spono, potem kajpak ne doseže namena lirske poezije. ¦— Misel Vaša je res lepa —; kdo je ni že opeval, premišljuje, kako je življenje človekovo le pot po „solzni dolini" in od rojstva do groba rosi solza stezo, po „kteri človek se do groba vleče". Vendar ne moremo, ker ne smemo, imenovati Vašega soneta dobrega.
Ko človek rojen v solz dolino stopi, z naglasom vekajočim svet pozdravi. Oko v solzen (sic!) mu plava, jok ga davi, ko mati z ruto tesno ga oklopi itd.
Kako prisiljena je ta kitica! Kaj ne, hoteli ste reči: „z vekajočim glasom" ? A po-
Poziv.
Nakanio sam dati štampati podpunu glasovirsku udesbu svoje pučke opere „Smiljane", koju su moji prijatelji sa zadovoljstvom i oduševljenjem pozdravili. S toga se obračam na sve ljubitelje hrvatske glazbe, da me podupru u uvom za moje čedne okol-nosti veoma skupocijenom poduzeču. Ne pripada mi, da sam o svom djelu sudim i zato upozorujem na kritiku čuvenog franceskog strukovnjaka A. E. E. Vincenta, koja je kritika preštampana iz „Revue internationale de musique" u 34. broju lanjskoga „Vienca". Tvrdnja njekojih domačih kritičara, da „Smiljana" ne stoji na „ višini" moderne glazbe, posve je opravdana i istinita, a ja se tirne samo dičim i ponosim. Intencija bo moja bijaše, podati svom narodu zdravu hrvatsku glazbu, pravu hrvat-sku narodnu operu, čistu od svih „modernih" za-bluda. Držim, da sam sa „Smiljanom" svomu narodu više koristio, nego da sam napisao čitavu se-riju ..modernih" opera. Da je to istina, dokazom mi je okolnost, što su se za „Smiljanu" več sada stala zanimati njekoja prva kazališta inozemstva. S tog razloga dao sam „Smiljanu" prevesti na njemački jezik i to gospodjici Lujzi pl. Martini-jevoj, kojaje u tom pogledu priznata vještakinja. ;;Smiljana" če dakle izači sa hrvatskim i njemačkim tekstom. Spo-menuti moram, da sam prošie godine operu ponovno pregledao, porazdielio ju u četiri čina i pridao na koncu četvrtoga čina veliki esemble-finale. Podpuna glasovirska udesba če obsizati 39 araka u kvart-formatu, te če stojati u predbrojci 5 for. Obzirom na veliki štamparski trošak ova je eijena najumje-renija, te ce kasnije biti za knjižare povišena. Bit ču zadovoljan, ako pokrijem trošak; ako pak ne bi našao dosta odziva, zlo i naopako po mene. Ipak se nadam, da ne ču nastradati, te da ču nači dosta prijatelja i rodoljuba, koji če me podpomoči. Pozivam dakle sve  prijatelje  domače  umjetnosti,   da
trebovali ste še jednega zloga, torej: „z naglasom"! Veka — v solzah plava — davi se . . . človek bi res kmalu iz zgolj sočutja sam jokal ali se celo davil, zlasti če pomisli, da je oni siromak „oklopljen z ruto tesno"! Da se kmalu „po resno zažugani postavi stiska v klopi", da mu „sen kar na trnov pot prestopi" — je zopet silno neokretno. Da se „prihuljen kreče in vleče — do groba", je tudi resnično, a ob jednempoetiško grozno. — To malo smo mislili izraziti, ne da bi Vas žalili, ampak da bi vam povedali: Ako bodete tako stiskali ubogo poezijo, jo utegnete še zadaviti.
mi jave dopisnicom, da li su pripravni naručiti koji primjerak, da mogu bar po prilici opredieliti jakost naklade.
U Zagrebu, 18. veljače 1899.
F. S. Vilhar.
»Matica Hrvatska" razpošilja .sedaj svoj književni dar za 1. 1898. Te knjige so:
1. Ho ič : Slike is občega semljopisa (Rusija). Knjiga V. Dio prvi. Ša 97 slika i jednom zemljo-pisnom kartom. (Poučne knj. XXIII.) VIII. 399 str.; 2. R a b a r : Poviest najnovijega vremena od god. 1815. do god. 18 78. (Syjetske poviestiknj. XII.) 527 str.; 3.Lobmayer: Čovjek i njegovo gdrav-Ije. VII. 190 str.; 4. Nemčič: Isabrana djela. Uredio i uvod napisao Milivoj Šrepel. XXXII. 464 str.; 5. Sienkiewicz: Pripoviesti. Preveo i uvodom popratio Ivan Gostiša. (Slavenske knjižnice knj. VI.) XLIII. 248 str.; 6. Kranj čevič: Isabrane pjesme. (Zab. knjižn. 110—112.) 224 str; 7. Tomič J. E.: Zmaj od Bosne. Pripoviest. Drugo izdanje. (Zabavna knjižn. 113—115.) 196. str.; 8. Mulabdič: Zeleno busenje. Pripovijest. (Zabavna knjižnica 116—118.) 224 str.; 9. Leskovar: Sjene ljubavi. Pripovijest. (Zab. knjižn. 119—120.) 124 str.
Založne knjige za znižano ceno udom „Matice" so te-le:
1. Ksenofon: Isabrani spisi. Dio prvi (Kiru-pedija). Preveo i uvodom popratio Stj. Senc. (Prie-voda grčkih i rimskih klasika sv. XVI.) XIX. 255 str. (Cena za člane „Matice" 1 for.); 2. Šrepel: Rimska književnost i latinski jesik. (Knjižnice za klasičnu starinu knjiga III.) VII. 147 str. Cena za člane „Ma-tice" 60 kri; 3. Hrvatske narodne pjesme. Dio prvi. Junačke pjesme (Muhamedovske). Knjiga treča. Uredio dr. Luka Marjanovič. (Cena za člane 1 gld. 50 kr.)