugoslovanskih manjšin," ki si je nadel nalogo, da izposluje zaščito tukaj živečim članom teh manjšin proti vsakovrstni diskriminaciji, ki bi bila posledica njhove prisiljene državne pripadnosti. Nadaljni cilj te organizacije je, da deluje z vsemi legalnimi sredstvi za rešitev problema naših manjšin na podlagi demokratičnih načel in smatra, da je končna rešitev teh vprašanj, spojitev teh manjšin s svojim narodom v okviru nove svobodne in demokratične, federativne Jugoslavije.
Za predsednika je bil izbran rojak Bratina, za podpredsednika istrski rojak A. šintič, za tajnico Mary Vidošič, a blagajnika Lovro Rerečič.
V	Brooklynu se je tudi organiziralo enako društvo, ki ga vodijo isti motivi kakor nas. Obe društvi bosta sodelovali za dosego skupnih ugodnosti, namenov in ciljev.
Ne smemo pozabiti, da kot posamezniki ne moremo ničesar doseči. Le kot močna enotna narodna organizacija, ki ima svoja društva ali podružnice v vsaki naši koloniji, more uspeti v svoji nameri, da izposluje upoštevanje za rojake — nedržavljane od javnih faktorjev v Washing-tonu. Zato pozivamo vse "ne-osvobojene" brate Slovence in Hrvate (iz Primorske-Istre, Ko-
roške, štajerske in Prekmurja), da se nemudoma organizirajo ter stopijo z nami v zvezo v svrho nadalj.'iega skupnega delovanja.
Ako žele katere organizacije v svrho enotnost našo društveno ustavo in pravila, jim mi dopo-šljemo ista takoj. Vse tozadevne dopise naslovite na "Udruženje jugoslovanskih manjšin" 302 E. 72«d St., New York, N. Y:
Rojaki na delo — in ne odlašajte! Le v delu je zmaga!
Iz raznih naselbin
Camore, Alta, Kanada. — Pred dnevi je tu umrl Anton Po-lutnik, star 63 let in rojen v Senovem pri Rajhenbergu. Umrl je med delom v rudniku, ko ga je zadela srčna kap. Zapušča družino.
Struthers, O. — Dne 10. t. m. je tukaj umrl Frank Sokič, star 46 let. Doma je bil iz Rakitna, Hercegovina, in tu zapušča ženo in štiri majhne otroke. V Ameriki je bil 30 let. — Od tukaj so že štirje odšli v službo Strica Sama. To so Pitt Desort, Willie Pogačnik, Emil Mikolič in Albert Slabe.
Benld, 111. — Ko se je 12. februarja Tone Sulžek vračal z dela, ga je podrl neki avtomobil in mu zadal težke poškodbe po vsem telesu. Povožen je bil le nekaj korakov od svojega doma. Odpeljali so ga v bolnišnico v Litchfieldu. — Nja isti cesti, nekaj blokov proč, je bila 15. februarja do smrti povožena po avtu Roza Bosiljevac. Doma je bila iz Carovega sela pri Barilo-vičih na Hrvatskem, stara 52 let in tukaj zapušča moža, sina in brata, v Chicagu pa drugega brata.
Pueblo, Colo. —- Dne 17. feb. je tu umrla Ana Horvat, stara 82 let in rojena v Hinjah. V Ameriki je bila 56 let in tu za pušča moža, tri sinove in dve hčeri.
Ameriška letala iščejo podmornico, ki je napadla na Pacifiku
Washington. — Vojni oddelek javlja, da armadna in mornariška letala iščejo podmornico, ki je v pondeljek večer obstreljavala Bankline oljno refinerijo v bližini Santa Barbara na pacifi-čnem obrežju. Sodijo, da je bila podmornica japonska.
Vsega skupaj je izstrelila podmornica 25 strelov in sicer šrap-nelov, katerih je pa samo eden zadel naprave pri vodnjaku. Večinoma so padale krogle na bližnji pašnik, kjer so se pasli konju, ki so se v blaznem begu razpršili na vse strani.
Kmalu zatem je prišlo naznanilo, da je bil torpediran ob atlantskem obrežju taksaški tanker Republic. 28 mož posadke so rešili, pet jih pogrešajo.
Pomožni odbor prevzel politično akcijo
Chicago. — Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija,! je imel 21. februarja sejo v ho-j telu MorHsonu in med drugim! je tudi sklenil, da bo poslej vodil tudi politično akcijo glede stare domovine. Začasni pripravljalni odbor, ki je imel sklicati slovenski narodni kongres v Ameriki, a ga je v zadnjem decembru odložil, je na tej seji priporočil organizacijam, ki so ga postavile, naj izvolijo stalni odbor, ki bo sodeloval s predstavniki Slovenije v jugoslovanski vladi v Londonu za dosego združene Slovenije v demokratični jugoslovanski federaciji. Zastopniki organizacij, ki so v pomožnem odboru, so nato sklenili, da pomožni odbor prevzame to nalogo. Začasni odbor je s tem prenehal eksistirati.
En rušilec in ena ladja s zalogami sta se razbili. 189 mož posadke pogrešajo. Nesreča se je pripetila ob belem dnevu. Reševanje je bilo otežko-
čeno radi razburkanega morja.
Washington, 24. feb. — Nek ameriški rušilec in ladja, ki je vozila potrebščine, sta se razbila ob pečinah na južni obali Nove Fundlandije, poroča mornariški oddelek danes. Najmanj 189 mož posadke je pri tem izgubilo življenje. Med pogrešanimi je tudi poročnik Ralph Hickox, ki je poveljeval rušilcu.
Da je toliko mož posadke izgubile življenje, pripisujejo dejstvu, da ko sta bili v silovito razburkanem morju vrženi ladji na plitvino ob obrežju, sta se razsuli vsled strašnega pritiska mogočnih valov.
Nezgoda se je pripetila pri belem dnevu, toda radi megle se je le slabo videlo. Vsled penečih valov, ki so udarjali ob pečine, ni bilo videti obrežja, radi tega so ladji krmarili preblizu plitvine.
Ladji sta se razsuli pri vhodu v ustje reke sv. Lovrenca, kjer leži mesto St. Lawrence. Mešča-
ni so z nepopisnim junaštvom reševali mornarje iz ledeno mrzle vode.
Z rušilca Truxtun pogrešajo
90	mož in sedem častnikov, z ladje Pollux pa enega častnika in
91	mož.
Ljudje na obrežju so skušali vreči vrvi do ostankov razbitih ladij, kar se jim pa ni posrečilo. Mnogo mornarjev je voda splavila zopet nazaj v morje, ko so bili že tik obrežja, kjer so čakali nanje ljudje, da jih potegnejo na suho.
iz
Zaroka
Mr. in Mrs. John Sever _ 18606 Neff Rd. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Mary L. z Mr. Williamom Anderson.
Osma obletnica
Jutri ob pol sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Terezijo Kužnik. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Iz bolnišnice
Iz Lakeside bolnišnice se je vrnil John Pire, 6305 Glass Ave
Rusi so obkolili 45,000 Vemcev in jih pobili najmanj 12,000
Moskva, 25. feb. — Rusi so razbili pod Leningradom nemško armado 45,000 mož v bitki, ki je trajala 10 dni. 12,000 Nemcev je padlo. Ta nemška armada je padla Rusom v roke v važnem okraju Staraja Rusija, 140 milj južno od Leningrada. To je največji udarec, ki ga je doživel Hitler v tej vojni, zatrjuje rusko poročilo.
V tej zmagi je padlo Rusom v roke ogromno vojnega materiala, na tisoče topov, 1,000 motornih vozil, železniških voz, tankov, municije in na stotine konj.
Kratke vojne in druge vesti
ANGORA, TURČIJA. — Nemški poslanik von Papen in njegova žena sta za las ušla smrti, ko se je 50 čevljev od njiju raz-pcčila bomba na bulevarju Ataturk. Bomba je raznesla nekega ■ moškega na drobne kosce in dve dekleti sta dobili manjše poškodbe. Policija sodi, da je ubiti moški nosil bombo, ki je eksplodirala predčasno.
* * *
NEW YORK. — Ameriški poslanik za Španijo, Weddell, se x je vrnil z letalom domov, da bo poročal državnemu tajništvu. Poslanik je rekel, da je položaj v Španiji slab, toda ne tako slab
kot v drugih evropskih deželah.
* * *
PANAMA CITY. — Sam Rosoff, ki gradi predore, je dobil $45,705,000 vredno naročilo, da zgradi tretjo vrsto zatvornic v Panamskem prekopu. 3,000 delavcev bo dobilo delo.
*	v	•)*
NEWARK, N. J. — V bližini Wright Aeronautical Corp. v Paterson, N. J. so vladni agentje prijeli 13 nemških in italijanskih državljanov, pri katerih so dobili muncijo, kamere in radije
na kratke valove.	*
» * *
DALLAS, TEXAS. — Lokalne oblasti in vladni agentje so prijeli 50 sovražnih tujcev, pri katerih so dobili mnogo prepovedanih predmetov.
*	* *
LONDON. — Najmanj 73,000 avstralskih in angleških vojakov je padlo v roke Japoncem, ko so okupirali Singapor. -o-
Vesti iz nepokorljive Jugoslavije
Vile rojenice
Družini Mr. in Mrs. Anton Hosta, 19612 Cherokee Ave. so prinesle vile rojenice krepkega sinčka. Mati in dete se dobro počutita. Materino dekliško ime je bilo Marie Seme. čestitamo!
Seja skupnih društev
Nocoj je seja Skupnih društev fare sv. Vida. Vsi zastopniki in zastopnice so prošeni, da se gotovo udeleže.
Pozdravi iz Floride
Mr. in Mrs. Joseph Košak iz 10213 Aetna Rd. pozdravljata vse svoje prijatelje in znance iz tople Floride.
Slovenski četniki so dne 1. februarja napadli železniško postajo Verd, demolirali so postajo ter zažgali 23 železniških tankov bencina. Več italijanskih vojakov je bilo ubitih. Postaja Verd se nahaja na glavni progi Trst-Wiena ter je komaj 20 km. oddaljena od Ljubljane, glavnega mesta Slovenije.
*
V Bosni so jugoslovanske edi-nice napadle italijansko kolono na progi Bileča-Nikšič, zajele 4 tanke, 3 motorna vozila in mnogo orožja. Ujetih je bilo tudi več italijanskih vojakov, med njimi en polkovnik, železniško progo samo pa so popolnoma razdejali.
Pri Klobuku v Hercegovini so jugoslovanske edinice napadle italijanske čete, zajele 2 tanka, 21 motornih koles in mnogo dru* gega materijala.
Preseljevanje Slovencev se nadaljuje. Popolnoma so izselili okraje Litija, Brežice in Krško. V te okraje so naselili Nemce in
pričeli graditi neke tovarne. *
V pogorju Krima in v Kum-ljanskih hribih je še vedno več tisoč slovenskih mož in fantov, ki prizadevajo nemškim in italijanskim okupatorjem mnogo težav in škode.
*
Moskovski radio poroča, da mnogi Hrvatje, ki so bili nasilno mobilizirani in poslani na rusko fronto beže k Rusom. 369. polk 109. nemške divizije je bil po-polnjen S temi Hrvati — večina njih je že ubežala k Rusom.
-o-
St. Clair Rifle klub
St. Clair Rifle klub ima redno sejo vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 9:30 dopoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
r t
GJ17 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland. Ohio.
NAROČNINA :
Za Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland Do DOšti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, bv mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, bv mail. $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 46 Wed., Feb. 25, 1942
Kaj pride za Singaporom?
Padec Singapora nima samo porazen pomen za zavezniško fronto na Daljnem vzhodu, tako v fizičnem kot moralnem pomenu, ampak bo dal tudi Japoncem nove eneržije za ?zvedbo načrta za okupacijo nizozemske vzhodne Indije, severne Avstralije in nje okoliških voda.
In še dlje! S tem, da je Singapor odstranjen kot zapreka japonskega prodiranja, se bodo vrgli z vso silo na Burmo. Uspeh tamkaj bi Japoncem dal nova oporišča za prodiranje v samo Indijo. S tem bi bila kitajska armada odrezana od dovoza vojnega materiala, iz Amerike in Anglije ter bi bilo ogrožano desno krilo armade generala Kajšeka.
S padcem Singapora bodo skušali Japonci zasesti nadaljne otoke v Filipinih, s čemer bi si pomagali z ekonomskimi pridobitvami ter si končno tudi utrdili važno fronto proti sami Sibiriji.
S temi novimi dogodki na odru v Orientu, je tudi ameriško obrežje bolj ogrožano in naši generali bodo morali svoje bojne načrte spremeniti v toliko, da se bodo vjemali z novim položajem.
Kakšni bodo ti načrti za bodočnost, je zadeva našega generalnega štaba, vendar lahko analiziramo nekaj možnosti za uspešno bojno kampanjo.
Norveška, na primer, bi nudila mnogo prednosti. Okupacija iste bi pregnala nemške podmornice s tamošnjih oporišč in dala oblast zaveznikom v Severnem morju. Ako b
*
*
t
BESEDA IZ NARODA
1
Zdi se mi, da je naša ameriška slovenska javnost otiidela, oglušila ali menda izgubila slednje čute plemenitosti narodnega ali človeškega čustvovanja.
V zadnji vojni smo se prepirali, a imeli smo vendar nekaj energičnih voditeljev, da je naš ameriški živelj lahko s ponosom zrl na svoje uspehe. Takrat smo imeli Jugoslavijo le v mislih, bile so to le sanje in srčne želje-južnih Slovanov. Kdo je vedel za nas? še sami se nismo spoznali, kaj hočemo. Mnogi od onih so doživeli bridka razočaranja, toda danes smo razočarani vsi. Grenka izkušnja je šola za nas vse. Toda tudi drugi so z nami.
Jugoslovani smo danes priznani kot skupen narod, med drugimi, ki bije borbo za življenje in svobodo. Zato pa ni nobenega vzroka, da bi gledali od strani in čakali z našimi pomožnimi akcijami. Kaj in kje je vzrok naše neaktivnosti? Ali smo res živi mrliči? brez srca in čuta? Ne, in stokrat ne! Ne iščimo si izgovorov, ker vemo, da smo vedno nosili večje obveznosti kot povprečni Amerikanec.
Zidali smo si svoje narodne domove, cerkve, šole, plačevali in vzdrževali podporne in prosvetne organizacije, da smo s tem pomagali tudi svojcem v domovini, čeprav včasih utrujeni in izčrpani. Res je — mnogo jih je
hih zavezniki enkrat v Norveški, bi dobili podjarmljeni na- že 0dšl0; skoro polovica nas ze rodi Evrope upanje, da bodo enkrat osvobojeni.	i manjka! a vseeno v teh obupnih
Ako bi ameriška armada zasedla severno Afriko, bi do-; časih, ko drhtimo ob groznih no-bila s tem francoska vlada večjo odporno silo proti pritisku j vicah iz domovine, kako m
1 mo zaključiti društvene seje, da bi se ne spomnili naših tam doma.
iz Berlina, Španijo in Portugalsko bi se prisililo ostati nev tralnim. Tudi na Turčijo bi imelo to velik vpliv.
Ako bi prišla ameriška ekspedicija v severno Finsko, bi prisilila Fince k miru ter oprostila Leningrad nemškega obleganja. Ameriška armada bi udarila na nemško levo krilo in z ruskimi armadami bi strmoglavila Hitlerjev prestol.
Kar se tiče bojnega pozorišča na Daljnem vzhodu se zavezniki ne smejo prenagliti. Postopati morajo previdno in računati na končno zmago. Boljše je, da pade ta ali onf narod v začasno ujetništvo, kot pa da bi bil suženj za večno.
Potem moramo računati na sibirsko fronto, kjer je vojna neizbegljiva. Japonski novi red na Pacifiku ne bo popo-len, ako ne zasedejo tudi Vladivostoka. Na drugi strani je|razlik> čas J'e da se zagibljemo pa tudi to, da Rusi ne bodo zadovoljni samo z zmago nad boI-i nego smo se do sedaj. Zgo-Hitlerjem, ampak bodo poskušali dobiti nazaj ozemlje, ki so Ldovina bo pisala o nas, ne koliko ga izgubili v rusko-japonski vojni 1904-5. Zmagoslavna rus- smo premogli in zavžili, ampak ka armada,-ki bi prodirala južno preko Mančukuo bi bolj koliko smo storili za svoj pretresla Japonce, kot pa največji potres.	j narod v največji potrebi v njega
Mi moramo dati Rusiji vso pomoč v njih boju proti Nem-i zgodovini, cem in pozneje proti Japoncem. Ni vprašanje, kdaj bo uda-j	Michael I. Lah.
rila naša armada in kje bo udarila, ampak da tudi res udari, i	-o-
Naš bojni načrt mora biti napravljen samo z enim ciljem i in ta je naša končna zmaga.
Da se ne pozabi.
Ko je naš narod prešel izpod avstrijske krone, smo s tem mi-; slili, da bo pod okriljem brata 1 Srba vendar enkrat imel, kar si
____^ I je v svojih stoletjih krvavo pri-
7, " ~ ~ ~ " ~	" i služil-mirni kotiček, za svoj ob
Upravitelj goriške škofije, Sirotti, je začel posvečati ! stoj in napredek. Kaj se bo ; svojo pozornost tudi semenisču v Gorici. Tukaj niso samo j brati zgodilo, kateri so ostali iz-s Udirali bogoslovci iz goriške, ampak tudi iz tržaške in pulj- ven meje, o tem pa sploh pojma ske škofije zato sta imela tudi škofa teh škofij besedo pri nismo imeli. Samo malo poglej upravi. 1 oleg tega se je uprl tudi profesorski štab upravite-imo skozi zgodovino, kakor je iju, da b. se zaneslo politiko v semenišče. Msg,-. Sirottiju kratka, je pa toliko bolj gr '
je šla civilna oblast povsem na roke in 28. maja 1934 je policija udrla v semenišče ter aretirala podravnatelja Rutarja. 1 rijela je tudi italijanskega profesorja teologije, Musizza, in oba z Rutarjem sta bila poslana za pet let v južno Italijo v pregnanstvo.
Rektor semenišča, Brumat, Italijan, ter slovenska profesorja dr. Pavlisa'in Tul so dobili oster ukor ter sta bila postavljena pod policijsko nadzorstvo. Čeprav je bilo to proti točkam v lateranski pogodbi, ni upravitelj Sirotti dvignil protesta, ampak je celo izjavil, da so imele civilne oblas'i pravico posredovati V semenišču.
V juliju 1934 so dobili'slovenski župniki iz goriške policije sledeča navodila:
1.	Razni verski obredi, kot procesije in drugo, ki se vrše zunaj cerkve, se bodo smeli vršiti odslej le pod pogojem, da se pojo vse pesmi v italijanskem ali latinskem jeziku.
2.	Nobene cerkvene zastave ali banderi ne smejo biti izpostavljene, če imaj6 napise v kakem drugem jeziku kot v italijanskem ali latinskem.
Do 1. septembra tega. leta morajo biti odstranjen: vsi napisi na banderih ali'zastavah, ki so v kakem drugem ko" v italijanskem ali latinskem jeziku. Za izvedbo teh odredb je odgovoren župnik za svojo župnijo.
Te odredbe so bile v direktnem nasorotstvu s pravicami narodnih manjšin, ki so jim bile zagotovljene v lateranski pogodbi. Upravitelj Sirotti, ne samo, da ni protestiral proti tej policijski odredbi, ampak je celo sam izdal ukaz na svoje župnike, da odstranijo vse napise na banderih in zastavah, če niso v italijanskem alf latinskem jeziku.
Posledica tega je bila, da so bile slovenske procesije v
Brez naslova	posled, ko je prišel s pomočjo
angleške vlade do gospodarstva naše zemlje, je preganjal, poži-gal in moril vse kar je dišalo po slovenski krvi. To so poglavja do sedanje vojne. Grozote, da se narod popolnoma izbriše iz površja zemlje, so pa v teku današnje vojne.
S potezo, katero so potegnili naravnost v osrčje naše zemlje, so razcepili, Dolenjsko s presto lico Ljubljano so pridelili Italiji, štajersko in Gorenjsko pa Nemčiji. Narod pa kar ga niso namestu pomorili, razpršili neznano kam? Niti pedi danes ni ma lastne zemlje, če imamo ko. ličkaj čuta za svoj narod, teh grozot ne moremo mirno gleda ti. Kako in kje je rešitev? Da se je Slovence odcepilo od države s tem, ker s<f ustanovili neodvisno Hrvaško, to bi se dalo premostiti. Ker to je delo, ne Hrvatov, pač pa hrvaških Italijanov, da so nesli tisti "pisker" v Rim, pravi Hrvatje niso in ne morejo biti zadovoljni pod okoliščinami, kakoršne jim je prinesla ta neodvisna svoboda.
Tudi Bolgar ima drugačno srce kakor nam ga "malajo," pri komur se da doseči, če ne drugo, vsaj prijateljstvo. Samo Borisa je potrebno poslati kamor spada. To so naloge, katere bi morale danes biti v polnem razmahu. Kdo in kje pa so tisti, ki naj to nalogo rešujejo? Mihajlovič, ki si prizadeva rešiti narod, je osamljen. Pomoči prosi, ker nujno rabi za svojo vojsko živež in municijo, pa kdo se ga usmili? Jugoslovanski odbor v Londonu mu je do sedaj naklonil samo toliko, da ga je povišal v generala. Če ne bo druge pomoči, sama sar. ž? mu ne bo pomagala. In njegova vojna, ki je nastrani zaveznikov, katerim Amerika stoji na strani z vso opravo za zmago, si ne moremo tolmačiti, kaj in kje je vzrok, da se jugoslovanski odbor ne zateče za takojšnjo pomoč, kar smo prepričani, da mu ne bi bila odrečena. Saj Mihaj-lovičeva zmaga, je tudi ameriška zmaga!
Misliti nam tudi da Italija"? Kakor po vseh poročilih sledimo, je italijanski narod vojne sit do grla; kaj pa če ni med Anglijo in Italijo zopet kakšna kra-marija na račun slovenskega naroda? In, kar nam prinašajo zadnja poročila o Avstriji, je nekaka slutnja, če morda ne straši neki "Oto" in da ne steza krempljev po naši Štajerski in Gorenj, ski ? To so stvari, ki dajo misliti, kar nikakor ne želimo, da bi se uresničile.
Seveda, diplomatski načrti so za nas priproste zemljane zapečateni ! Z ravnotežja vere, nas pa nobena stvar ne spravi, če hiša gori, jo moramo gasiti sami; drugače nam ne bo priskočil sv. Florijan na pomoč s svojo "golido!"
P. K.
-o--
Kar so dekleta Baragovega rajžno in pridno punčko in ravno tako so družino Štefan čer-
more-
Kako se sploh moremo še imenovati, da smo še člani podpornih in dobrodelnih organizacij, ko se pa nič ne zganemo! Izgovarjamo lepe besede, ki pa so le samo za performo, a v naših srcih pa je hlad.
Slovenci, vsi, brez stanovskih
Nekaj misli
ozna.
Polom na Koroškem v letih 1919-20 je nalomil stare in do tedaj krepke stebre slovanstva, Gregor Einspielerja in Anton Gabrona. Kakor bi jima ta poleni zadel hude rane, jima izpod-kopal podlago, na kateri sta jela pešati in sta se v nekaj letih oba zrušila. Po plebiscitu je slovenska moč vidno pešala. Tolpa Volkswehra je razbrzdano divjala, kakor da je vrgla pravkar poginule stare Avstrije iz sebe vso grozoto, s katero je mačehovala stoletja podložnim narodom. Uniformirani tolovaji so se valili od vasi do vasi, grozili z orožjem in preganjali naše ljudi. Zasledovali narodne voditelje, katerim ni preostajalo drugega, kaker bežati čez mejo na Kranjsko.
zbora ta dva večera in že mnogokrat poprej doprinesle za raz- ne-ta obdarovale z malo nagajiv-veseljevanje drugih, osobito nas starejših, je vse hvale vredno.
Ne vem, če se kdo tega zaveda ali se ne. Tako pristne domače družabnosti, kakor je bila servi-rana ta dva večera, se ne dobi povsod in vsak čas.
Pomisliti je treba, da so to dekleta spadajoča naši novi generaciji v pravem pomenu "Ameri-kanke." Kod od takih, ne bi smeli toliko pričakovati. Kar so doprinesle, so to storile le iz dobre volje in dobrovoljno iz spoštovanja od staršev, v tem je zapopa. dena vsa hvale vredna aktivnost teh deklet.
Pomislimo tole: Tisoče je deklet, katere so iste starosti in iste zmožnosti in prav tako so hčere slovenskih staršev, a vendar niso v njih družbi in še ničesar niso v skupni družbi doprinesle za javno priznanje in raz-veseljevanje do svojega naroda. Za to gre tem, ki so doprinesle, toliko več priznanja.
Ko je človek prost in svoboden, kar lahko zahteva in lahko gre kamor hoče in kadar hoče, pa ta človek posluša dober nasvet in gre tja, kamor mu je iz dobrega namena svetovano, (naj bo to star ali mlad, fant ali dekle) potem gre takemu, ali taki osebi odkrito priznanje.
Mi dolgujemo priznanje dekliškemu Baragovemu zboru za njihove nastope!
Obdržati dekleta te starosti in teh časih in v takih okolnostih, ia ostanejo na strani svojih ;taršev in se trudijo z učenjem in vajami za domačo slovensko stvar, je hvale in priznanja vredno.
Farani bi morali ob vsaki priliki, kadarkoli ta dekleta priredijo kaj sličnega, vsi kot en mož stati za njimi in jim dati poguma. To je najmanje plačilo, ki ga jim moremo podariti in ravno io zanje vpliko šteje. Za trud in delo, ki ga vrše, je zanje zadoščenje takrat, kadar se narod odzove njih povabilu. Prav je bilo, da je bila vsaj udeležba ta dva večera povoljna, kajti bil je res •orisrčen večer obakrat. Le naj Baragov zbor še dalje vrši v isti nisli slovensko pesem in naj bodo oblečene v lepe slovenske narodne noše in to bo veliko zalego, da se bo. ohranil naš slovenski živelj v Ameriki.
A. G.
ko prvorojenko; družini Mihael Gasper so pa pustile malega prestolonaslednika — prvega v družini. Dekliško ime Mrs. Gasper je bilo Anna Brence.
Staršem naš poklon in čestitke, ta malim naseljencem pa želimo, da bi bili vsi prav dobri in pridni v vseh ozirih in da bi jim bi bilo prihranjeno vse gorje, ki ga je ravno sedaj po vsem širnem svetu v tako obilni meri.
Na bolniški listi in v zdravniški oskrbi se nahajajo sledeče rojakinje: Mrs. F. Zehel, Mrs. Antonija škrajnec in Mrs. Helena Bučar. Vsem tem našim rojakinjam želimo, da bi se kmalu vse prav dobro pozdravile.
V službo Strica Sama sta pa odšla Adolf Ravnikar in John štrukelj in v kratkem pa pojde za. njima še John Zgonc. Upamo, da se vsi fantje enkrat kmalu zdravi povrnejo nazaj k svojim skrbečim staršem. Na vojaškem dopustu pa se nahaja Victor Balant, sin Louis Balantove družine.
Iz tukajšnje višje šole sta gra-duirala mladenka Alice Debevec in mladenič Joe škapin. Tudi tema dvema naše čestitke in najboljše za bodočnost!
-o-
Priče izpodletelih poskusov — mesta strahov v večnem snegu
Ki
(
fzd
K-
111 svedri, zabučale so turW Sredi neraziskane ledene p"; ve je nastal velikanski rudni ^ skladišči, pristaniškimi na: ? vami in dolgimi vrstami de skih barak. Delo se je ^ kmalu se bo na evropskem pojavil "špicberški mar®" velika moda! Nad 30 milii«® je bilo treba zakopati v ^ sneg, preden se je delo Pra>' prav začelo. Ko pa se je je podjetje tudi že propad kazalo s je namreč, da Je marmor samo tam, v večna du in snegu, kjer je zemlji boko v notranjosti leto 111 zamrznjena in trdo oklep3 menite sklade. Tam bi se'^ in njim zgraditi pravi Salo®'L g, tempelj. Toda ko so ga na,lj pr na ladje in odpeljali v stari ieza] don, je prišel tja ves &"ej,ija gorskejšem podnebju in 118 jezdf ku je začel razpadati in '' Izdat
vreden nič-kvečjemu23|oVa]
sipanje vrtov! Podjetje ie.Jtran padlo čez noč s silnim trUS|obče ki je šel takrat po vsem ( pozneje pa so kmalu P° L j( nanj.	Km
Naselbina se je preseP W ^ za j v gorko Evropo kot daj: g0(. pred požarom. Lovci nase>«
:as
kaj
:ter
•ju
;el
iirio
ice
lisi '<> j'
IOV2
• Jt*
divjačino so se vrnili ts5 Ja na
TU.
razi']
Lorainski kotiček
Josephine Eisenhardt
Baragov zbor
čakal sem, da se bo kdo drugi oglasil in nekaj napisal o Baragovem zboru, ki nas je farane zabaval zadnjo nedeljo (pustno) in Dotem v torek večer, še tam na prireditvi me j^ nekdo nagovoril in mi zešepetal rekoč: "Za tele dekleta'je potreba nekaj napisati." "Prav to sam mislim" sem mu odgovoril.
Mi ljudje smo tako navajeni, da zelo radi vživamo, če nam kdo dela veselo družbo. Veselimo se radi in pri omizju je vse židane volje. Tisti pa, kateri druge gostijo in zabavajo, pa nimajo cd tega ničesar drugega kot
Tukaj se je poročila gospodična Mary černilec. Za svojega življenskega tovariša si je izbrala fest fanta rojaka Al Žal-lar-ja, ki je doma iz sosednjega mesta Clevelanda in ki se sedaj nahaja v službi Strica Sama.
Gospodična Dorothy Konjar pa je obljubila mladeniču Harold Kedroski-ju, da mu bo zvesta skozi vso prihodnjo življensko pot. Obema paroma želimo kar največ sreče in zadovoljnosti v zakonu!
Rojak Jožef Perušek je pa pred 35 leti obljubil svoji življenski tovarišici Antoniji Cerar, da ji bo pomagal prenašati križe in težave zakonskega življenja. Res, 35 let je že precejšna doba skupnega življenja in v tem času se marsikaj doživi, preživi in dočaka. Mrs. Perušek je doma iz Moravč na Gorenjskem, Mr. Perušek pa iz prelepega Ribniškega mesta na Dolenjskem.
Rojak Anthony Pogorelec in njegova soproga Karolina, roj. Mihelič, sta obhajala pa 20 let- J
Svet je pa res ozek. Ne majhen, ampak ozek. Kako hitro vidimo soseda, ki bi rad iz majhnega kam zrastel, pa mu spodleti. Začne zidati hišo, ustanavlja kako podjetje, pa se na lepem izkaže, da se je uštel — načrti začno propadati. Nagnjeni k strogi sodbi začnemo ocenjevati njegovo podjetnost in kmalu pomilovalno spoznamo, da so bila taka in taka podjetja že vnaprej obsojena na neuspeh. Ne vidimo pa v veliki svet, kjer propadajo velika podjetja, kjer brezuspešni poskusi požirajo milijone. če bi v luči tolikih izpodletelih poskusov gledali majhno neuspelo podjetnost okrog sebe, bi ji v sodbi bolj priznašali, ker bi spoznali, da je človeškemu zaletu večkrat usojeno, da se nenadoma ustavi.
Najlepši zgled, kako se izjalovijo veliki načrti, ki so bili te-01 etično po vsem pravilno zasnovani, je severni tečaj in ozemlje okrog njega, že dolgo je znan ta svet kot skrivnostna, še ne izrabljena zakladnica naravnih bogastev. Pa se jih je človek že večkrat polakomnil in z veliko podjetnostjo segel po njih, toda še vselej je trda narava obdržala svoje blago in človek se je moral po neuspelem poskusu, ko je žrtvoval milijone in milijone, umakniti.
Daleč na severu, med špicber-gi in Severnim tečajem, v neskončnih pokrajinah snega in ledu, so cele naselbine, prava me- lcm-sta, v katerih ni žive duše! Niti tisoč kilometrov od Severnega tečaja leže opuščene železniške proge, samevajo stolpi radijskih postaj, razpadajo kino-dvorane — v vsej pokrajini pa ni nobenega drugega živega bitja kot nekaj severnih lisic in severnih medvedov! V zalivu Kingsbai, šest dni ho-
lova, pa so vse našli p zapuščeno, ko so odšli na."!JWiii] bilo pa še v najbolj podJeiiapa(j. teku. Pisarne rudniških Ul1 Beli so bile še vse opremljene' .Nil, rakah je stalo orodje, ^.Jovas je nedelja popoldne, P' J Čud manjkalo nobenega kosa. Jon^ dje so se skrivnostno P" bili. Ko je vodstvo izV jf°tav je stvar propadla, je ala1 ']i[ vse ladje, kar jih je zif" Je n vu. čim so eno natrpa'1 ,fa. mi in prtljago, je odpeljala'iozna], če ni hotel prezimiti v^,„(fPogi
vi, iz katere bi itak na
iC %
moral bežati. Nihče n1 '.'.'J P( ,t#
nič več iskati. V prist tulila in klicala zadnJ3'
»to.
lvJe i)
- #i'°PIf>
vsak je popustil vse m jJaj^
še "letos" pride na kroVri{Plan, redkih odprtinah prošnja j5 j ja med ledom je odpl"la Jg]ed, v svobodno morje! Vsi ''Sfe ^ šli po vodi, s seboj oa s° Ji ^ tudi težke milijone! .n!|eJuatl-
\iy J? tudi
Nekaj podobnega se
lo s premogovnikom
sund. še danes stoje
tu
d*
stropne hiše, ki se P0^1^^; vernih vetrovih, na "J^Ju^ rjave lokomotive, P° j" ^ifiti Vj, motajo potrgane žice c *
2apa
napeljave, kolikor že ^ zfsuli sneženi zamet'-
V
fžav i G,
„ ;0i■ da jj.
ki pokopališča še ka:zej )a
so sem naselili ljudje N
aa tu stalno ostanejo je zlasti cvetela ol<ro£

ko so bili poleti na Se\'el na višku. Amundsen ® skakoval z letali in zra jo, iz Amerike se motornem Fokerju b'1?. Byrd, prišel je še ti so imeli svoje op°r) Alesundu. Ko so se nji reševalni poskus1 je vsa naselbin8 Račun je bil prenagli6" .■) % "zlfVL
t
1H
t" i Ko ao ,
) %
na je bila preveč evropska mesta, pre
šel še predrag na

ev:
ameriški trg, z vsem bila sama zguba. Vse P^i srečeno človeško P0^'1,«*1
ga je speljala sem
"sv*
fiva kača," so ostale razpadlo, kot sporni11
da od Severnega tečaja, leži me- j line>
sto London, majhno sicer, pa je vzelo ime po velikem mestu. Neki denarnik iz prvega Londona je izvedel, da so tam mogočni skladi belega marmorja, dober marmor, najboljši in najtrdnejši, kar jih je dotlej svet poznal J Poročila ga niso mogla prehva-liti. To je bilo 1. .1911. Z vsega

s snegom i" 'fii'
pokrije spomlad spet odkrije zaleti človek in utr omahne!
h

V
lO;

A.
'4!bo
v*1
v a (i
%
aiŠi
No

a Vs
'•V
Druga, še bolj grozna slika je skrb, delo in polno odgovornosti, naša Primorska. Kakor od seve- i Vedno so v nekem strahu, nam-ra Nemec, tako seje od juga Ita- reč kaj bodo ljudje rekli, če ne lijan z hinavsko priliznenostj > ' bo vse tako, kakor bi moralo bi-zajedal v naša mesta in va^i N:<- ti?
inco svoje poroke. Ta dva sta' sveta so se oglašali močni denar
goriški škofiji popolnoma tihe, to je brez petja ali glasnih molitev, ali pa so sploh popolnoma prenehale.
pa oba rojena v tej deželi
Naše čestitke obema paroma z željo da gotovo dočakajo v zdravju, miru in zadovoljnosti še zlate ohceti.
Prijazne gospe vile rojenice so se zadnje čase zopet mudile med nami in prinesle lepa dari-J,a sledečim družinam: družioii Peter čelik so pustile prav ko-
niki, ki .so bili pripravljeni vložiti v novo podjetje, ki bi tu kopalo marmor, velike vsote. Kmalu so ustanovili novo delniško družbo za pridobivanje "špic-berškega marmorja." — Zaliv Kingsbai je oživel. Ladja za ladjo si je utirala pot skozi led, da so tu izkrcavale množice delavcev. Začeli so brneti stroji, par-
g
i turb ne p rudnii
li i mi del
je
5kem
marin" milii011 i v l«1
0	praf je začf
)Pad,n
1	je
večne®. emlia! 'i
to i" j )klePa 1 i se dal Salom"1 ga na't; stari i krhek in na' in i» emu z* t je je' r, trn-* s«
zasopel. Prejel je namreč ne-aj Prav krepkih palic po ti-delu telesa, ki pri jezde-1JU najbolj trpi, ker nam ni ho-el Povedati, čigav je denar, ki 1110 ga našli pri njem. In,pa-'Ce Je vihtela močna roka En-llsh»ana Emeryja —. Umlji-Je bilo, da so mu tudi palice izročale neprijetne počutke i misli,
in v svoji jezi se je maščeval svoje. Priv
)o
'ezan l]a
sem u Po!
•eselila, <ot da se«*
na
s*
L,S S
P: . i na1(1 podje" ikihul* [jene. ;
" M ) *
cosa, ,o P0'
zvedel
alar511
bilov
pal'1 jeljalf-v tej na SP* ni ^ ista®1 dni8
^marsikaj, kar ovira naglo gj ,nje- ln to je storil pra,v
loval Nemiren je bil, ornate Je na eno pa na drugo suval konja v rebra in ^ Poskušal vse, kar je mo-' aa bi nas zadrževal. Žal
Km J® predobro uspelo. ana Smo uvideli, da Jona-gotres ne bo mogoče prehiteti, kostjo smo računali, da večali Mogollone ali pa llas bodo oru
4
Win
apadno°U 3'e d°br0 poZnal svet
odii pPeC1' Zanesljivo nas je Dv ' , rh J'e bila še Jonata-
čudted dobro vidna. onatan° Nikdar še ni bil ašel n.7,tlstih krajih, pa je
iš?
kroV'
id
,a s"
S«f » 1
tu
>dir5i
>0
e &
v t e i
er"1,
/
t-og ev
zr»C iu ie,
orišf
ko^j
1118 J
je'1',
M
eV<
* 4
? po^
lc*e (P
in
p
il .n J je.
trUB

SATAN IN IS K A RIO T
Po nemikem Izvirnik« K. M>;i
'ezan je bil na konja pri-ujetnik pa lahko poče-
pričakovali v ta-
Beli
°d puebla in tudi pot

Od ča.sa do časa je globoko in za njo bomo popolnoma var-Mam pa jezno zastokal in ni."
"Je še daleč?"
"Še četrt ure pa smo pri njej."
Res smo našli nizek grič, po ložno se je dvigal od zapada, na vzhod pa je padal v strmi steni. V globokem kotu med stenami smo bili varni mrzlim vetrom. Nekaj drevja je rastlo ob stenah in mnogo grmič j a, dovolj suhljadi bi nabrali za ogenj, ki smo ga bili vsi zelo potrebni. Vogel je bil ves navdušen. "Kar tule ostanimo!" je vzkliknil. "Lepšega prostora pač ne moremo najti!"
Tudi meni in Emeryju je prostor ugajal.
Razjahali smo in vzeli tudi starega Meltona s konja. Cisto trd je bil, ni mogel ne stati ne hoditi. Nesti smo ga morali v kot med stene. Star je že bil, morebiti ga je res tako hudo zdelalo jezdenje. Vsekakor pa je bilo treba paziti na njega.
Privezali smo konje k drevju, nabrali suhljadi in zakurili. Trdo k ognju-smo sedli in večerjali. Tudi Melton je dobil svoj kos mesa. Razrezal sem mu ga in mu ga po grižljjih deval v usta. Prenevaren mi je bil, da bi mu snel vezi pri jedi.
Utrujeni smo bili, spravili smo se k počitku. Vsak je še nabral suhljadi, razgrnili smo odeje in se stisnili k ognju.
"Bomo stražili?" je vprašal Emery.
"Menda ne bo treba," .je menil Winnetou.
"In Mogolloni ->-?" sem dejal.
"So še daleč."
"Drugih sovražnikov se nam ni treba bati?"
"Nobenih sovražnih rodov ni tod blizu."
"Dobro!" je'dejal Emery zadovoljno. "Bomo pa spali. Saj smo spanja potrebni." Pa sem le ugovarjal. "Mislim, da bi bilo vkljub temu dobro, če bi stražili."
"Ce pa pravi Winnetou, da ni nevarno!" je godel Emery in sc zavijal v odejo.
"Morebiti da res ni. Pa na starega moramo paziti. Vsega je zmožen."
"Saj ne more nikamor!" "Če druga ne, bi se zavalil v goščavo ter se že kako rešil jermenov. Ne zaupam mu.
Pa tudi Jonatanu ne zaupam."
"Njemu —? Tisti je milje daleč pred nami! Mudi se mu, smo rekli."
"Rekli smo, da. Vsa čast tudi našim ugibanjem in naši duhovitosti, ampak Jonatanu nazadnje le utegne priti na misel, da smo kakorkoli zvedeli, kam je vpra-1 jo je popihal. Slične reči je doživel z nami že nekajkrati, dobro ve, kaj znamo."
"Ne verjamem, da bi mu kaj takega prišlo na misel. Ni west-man —!"
"Westman ni, pa tudi neumen ni, to vemo.
In če upošteva možnost, da vemo, kam je šel, si bo tudi izračunal, da smo mu za petami
;fotavf brez sinkov in brez "' ]a»ia, kot da jo je ho-if ie a j krati. Judita mu
amnda Zel° t0™° popisa'
j®Halaai>a J.° -je gotovo dobro P°gla • Je večkrat obiskali k, 'arja Mogoilonov s svoji >em. °tovali
)vie jn sm° vse više v hri-
: > I^Cfizvečer na gor"
111 (V alco jn ' kl lezi med Sierra "AV' i platiot g0rovjem Mogollon.
, ,a«iaiHJ!bilag0la' brez dre"
Vsledal grm°vja, tu pa tam nizko f. nje nizek grič. Red-
uce ;? erUa:
"tudi
tfava jo je pokrivala, Je sPominjala na puno
nje me je
?ih alp.
Na
semnja) ostri, do ko
vadii;
'Veter, ki je pihal Kar zeblo nas je.
1 ^^U^o se v južnem pod-
New r\
tif'li vr0(V, eansa in na soln-tžav 'h Prerijah vzhodnih
0
1 v
.lil1 H o
CrO]
,fska
fvda j planota je kar vabi-HobJJ/gnali konje v skok
brez Meltona in go-
lfašiij S(: noči gotovo ne us-
(»Seli lH bi bili in hiteli Itakoj, r Pred Jonatanom. eceno, zadrževala sta
Vo
O^i j
ej Je bil slab jezdec in l ,°n je omahoval da °nia, xt.', Vsak hip bo padel
JU, \J . " '"P |MUU
Sa, n ! aj Se Je delal tako tiogg, t aJ pa morebiti res H Jezditi radi razbitega
se
"'^^^orili
^ dal


je hitro svetoval
m.
,aiši
ne'-
Je menil Winne-
nikakor
I k,
Jez
(ffdiš 2dit
ne mo-
.. 1 v takem diru! Saj
<hf NjM^Sl
Je Pokazal na stare-5 je- si počijemo." lmo taboriti,' sem
"<r°lje
foisv^0rarno še pred noč--."
Primeren prostor,
> f ti
111 na2aI P° temi tavali oko-Soii m. 11Jo še nočevali kur
u!
H 50

Qt°8el. "p.Je živ»hno pritr-%aViti,),a Za Vetrom mora-

bi
o k
aj primernega
Hj, n,
Hiti y ailota je ravna ko' žavo in v zadnjem trenutku od-
za ima ni videti —•" : r'c:x;! petc> Pa bi spet prišel v
WihrK Prostor," sc
H\ tak
Obisk pri kralju Petru II.
LAEL LAIRD Dopisnik tednika "LIFE" nci
obisku pri jugoslovanskem kralju v Cambridge
štiri dni se je "Life" pogajal z ministri kraljeve jugoslovanske vlade v Londonu za dovoljenje, da bi smel napraviti pekaj fotografskih posnetkov iz življenja Nj. Vel. kralja Petra v šoli. Končno je minister dvora g. M. Kneževič poslal sledeče pismo: "Predstavniki 'Life'-a naj se izvolijo oglasiti v Jugoslovan, skem poslaništvu, 41 Upper Grosvenor Street." Bila sva pripravljena. Odšla sva v poslaništvo, kjer so naju sprejeli v okusno okrašeni dvorani. V odprtem ognjišču je plamtel ogenj.
Knezevič nama je prečita! uradno listino o sprejemu: da bo Nj. Vel. kralj Peter z veseljem sprejel fotografa "Life"-a Davida Shermana in dopisnika Laela Lairda prihodnji torek ob eni popoldne. Nj. Veličanstvo ju bo pričakovalo v Clare šoli v Cambridge-u.
Ob 12:58 sva prispela v. Clare. Sprejeli so naju že pri vhodu, kjer je čakal visok človek, da naju spremi do kralja. Šli smo skozi stari Cambridge-ski vrt in temen vhod z napisom "postaja za prvo pomoč" ter še po škri-pajočih stopnicah iz topolovine do nekih vrat z napisom "Peter of Yugoslavia." Na vratih nasproti je pisalo "Johnson in Billings." Vstopila sva v majhno, starinsko sobico. Pod se je ponekod podajal pod nogami. Najin spremljevalec je izginil. Kralj Peter nama je podal- roko. Oblečen v sive hlače, sinji jopič in rjav športni suknjič je bil na-lik osemnajstletnemu gimnazijcu. Nerodno nama je postalo, ko1 sva zagledala mizo, pogrnjeno za ■ tri. Hotela sva pohiteti, preden | pridejo kraljevi gosti* in naju' vržejo ven. Sherman je začel | vlačiti svoje fotografske svetilj-; ke na dan. "Kaj, če bi najprej! jedli?", je vprašal kralj. "Pred! nami je vse dolgo popoldne." >
Scdii smo. Kralj nama je postregel z jagnjetino. Jaz sem razdelil ohrovt in krompir. Sherman je rezal kruh.
Omenila sva sitnosti, ki sva jih imela z najinim avtomobilom na poti iz Londona. Malo prisiljeno vedenje najinega gostitelja je splahnelo. Kralja Petra zanimajo avtomobili. "Naročil sem dvosedežni Chrysler," je dejal z žarečimi očmi, "a dobil ga najbrž ne bom, vsaj tako kmalu ne." Kralj se sedaj vozi v Cadillacu. "Prevelik je. Šest-sedežen. Rajši imam majhen avto s premično streho. Na Bližnjem Vzhodu sem imel tak Plymouth. Zdaj ga imajo vojaki."
Edini okras v sobi sta bili dve fotografiji jugoslovanskih vojakov z Bližnjega vzhoda. Nad ognjiščem je zid pokrivala zemljepisna karta Rusije. Male zastavice s srpom in kladivom in druge s kljukastim križem so naznačevale položaje obeh vojsk. Zemljepisna karta Sredozemskega morja je bila pokrita z italijanskimi in angleškimi zastavicami. Na drugi steni je visela velika karta Beograda.
Edini kos opreme, ki ga še ni načel zob časa in ki zelo verjetno ni bil šolska last je bil velik radio z gramofonom, ter neka fotografija. Valni dolžini CBS in NBCsta bili na števcu zaznamovani g črnilom. Pod gramofonom si opazil dve škatlji z gramofonskimi ploščami; "Katere plošče imate najrajši?" je vprašal Sherman Kralja. "Artie Shaw," pravi kralj. "Kakšne plošče imate najrajši," ponovi Sherman "— za časopis mislim, da lahko napišemo?" "Artie Shaw," odvrne kralj Peter." "Katero ploščo Artie Shaw-a imate najrajši?" "Traffic Jam."
V Beogradu je imel kralj Peter svojo godbo, jazz. Sam je tolkel na boben. Gene Krupa je njegov najlubši muzikant. Za njim Benny Goodman in Tommy Dorsey.
"Čakajte," pravi, ko smo pojedli kosilo. Prinesel je krož-
nike in malo jed: narastek iz tapioke s češpljami.
Čez teden mora kralj Peter večkrat v London na vladne seje. Če vreme ne nagaja, pravijo, da rad obiskuje neko letalsko postajo blizu šole. Drugače pa študira gospodarstvo in mednarodno pravo. Sam bi sicer rajši študiral inženirstvo, ker je pa vladanje njegov življenjski poklic, je gospodarstvo bolj važno.
Predavanja so dopoldne. Popoldne je namenjeno za kraljevska opravila, ki jih kralj Peter izvršuje z globoko resnostjo in čutom za veliko odgovornost. Brez njegovega podpisa vladna seja ne velja. A njegov podpis ni kar tako-le stvar sama po sebi. Kralj Peter ima svoje nazore in svojo voljo. Ne-kaj je zanj kakor pribito: da ja je stric Pavle zavozil .
Njegovi nazori o kraljevanju
Njegovi nazori o vladanju so jasni in pametni. Vprašala sva ga za njegove načrte po vojni. Če misli obnoviti skupščino. "Kaj pa mislite kdo sem jaz?" je užaljeno vprašal. Prosila sva, naj nama oprosti in razložila, da sva mislila pri tem samo, kdaj in kako bo skupščina izvoljena. Odgovoril nama je, da za sedaj še ni mogoče govoriti o podrobnostih. "Bog ve, kaj se bo zgodilo in kaj bo narod hotel. Seveda, skupščino bomo imeli, čim bomo mogli. Morda po angleškem načinu dveh hiš. Vse zakone, ki jih postavljamo sedaj ali jih bomo postavili v bodoče pred volitvami, bo skupščina potem pretresala in o njih glasovala."
Razložil nam je pomen njegovega "veto." K vsaki odločitvi skupščine lahko dvakrat reče svoj "nočem." Če skupščina tako odločitev sprejme v tretje, postane zakon navzlic njegovemu "veto."
Jugoslavija je bila tri leta brez skupščine. Pavle je vzel vse v svoje'TOker "Regenti," je deja-1 kralj iri zamahnil z roko. "Zdavnaj bi morali nekaj napraviti proti Nemčiji, samo ni
.bilo tako lahko. V Jugoslaviji j vo treba piti. na glas. Srebali je bilo nekaj vplivnih mož, ki smo kavo in Shermanu se je so bili za Nemčijo. Narod pa I posrečilo, da je pil z največjim
je vedel, kaj hoče. Mlajši častniki so bili sijajni."
Kralj govori z vsakim, ki pride v Anglijo iz Jugoslavije. Z
hrupom. ■
Ko je kralj nosil k ustom skodelico, sva opazila prstan, težak zlat pečatni prstan s safir-
dr. Milošem Sekuličem, ki ga jem. Vse drugo, samo ta pr~ je vodja jugoslovanske vojske, stan se nama ni zdel dijaški, general Miha j lovič, ki se še ve-! "Od očeta na sina," je dejal.
dno bori v planinah, poslal v London na razgovor z jugoslovansko vlado, je govoril dolge ure. "Generala Mihajloviča dobro poznam iz Beograda," je dejal kralj Peter. "Fant od fare!" Po pogovoru z dr. Sekuličem je kralj Peter vnovič obiskal Churchilla zaradi angleške pomoči. "Potrebujemo strojnice, strelivo, oblek in nekoliko letal. Veste, v planinah imamo več letališč. Tri. Pri nas je še vedno prava vojna."
Kraljevi besedni zaklad iz Runyona
Kraljeva angleščina je polna ameriškega "slanga." Pogled na knjižnico nama je pojasnil, da je za te izraze vsaj delno odgovoren Damon Runyon. Med knjigami o gospodarstvu je pomešanih šest zvezkov Runyona, nekoliko zagonetnih angleških romanov. "Sovjetsko gospodarstvo in vojna" od Maurice Dob-ba in Oppenheimerjev "Mednarodni zakon," drugi del. Pritrdil je, da je Runyon njegov najbolj priljubljeni pisec. "Izvrsten je!" je dejal kralj.
Opazila sva, da tudi ameriški film ni brez vpliva. V gumbni-ci nosi majhen zlat trak z napisom "20 Century Fox." Zraven njega majhen zlat grb. "Kaj pomeni ta grb?", vpraša Sherman. "Srbska nogometna pod-zveza," ponosno odgovori kralj Peter. Kralj je igral levega napadalca. "Nisem levičar," nama je razlagal, "toda na tem mestu je potrebna inicijativa."
Po kosilu je prišel Donald Richard, kraljev prijatelj iz Cambridge-a, predsednik veslaškega kluba na univerzi. Ponudil se je, da nas popelje do čolnov, če se kralj hoče preobleči in malo veslati za nas.
Veslanje je kraljev edini sport v Cambridge-u. Fred Masters, ki je že 48 let čolnar v Cambridge-u, je sukajoč svoje rdečkasto sive i)rke godrnjal o veslaških sposobnostih kralja Petra. "Dobro vleče, zelo dobro. Redko vidim koga, ki bi veslal tako hitro. Dober je, rečem vam, dober."
Donald je predlagal, naj kralj sede v enosedežnik, ko je že oblečen za veslanje. Potrep-Ijal je kralja po ramenu s tisto prisrčnostjo, ki jo starejši dijak čuti do mlajšega, ki še
"Podedoval sem ga."
Morala sva v London, pred zatemnitvijo. Ko sva se pripravljala, se kralj odloči, da gre v kino. Izposodil si je neko kolo, ker je njegovo nekdo ukradel. "Goodby," je vzkliknil in se odpeljal, gledat Cary Gran-ta. Starodavni črni cambridge-ski plašč je vihral za njim."
"Človek in pol," je dejal Sherman, ki se tudi spozna na Runyona.
-o--
V 14. stoletju so si finske ženske drgnile, kožo s sveže narezano čebulo in vsaka je na dan popila do dva litra čebulne juhe. Bile so prepričane, da jim to pomaga do večje lepote.. -o--
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
MALI OGLASI
Pohištvo naprodaj
Poceni se proda dobro ohranjeno pohištvo. Oglasite sa na 5806 Bonna Ave.	(47)
Delo dobi
Išče se ženska ali dekle, da bi varovala 6 letnega otroka od 7 zjutraj do 4 popoldne. Plača po dogovoru. Oglasite se na 1075 E. 68. St. po 4 popoldne.
Gostilniška oprema
Naprodaj je po zmerni ceni gostilniška oprema: 20 čevljev dolga bara, zamrzilni sistem za pivo, mize, stoli, ledenica, steam table. Vprašajte na 4814 Superior Ave. ali pokličite .ENdicott 9395.	(48)
Išče se oskrbnika
za Dom Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Stalno delo in primerna plača.
Zglasiti se je ob 8. uri zvečer, najkasneje do sobote, 28. februarja pri tajništvu korporacije.
(47)
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih sluča-
jih. Jaz se poslužujem stare
nekaj bo. "Izvrsten veslač," na- cvropske in naj'novejše metode ma je zaupal, ko je kralj odri- j uolnišnic pri zdravijenju. ml od brega.	j Pridite do doktorja, ki razu-
Pri vračanju v šolo smo na- me vaš materin jezik in vam
Gornja slika je bila posneta v Singapmu, kamor so prileteli ti holandski letalci na j:cmeč. Pozdravil jih je bil britski podmarša l Pulford. Holandci so se izkazali že na večih bojiščih kot najboljši borci proti Japoncem.
"Pa bi kje čakal na nas —?"
"To je tisto, kar mislim."
"Hm —!" je'godci. "Preveč izkušenosti mu pripisuješ!"
"Izkušenosti ne, pač pa obilno mero previdnosti."
"Tudi zelo drzen bi bil, če bi se vi nil. Komaj da nam je s te-
l>t,
"•^»o »J
či0, ,lale mrzla sapa zen, to si lahko misliš!
ii>> ><

Je skrbeče pona > -'Tale
ek do mozga in ko-
našo nevarno bližino —• ' "Strahopetnež ni. In ker mu e nam! gre sa njegove prislepar.jene milijone, bo znal biti tudi dr-
etje svojim bratom Skalna stena je
Kakor rečeno, računati moramo z možnostjo, da nas kje čaka. In zato je bolje, da stra-žimo.
Genija slika nam predstavlja begunce- ch mačine u:i polotoku Malaja, ki so se v:n::-knili pi ed silnimi boji med Japonci in zavezniškimi četami. Bežali so proti kinguporu, kjer "" ......'	so mu srečni, so bili mogoče od tu prepeljani na kak
so pričakovali, da bodo na varnem drug otok.
j pravili nekoliko posnetkov na ! lepem Clare mostu. Pred mo-stom je bila lesena koliba. "Po-j | čakajte," je dejal kralj peter,) | "tukaj je moja mašina." Odri-; j nil je vrata. Pokazala se jej j umazana siva črpalka. Njegova dolžnost pri zračnih napadih je, da stoji pri črpalki in pazi, da bo dobro vlekla vodo iz reke za gašenje. Da črpalka ostane v dobrem stanju, jo mora od časa do časa pognati. "Lahko sedaj," pravi in z vso močjo zavrti kolo. Malo je zagrmclo in stroj je začel ropotati. Premikal je ročice in vrtel kolesa in stroj je ropotal vedno močneje. Roke si je čisto zamazal z ol jem in mastjo. Oči so mu žarele.
"Kje je pa vaš 'quadrangle'?" j vprašava, ko smo zapustili most. ! "Nikar ne recite 'quadrangle.' i Tako pravijo svojemu v Ox-fordu. Mi mu pravimo 'court'," ,se je nasmejal. "Mi mu samo j noči. ; zato ne pravimo 'quadrangle,' ker je Oxford iznašel to ime."
Povabil nas je spet v svojo sobo, na k<jvo. Na plinski pečici je skuhal turško kavo, sladko in gosto in jo nama prinesel \ "fildzanu," turški skodeli iz medi, z dolgim ročajem. Razložil nama je, da je turško ka-
lahko razloži na razumljiv na-
N. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali po-Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se /. vsem zaupanjem na vašega -tarega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. Gist St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
★ ★ ★ ★ Za las je manjkalo
ROMAN
"In vendar jo moram videti. Sporočilo, ki ga je napisal moj klijent, ji moram na vsak način izročiti. Poslušajte, gospod doktor, jaz bom čisto odkritosrčen z vami. Saj prav zato, ker sem v naprej videl te težave, sem se tudi odločil, prositi za vašo pomoč."
"Mene?"
"Ali niste grofov zdravnik?"
"Deset tisoč zlodjev!" je vzkliknil zdravnik. "Vi odvetniki pa res ne povzročate najrazličnejših zmešnjav!"
Nato pa je s tišjim glasom, kakor bi ne odgovarjal Folgatu, temveč lastnim pomislekom, nadaljeval :
"Seveda sem zdravnik grofa Claudieuse, čigar bolezen, mimo grede povedano, postavlja na glavo vse moje teorije ter se roga vsem mojim skušnjam; toda prav zato tudi ne moreni ničesar storiti. Naš poklic ima gotova pravila, katerih ne smemo prekršiti, če nočemo kompromitirati zdravniškega poklica v celoti."
"Ampak gospod, v tem slučaju gre za življenje in smrt našega prijatelja Jacquesa!"
"Da, prijatelja — in tovariša republikanca za povrh. Ampak vzlic temu vam ne morem pomagati, brez da bi zlorabil za-
upanje grofice Claudieuse."
"Toda gospod! Mar ni ta ženska izvršila zločin, zaradi katerega se bo moral gospod de Boiscoran, čeprav je nedolžen, zagovarjati pred sodiščem?"
"Tako mislim; ampak vzlic temu—."
Zdravnik se je za trenutek zamislil, nato pa nenadoma posegel po svojem širokokrajnem klobuku, ga posadil na glavo ter kriknil:
"To se pravi, toliko slabše zanjo! Kajti v življenju so stvari, ki so tako svete, da jih ne smejo ustaviti nobeni pomisleki. Poj diva!"
XXV
Grof Claudieuse in njegova žena sta se po požaru nastanila v Mautrcevi ulici. Hiša, ki jo je najel zanju župan, je bila več kot eno stoletje posest slavne rodbine Julias in se je še vedno smatrala za eno najlepših in najbolj imenitnih rezidenc v Sauveterreju.
Dr. Seignebos in Folgat sta prispela tja v manj kot desetih minutah. Z ulice nista mogla videti drugega kot masivno staro obzidje, obraslo z bršljanom in drugimi ovijalkami. V tem obzidju so bila velika vrata, skozi katera se je prišlo na velik vrt, kjer so stale v špalirju ogromne stare lipe. Na vrtu je stalo kak tucat starinskih kipov pokritih z mahom. Hiša je
stala na koncu drevoreda. Bila
V SPOMIN
FRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINKOTA
Robert J. Rozman
ki nas je zapustil v nežni mladosti 23. februarja, 1941
Ljubi sinko naš predragi, v iamici zdaj mirno spiš. očke imaš zdaj zaprte, nič več se ne prebudiš.
Spavaj hirno. spavaj sladko, tam v hladni žemljici, duša Tvoja pa raduj se z angelci.
Žalujoča starša
JOE in ALMA ROZMAN
Cleveland. O., 23. februarja, 1942
je staro dvonadstropno poslopje. V pritličju je bila prostorna dvorana, na koncu katere so vodile široke kamnitne stopnice z železno ograjo v prvo nadstropje.
Ko sta vstopila, je dr. Seignebos odprl neka vrata na desni in dejal Folgatu:
"Stopite tu noter in čakajte. Jaz grem k grofu, čigar soba je v prvem nadstropju, potem bom pa poslal grofico k vam."
Mladi odvetnik je ubogal. Ko je vstopil skozi naznačena vrata, se je znašel v prostorni sobi, ki jo je razsvetljevalo troje velikih oken, obrnjenih na vrt. Folgat je takoj presodil, da je morala biti ta soba nekoč prava krasota. Stene so bile obrobljene z žlahtnim lesom, belo pobarvane in pokrite z zlatimi arabeskami in črtami, dočim je
na duša dvigala visoko nad vse ^ Ona ga je vzela ter ga počasi^ Grofica je govorila tako gia-človeške strasti in slabosti.: odprla, ne da bi se ji roke pri sno, da se je moral njen glas Strašni dogodki zadnjih mese-item najmanj tresle. Ampak;slišati v dvorani.
cev niso prav nič škodovali njeni lepoti, temveč jo celo poudarili. Samo nekoliko shujšala je. In črni kolobarji pod očmi in neurejeni lasje so zgovorno pričali, da jo noči, prečute ob postelji njenega moža utrujajo.
Ko se ji je Folgat priklonil, je vprašala:
"Vi ste odvetnik gospoda de Boiscorana?"
"Da, gospa," je odgovoril on.
"Zdravnik pravi, da bi radi govorili z menoj."
"Da, gospa."
Ona mu je s kraljevsko ge.-sto pokazala bližnji stol, sedla sama na drugega in rekla:
"Jaz vas poslušam."
Folgat je povzsl, z burno utripajočim srcem, toda s čvrstim glasom:
"Najprej vam moram pojasniti resnični položaj mojega kli-jenta."
"Gospod, to je nepotrebno. To mi je že znano."
kakor hitro ga je preletela z "Gospa, govorite tišje," jo je očmi, je zardela kot ogenj ter prosil Folgat. plamenečih oči zahtevala: | Ona pa ga je ošinila z bes-"Gospod, ali veste, kaj stoji v nim pogledom ter začela skoro
tem pismu?"
"Da."
"Ali veste, da si upa gospod de Boiscoran klicati mene po prvem imenu — Genevieve—kakor moj mož in moj oče?"
Odločilni trenutek je napočil in našel Folgata v polni posesti samega sebe.
"Gospa, gospod de Boiscoran trdi, da vas je tako klical v nekdanjih dneh—v dnevih, preživetih v Trtni ulici in ko sle ga vi klicali Jacques."
Grofica je bila videti povsem zmedena.
"Arr.p^k '.o je gola nesramnost, gospod!" je spravila iz se-be. "Gospod do Boiscoran se je drznil reči, da sem bila jaz njegova r— priiežnica?"
"Da. In poleg tega pravi, d; je bil nekaj trenutkov pred iz-
kričati :
"O, jaz razumem, zakaj bi radi, da bi govorila bolj tiho. Ampak jaz se nimam ničesar bati. Nasprotno si želim, da bi naju slišal ves svet ter potem sodil. Tišje, pravite? Zakaj neki ne bi govorila bolj glasno? Mar mislite, da bi tole pismo ne bilo že v grofovih rokah, če bi ne bil tako bolan? In on bi si znal poiskati zadoščenje za to nesramnost !
"Vam je znano, gospa, da je\bruhom požara z vami in da Č2 pozvan pred sodnike in da bo j je imel počrnelo prste, : i jih morda obsojen?"	j počrnll, ko je sežiga! vaša n
Ona je počasi odmajala z'svoja pisma." glavo ter mehko dejala:	j Zdaj je ona vstala ter s pre-'
"Gospod, jas vem, da je bil'sunljivim glasom dejala, grof Claudieuse žrtev ostudne-1 "In vi mu to ver ani„re—vi? ga poskušenega umora; in da O, ostaii zločini gospoda do Bo-je še vedno v nevarnosti in da iseorana niso nič v primeri s j če se ne zgodi čudež, da bom tem! Njemu ne zadostuje, daj kmalu ostala brez moža, moji nam je požgal dom ter nas uni-j otroci pa brez očeta."	čil: tudi našo čast hoče or.ta- j
"Ampak gospa, g. de Boisco- deževati! Njemu ni dovolj, daj ran je nedolžen."	j je umoril mojega moža: tudi j
Na grofičinem obrazu se jejčast njegove žene hoče oblati-j
pojavil izraz presenečenja in I ti!"_
zroč Folgatu naravnost v oči, i	'
je rekla:
"Kdo pa je potemtakem mo- j rilec?"
i
Odvetnika je strahovito imelo, da bi ji zabrusil v obraz: "Vi i —!" Toda premagal se je ter! mirno povzel:
"Gospa, kadar se približa predvečer sodbe, ppstane odvetnik jetniku njegov spovednik, kateremu vse zaupa.- Pristaviti moram, da vežejo odvetnika pri tem enaka pravila kot duhovnika — tajne, ki mu jih zaupa jetnik, mora obdržati zase."	j "Gospod, jaz vas ne razumem."
j "Gospa, moj klijent lahko, dokaže svojo nedolžnost na ze-' lo enostaven način. Samo resni-1 co mu je treba povedati. Ampak I on rajši tvega svojo lastno čast, i kakor da bi izpostavil nevarno-1 sti čast nekoga drugega." j Grofica je pokazala nestrp-i nost ter ga prekinila:
"Gospod, moji trenutki so! šteti. Prosim, bodite bolj jasni."
Ko je -mati zginila z doma in pustila 12 otrok nepreskrbljenih se je zavzel zanje najstarejši v družini, John Bcdnar, star 23 let in vsled tega ga je vojaška komisija. oprostila vojaščine, ker je nujno potreben doma.
bilo na stropu naslikano zvez-j "Gospod de Boiscoran želi, da dnato nebo, po katerem so se Ivam izročim njegovo pismo." sprehajali okroglolični angle j-1 Grofica se je zdela silno pre-
Toda čas se je dotaknil te
senecena. "Meni?"
Ustavite
TISTB
BOLEČINE
jp.	Vaš zdravnik bo vam
V*	povedal, da skoro ni-
r^fts* ti en del vašega te-;
lesa ne uide slabim poslediciam bolečih U| '\N\M nog ali šibkih in bo-»UV V lečih podplat (arches).'
Dovolite, da vam poka-/ I žemo kako di. Scholl fr-r/ predmet za udobnost / l nog ali pa njegova zdra-1 J J^ vila pomagajo. 15c - 25c - 35c - 50c za zdravila ... in Dr. Scholl's Balanced Posture Arch Supports se dobe po nizki ceni $1.00 za par.
MANDEL SHOE STORE
6107 St. Clair Ave.
krasote s svojo uničujočo roko ! kakšno Pravlco?"
napol izbrisal lepe slike in po-1 Folgat •>* je brez besede 1Z"
bledel zlate arabeske, modrino j ročil Jacquesovo pismo.
neba na stropu in rožna ličeca' —•----
angelj cev. Tudi oprema ni bila več takšna, kakršna je morala j biti nekoč, v davnih časih, kol je bil ta prostor v svojem pol-j nem sijaju. Okna so bila brezi zaves. Po sobi je bilo v neredu' postavljeno različno pohištvo,! oteto iz požara v Valpinsonu—1 stoli, zofe, okrogla miza, vse i razbito in obžgano.
Toda Folgatove misli se niso J pečale s temi podrobnostmi. Poj glavi mu je rojil samo, korak, ki ga je pravkar storil in se mu je zdaj zazdel izredno resen in drzen. Nazadnje bi bil nemara še zbežal, če bi bil mogel, tako je postal razburjen. Napeti je moral vse sile, da je obdržal svoja čustva pod svojo oblastjo.
Nazadnje je začul nagle, lahke korake v dvorani za seboj; skoraj takoj nato se je pojavila grofica Claudieuse. Folgat jo je takoj spoznal, po opisu, ki mu ga je dal Jacques—hladna, resna, vzvišena, kakor bi se nje-
Ko je dospel Pvt. Roy A. Brown z ameriško armado na Irsko, je prinesel s seboj tudi svojo gita.ro, na katero prav skrbno pazi, ko zapušča ladjo, ker upa, da bo ž-njo daleč od domovine delal kratek čas sebi in svojim tovarišem.

Carole Landis, gledališka igralka, je zumcit> ško uniformo za vojaško. Na sliki jo vidimo na, vez '' lVl0r domačo obrambo na šerif oveni vežbališču v Los ArWele'
V bližini Springfield, III., je Robert Timm, sija tako neprevidno vozil, da je prišel z avtom na , škem križišču med dve lokomotivi. Avto je popolno'^. čen, a voznik pa je vseeno ostal pri življenju. Hese ^ delali tri m e, predrto so potegnili iz razbitega avta-enega voznika, ki nam ga kaže gornja slika.
UČITE SE M&LEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEšKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISK-SLOVENE rtCAOER"
zrečemu zuizana cena m stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland,

Pogled na goreči potniški parnik Norm andie, ki je pred nedavnim zgorel v newyor-ški luki. Ta luksuzni parnik je veljal $59,000,000 in je prvič pripeljal potnike v Neto York S. junija 1935.
ŽENINI IN NEVESTE'
NaSa slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri--iite k nam in si izberite vzorec
papirja in črk.
Ameriška Domovina .
6117 Št. Clair Ave.	HEnder«o"'