MESEČNI NOTRANJE POLITIČNI PREGLED
Razvoj teče
BUža se čas, loo bodo tniarale delovne organdzaoiue sestaiviti am oddaitd za&Hjaičine raSuine. Ra-čminslka  pcctoadevanda mamsiikje
spremilijata napetost in bogazem, al bodo biOance uspešrae pa fcurii, ali bodo spcejete brez za-sfcojev in zanaudmiiih p<>pxav(kov.
NALOGE SINDHCALNIH ORGANIZACU V OBČINAH
Na nedaiviiih posvetilh seOcre-tairjeiv občmskih itaonfecrenc ZK., ptredsed!nii)kx>v teviršnih svetov občanstoiii' skupščdn in delega-tov zdiruženega dela v gospo-damstol zboamici je bito alastti vettitoo gowra o viogi sinditeal-ndih organizacdij v 0bčd!t)i, češda je prav zdaj pinilložnost — ob sporejemanju zalkiljiučndh raču-no7 — da se delo teh organiza-oij poživi. Znatae naioge čaka-jo* sdmddkailne oa^anizacije pored-¦vsem v občtoiS&iih fcoorddnacij-skiii   odbOTih za sitaMdzacdjo-
Psrd5sad0vati si bodo moraie, da obravnava zaikilijučaiii račumov po ItooleMi-vih ne bodo samo goie fiamiailnostd, ampak je ypsras6o Mainc treba pregledatd ceao -rosto piroblemisikah zaclev.
¦ Ali imajo detovme argaradEacdje toliko obrataiih ared&tev, da bo-do laihko najemaite teredi*e? Ali so teffii boilg aM manj gospodar-no  zaiposlovale nove  deiavce?
Kaj so ufarendle pox>fci preveli-kerrau obsegu - bolezmn ta izo-stanfcov od dela? Kaifco je bila v prafcsi upoštevaina sindiifcalna •Idsta? m tako napirej. Ge bodo člami občinskih sindifcalindb sve-tov hoteM biti kos tem zahte-vam, bodo moraM temeiliitto proučevatd vprašanije ptonara-noa, samoupramaega spoerazu-mevamoa v gospodarst/vu, pro-bleme v delAtmi dohcK3Jka in po-dotahe stsvairi. Sw©da "bi bito hudo narobe, če bi si občimsikn sindikatai sveta pa-«dstavijald svo(je natoge v sfcupnem priza-devanju za stabdfeaoioo tako, da bi se omejevaM na pfeme-na navodla. ©vcnjo stabdlizacdo-sk» pomoč moraio videtd pred-vsetn v ždiveni stdikiu s sindiikal-ruiini delavci v TOZD.
KAKO BO LETOS
S SKUPNO PORABO?
V  mainulem meseou' se je to ¦vpa-ašanije   doikoiičino   dzčdstito, dne 10. febnuamja pa sta pared-sednik repubMšfoega IS Andrej Marinc in podpredsednjk  Av-gužtin Lah se^mandla 6 stmktu-vo slkiuptie pocra/be v Ietu 1976 predsedmatee iHvirŽinih svetbov ob-čiinsadai sikiupščto. V prcimerd&vi z lansaatai lebcan bo delež o*ro-Skega varetva enak, tx>rej 11,9%; parav taioo bo «nak delež zdmv-sfcva, namreč 40,7 %. Delež iso-bnaževanga bo meltoolilko mainiSi
—  35,2%, medibam too je bil lani 35^ %. Veodair pa je ob tem tireba pripoinmti, da bodo sred-sfrva za giradnoo štuidentsfeih in dijašfcih   domov   zagotovlo&ia posebeO na podlagi zatoona, ki ga bo prapravtil   daviršni   svet.
Druge obHlke steupne pocrabe bodo imele lestos bodasd enak deLež, ali pa manjši kot lani. Sarao fcultura \x> dobiila nefcaj več, namreč 3,4 namesto 3,3%," koldikofr je dofoiOa lani.
V   splošind poarabi slovenskHii občin se  bodo  sredstva ob-li-kovala letos tailco, dia bodo za 20 % aaostajaila za realno rast-jo diružbenega piokTvoda. Bred-log t^ga dogovoora bodo ob<Sn-slce skujpščiine podjpisatte ikonec febcrufl«pja. Občdne so bile več-lorait opoaO'Pj€(ae, da maraijo iz piroračunov dzfLočtiltd vse, Jkar ne soda vaaije, m. se jprenaša na sfcupno porabo, cziroma na sa-irw>uipraiv!ne totetreene   steupno-sta.
Poipoilnoina očitno je, da -bo-mo tetos mteamsmo varčevaii-Na ¦regitaaataih posvetali in po občinali so se vse otaužbeno paldibii&ne oa^andEacdje zawzele za zmatne omejibve ipoa-abe ka-kioir to teooja sbabiddzacdja. Upa-td je, da se bodo v raapravah •o steuipni Dpomabi enateo CKdlo&io zairaeli za vamčevanoe, eilasti adaij, ko bodo (naepirafvljali o za-fcljiučniiiti (ra&uoih, todi delavcsi v TOZD ta. dinugii detovni Ijiud-je.- Uispsld boano samo ibedaj, 6e bo !vam5evanijie (postailo giba-rnje,   poffitidna   siteupna   akcija!
Ko bl pa ta. načrti ostali sanK) stvair stmolkioivailiih služb v, občd-nah in delovraili otrganizaoiijah
— uspali še zdateč iae bd bal za-g<xtovl(je<n.
IMPERATIV: PRODUKTIVNOST IN IZVOZ
še tako pametoo va<r<Sevanije pii poi-abi pa seveda ni dovolg. Na - s' abdlizaoijskd fironitd nas 6akata slej teo pxej še obedve poglavitni ofemzdivi, fcl land ni-sta bili zadosti prodorni — pri-zadevanje za večjo produfctdv-nost deJa iaa intsnzivnejšo vkijudirteiv našega go.-podarsbva v mednarodoo deJitev dela. Yse kaže, da rnmoge delovne orga-n>izaca(je še rsiso pafele do spo-znajxja, da bodo našd srednje-rodnd raavojioi načrti iapotoje-ni samo v prdmecu, Če bomo povečaM proizvodnost. Kako počasi proddira to spoznanje, je razvuidno že iz dejstva, da mraogoikje zeto zanemarjajo no-branjio deMtev, da nagrajujjejo delo brea tKbrezaie stimulativ. nosti, kafccKT bd bili preprdčani, da bodo delavcd garali že zaradi same delovne obveeaiostt, ne pa tudd zaradi materialnega in-teresa. Uraivinalovstoe težnje pri-zadevaijo seveda samo marildive usfcvarjaloe, lerauhov gotovo ne.
Napačno ravnajo povsod, kaer se boge, da bd zaradi vzpodbu-dnega nagrajevanja dobrih de-lanrcev zraanjkovalo denaaija za vse člane kolebtiva. Takš.no ra-¦vnamije je apoflPbunistično! Ni rau mogoče daM dirage ©bike ka-kosr — lažna soMdarnost. Med dorugdimd lebošmoimd poMitačsnimi nalogami nas nedvamno kliče-enotoa zavestam afccija v fironti SZDL, v organizad^aii ZK in siandaikatov, da boano pri na-graj€5varyu dn s tem v boju za večijo produktiviMDSt odločnejši.
BDkorati z' boOJjšo Uireditvijo nagirajevanija bodo seveda de-lovne arganizacdije moaraie po-gnati že naprej še visto zamu-jemdh zadev: iaboljšati in stno-taneje prdilagodiibi prottevodmiji oTganizaoiiio dela, dosečd večji izkortstak vtožemiih sredstev, boild pribMžati proiavodinjo po-tretoam taga isa >tafeo naprej.
KAKO  NAVZVEN?
Kaar zadeva iavoe, pa so le-tošaje na&oge. še težje. Za vsako ceano imaraino pospeždrti blagov-no memoavo z deželami v raz-voju; tare nas fcudd *o, da pre-malo iavažamo na tirge ratzmtih zalnododh diržaiv, ker zaradi pre-vasokih lastnih cem (beeri: za/ rada porenisske prodiuitotivnosti) tam nasmo konlpuirenčnd- Stanje barno iabdtJšaM Sjpet samo s politničraLmd sredsbvd na samo-. upiraivniži bojiščih — tafeo, da bodo delavci telteoče seznanjeni s konfcretiraiiim' izjvozaidmi ih UfTOendmi programi te<r z objek-tdvndimd težavaimi. Dedavska ini-cdativa bo poeartoivinio vplivala budi na poljii iznajdljivosti, ka-ko s pridorn nadomeščatt uvo-, žene surovdne ž doraačimi. In naposled, sbvair pditddine akotje je, da se bomo bcAje povezali z argandaacdoami združen^ra dela v droglh repubiikah — kar nam doelej ni in m v zadostai meori uspevalo.
Z. Križišnik