Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRAD ■utSiSSEESS POTOVRLDfl fiGEHCUfl Več v notranjosti časopisa. Kronika Slovenija • Banke, ki so letos najbolj podražile storitve O Stran 24 Ptuj, petek, 25. julija 2014 letnik LXVII • št. 58 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR - KOPALNIC 5 : ;. V^CMrteO 'liilivllen'K k^l-c r* | Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Štajerski lPOdFavje • Nekoč velik balonarski praznikdafiEsJI.eišje.[spomin BalonarstVo na aiPtujujugagaM arski praznik na ptujSko^ebo^r|Vab|lSeSft!SS Ce je jdoslej veljalo, da je tridnevni | balonarski ' praznik na ptujskojnebo »Podpore ni | bilo, bilifsmojdobri | lejžal kakšnQfotografijo za potrebe^volitev desetinerdomacihi inLtujih balonarjev in se je celo razmišljalo|otekmovanju|vi svetovnem merilu, je i ^ flAkv! IA vn I/^I/^HA (^Ariv^fiiA KlStraniS] A M . p, Fini" \........... wfjffl Aktualno Ormoško • Razočarani župani brez svojega poslanca O Stran 2 in 3 Spodnje podravje Poljčane • Samostan Studenice za en evro O Stran 8 Štajerski TEDNIK z novim pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. IRtpiBffMjg it m ¡A > 2 Štajerski Na sceni petek • 18. julija 2014 Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž • Ostali brez poslanca Razočarani župani: ormoško o Župane ormoškega konca - občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž - smo povprašali, kako komentirajo dejstvo, da so tudi štirih letih ormoško območje na področju razvoja ostalo prezrto, njihovi predlogi in interesi pa preslišani. Prepričani so tudi, da se b Sok: »Ne pričakujem veliko« »Sedanji volilni sistem pač ne omogoča, da bi vsak volilni okraj imel svojega poslanca. Mi smo tako že drugi, sicer ponovno predčasni mandat ostali brez poslanca. Nihče od naših kandidatov se očitno ne more v okviru svoje stranke na listi, na kateri je kandidiral, prebiti v ospredje, lahko bi rekel na prvo mesto. Po drugi strani pa so naši volivci volili kandidata stranke Mira Cerarja Erika Kopača, ki ga nihče niti ni poznal. Tudi sam ne vem, kdo je to in kaj bi ta človek lahko naredil za naše ormoške občine. Niti ni prišel na nobeno od občin, da bi se Uvodnik predstavil in se pozanimal o naših problemih. Dobil pa je skoraj 27% glasov, kar pomeni, da ga je volila več kot 1/4 naših volivcev. Podobno je bilo pred tremi leti s stranko Pozitivna Slovenija, ko so se naši ljudje odločali za Zorana Jankoviča. Pravijo, da imajo volivci vedno prav, čeprav sam o tem nisem prepričan,« meni župan občine Ormož Alojz Sok, ki je prepričan, da bo ormoški konec na področju razvoja ponovno prezrt: »Za nas to seveda pomeni, da se v Ljubljani nihče ne bo trudil za razvoj ormoškega območja. Sicer ustava pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva, a sam vem, da poslanci zelo lobirajo za lokalne interese.« Predvolilna županska gradbišča Državnozborske volitve z zadnjimi rezultati so dokončno za nami, pred nami pa so že nove, lokalne. Uradno napovedane za peti oktober. Čeprav se zdi, kot da se ne dogaja še nič, pa se že pojavljajo prvi bolj ali manj resni kandidati z bolj ali manj resnimi programi, še bolj pa idejami. Pa še to le v največji spodnjepodra-vski občini. V vseh drugih, manjših občinicah razen govoric in kakšnega natolcevanja ni videti še nikogar. In čeprav je tako na prvi pogled videti, kot da je vse mirno, sedanji župani s po tremi, štirimi ali še več mandati za seboj že pridno peljejo svojo predvolilno kampanjo. In to ne od zdaj, pač pa že nekaj časa, pravzaprav že najmanj od lani. Ne s plakati in ne s predvolilnimi zborovanji - to še vse pride -, ampak s histeričnim zaključevanjem del na številnih odprtih gradbiščih. Tisto, kar še ni narejeno in dokončano, mora biti najkasneje tam nekje do sredine septembra. Pri tem je seveda zelo uporabna floskula, da morajo biti dela končana najmanj do konca septembra zaradi učinkovite porabe evropskih sredstev. Dejansko pa ni boljše volilne kampanje od tiste, katere vrhunec je rezanje trakov in trkanje šampanjskih kozarcev ob novih pridobitvah, s kupi zadovoljnih obrazov presrečnih občanov, ki se veselijo bodisi nove ceste bodisi prenovljene šole, vrtca, dvorane, zgrajene kanalizacije. Čeprav je vse zgrajeno in narejeno pravzaprav z njihovim oz. našim denarjem, ali ne? Prav v teh (predvolilnih) otvoritvah imajo sedanji župani načeloma velikansko prednost pred novimi kandidati, ki pač še nimajo pokazati ničesar. Sicer pa: pri letošnjih jesenskih lokalnih volitvah me najbolj od vsega zanima, koliko kandidatov - zlasti še dosedanjih zvestih županov Ljudske stranke - bo na našem območju kandidiralo na listi SLS. Saj veste, na listi stranke, kije ostala brez enega samega samcatega poslanca v parlamentu. Ampak to je že druga tema, za kdaj drugič. Stave pa bi bile zanimive že danes. Simona Meznarič Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Alojz Sok: »Naši volivci so volili kandidata stranke Mira Cerarja Erika Kopača, ki ga nihče niti ni poznal. Tudi sam ne vem, kdo je to in kaj bi ta človek lahko naredil za naše ormoške občine.« Jurij Borko: »V mandatu 2008-2011 smo imeli poslanca, ki je kljub izvolitvi delal proti občinam v našem volilnem okraju ...« Župan Sok je še dejal, da je ob različnih priložnostih večkrat poskušal opozoriti občane, naj volijo domače kandida- te. »Žal sem očitno bil presli-šan,« je pripomnil Sok in izrazil dvom v delo novincev: »Še bolj me je strah množice novincev v državnem zboru (DZ), saj je to enako, kot če bi nogometni trener za vsako olimpijado sestavil večji del novo nogometno ekipo. Medijska propa- ganda novih obrazov očitno deluje, pomeni pa to, da stari obrazi v ozadju vodijo nove obraze v ospredju - v DZ, kot hočejo in želijo. Bojim se, da Slovenska Bistrica • Poroštva v višini 14 milijonov evrov Aha Emmi pridobil posojilo za financiranje Družba Aha Emmi iz skupine Aha, ki je od aprila letos v prisilni poravnavi, je pridobila novo likvidnostno posojilo v višini 1,5 jilo je s soglasjem sodišča zagotovila Delavska hranilnica, sredstva pa bo družba porabila za poravnavanje obveznosti za op Posojilo izkazuje, da je družba Aha Emmi z zadnjimi ravnanji, vključno s prisilno poravnavo, ponovno pridobila zaupanje gospodarstva, je na svoji spletni strani 10. julija objavila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Predlog prisilne poravnave podjetja iz Slovenske Bistrice, ki je del skupine Aha v lasti Mojce Lukančič in Nigela Buxtona, je zaradi prezadolženosti podala največja upnica, DUTB. Ta je konec aprila ocenila, tako poroča Slovenska tiskovna agencija, da je podjetje s 337 delavci in več kot 300 dobavitelji kljub trenutni visoki zadolženosti po uspešnem prestrukturiranju sposobno servisirati svoje obveznosti in še naprej zagotavljati visoko kakovost svojih izdelkov. Jedro problema Aha Emmi je po mnenju direktorja Romana Stegneta (tako je razvidno iz poročila upravitelja prisilne poravnave Mirana Kosa) v preveliki zadolženosti podjetja zaradi danih poroštev družbam v skupini AHA in ne v slabem poslovanju slovenje-bistriškega podjetja. »Danih poroštev družbam v skupini je za 14 milijonov evrov in navedeni podatek, če bo nespremenjen s pogajanji ali učinki postopka, je zelo neugoden za Aha Emmi. Pomembno dejstvo se mi zdi, da je dolžnik ohranil raven prihodkov iz prodaje v primerjavi z obdobjem od 1. januarja do 31. maja letos, in to kljub zaradi prisilne poravnave nezaupanju dobaviteljev. Ne glede na navedeno so se prihodki v odnosu do leta 2013 zmanjšali za 23 odstotkov, kar pa ni spodbudno,« je v poročilu zapisal Kos. Družbi Aha Emmi svetuje prestrukturiranje stroškov storitev, dela, blaga in materialov ter povečanje prihodkov od prodaje. »Po meni znanih podatkih se dolžnik zelo trudi povečati obseg prodaje, glede stroškov pa ga opozarjam, da v okviru možnosti (glede na vpliv efekta začetka postopka prisilne poravnave) bdi zelo neumorno tudi nad tem,« je v poročilu, objavljenem na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, zapisal Miran Kos. Mojca Vtič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 18. julija 2014 Aktualno Štajerski 3 bmočje bo ostalo prezrto na tokratnih državnozborskih volitvah ostali brez poslanca. Župani so nad tem razočarani. Prav vsi so mnenja, da bo v naslednjih odo s problematiko občin še naprej morali ukvarjati sami. Foto: Črtomir Goznik Mirko Cvetko: »Se bomo v našem okolju sploh znali kdaj povezati?« bo naše območje ostalo tudi v tem mandatu prezrto, kot se to dogaja že od leta 2008 dalje. Od vsega skupaj tako ne pričakujem veliko.« poslovanja milijona evrov. Likvidnostno poso-ravljanje osnovne dejavnosti. »Delavska Hranilnica verjame, da je Aha Emmi še vedno perspektivno podjetje. Korist bo obojestranska, ker bomo v pretežnem delu plačilni promet preusmerili na to banko. Držali se bomo načela: kdor nam je pomagal v najtežjih trenutkih poslovanja bo postal ključni dolgoročni partner!,« je dejal direktor Aha Emmi Roman Stegne. Denar bodo namenili za pravočasno poravnavanje obveznosti do poslovnih partnerjev in zaposlenih ter plačilo stroškov postopka prisilne poravnave. Posledično se bo bistveno izboljšala oskrba s surovinami. Prav tako bodo lahko dokončali že pričete investicije, je pojasnil Stegne. Dodal je, da ima podjetje do zaposlenih poravnane vse obveznosti, naslednjo plačo pa bodo izplačali ta konec tedna v celoti, z vsemi obveznostmi iz naslova plač. Borko: »S svojo problematiko se bomo še naprej ukvarjali sami« »Po rezultatih volitev vidimo, da so se glasovi zopet kar precej razbili, tako da tisti z nizkim in visokim vstopnim pragom v parlament na nivoju volilnih enot in volilnih okrajev niso dosegli zadostnega števila glasov. Seveda moramo upoštevati zakonsko podlago, da je vsaki stranki in posameznikom omogočeno kandidiranje. Premajhno pa je zavedanja tistih, ki kandidirajo, kaj je treba, da prag vstopa dosežeš. Tudi neka neenotnost med posameznimi strankami je rezultat tega neuspeha,« meni župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, ki dejstvo, da so zopet ostali brez poslanca, ocenjuje kot velik neuspeh in slabost, saj lahko poslanec, bodisi član vladne ali nevladne stranke, s svojim dobrim delom, zagovarjanjem stališč, vplivom in dobrimi predlogi bistveno pripomore k reševanju problematike nekega območja. »Ker tega pač še nismo spoznali, se bomo s svojo problematiko še naprej ukvarjali sami in hodili trkat na vrata ministrstev v Ljubljano,« je prepričan župan Borko, ki je še dejal: »V mandatu 2008-2011 pa smo imeli poslanca, ki je kljub izvolitvi delal proti občinam v našem volilnem okraju.« Cvetko: »Treba bo nastopati složneje« Dejstvo, da je ormoško območje ponovno ostalo brez poslanca, je tudi po mnenju župana občine Sveti Tomaž Mirka Cvetka za vse tri občine slaba popotnica v obdobje naslednjih štirih let. »Vzrok je mogoče iskati v množici kandidatov, ki so se odločili za kandidature - teh je bilo kar 11. Očitno med njimi ni bilo dovolj prepoznavnega, ki bi prepričal volivce in dobil potrebno število glasov,« meni župan Cvetko in še dodaja: »Morda bomo v prihodnosti morali spoznati, da se je na območjih, kot je naš prleški svet, treba povezati in nastopati precej bolj složno. Smo pripravljeni na ta korak? To je vprašanje, na katerega je v danih razmerah težko odgovoriti.« Monika Levanič Ptuj • Balonarski klub bo prenehal delovati Se ptujsko balonarstvo poslavlja? Terme Ptuj nocoj vabijo na balonarsko noč s Tanjo Žagar in minimalnim dogajanjem nekoč pravega balonarskega praznika, ki je na ptujsko nebo v najboljših časih privabil dvajset in več balonov iz Slovenije in sosednjih držav. Celo tako je bilo, da so na Ptuju razmišljali, da se bodo v bližnji prihodnosti podpisali pod organizacijo tovrstnega svetovnega dogodka - tekmovanja zračnih ladij. A se je v zadnjih letih zasukalo povsem drugače. Balonarski praznik, nekoč tridnevni dogodek z vidno udeležbo domačih in tujih balonarjev, je pričel počasi ugašati. Na Ptuju se je izšolalo veliko pilotov balonov, lani pa je ugasnil tudi ta strokovni del. Po sprejemu evropske zakonodaje na tem področju slovenska agencija za civilno letalstvo to dejavnost vidi le še kot komercialni projekt, je kritičen predsednik BK Ptuj Branko Ambrožič. Letošnji balonarski dogodek bo sicer 22. doslej, a je daleč od tistega, kar so v Ba-lonarskem klubu Ptuj pripravljali nekoč. Branko Ambrožič ugotavlja, da poti nazaj ni in da mu ne preostane drugega, kot da klub preneha delovati, saj pogojev za delo nima več. V letošnjo balonarsko noč se bodo vključili z napihovanjem balonov, predstavili bodo tudi balonarski krst, če bo vreme ugodno, bodo spustili še lam-piončke, nad Ptuj pa se bo v petek in soboto dvignilo nekaj balonov iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. Odzvali so se na prijazno vabilo Term Ptuj, kjer želijo oživiti dogodke, ki so v preteklosti zaznamovali Terme in Ptuj - sicer ne več kot BK Ptuj, temveč kot skupina balonarskih posameznikov, pove Branko Ambrožič. S projekcijo slik bodo spomnili na zlato obdobje ptujskega balonarskega praznika. Predstavili bodo zgodovino kluba in se s priznanji zahvalili tistim, ki so zaznamovali njegovo dejavnost. Bili smo dobri za predvolilne fotografije... V dvajsetih letih nihče v ptujskem okolju ni bil sposoben za skupno mizo posesti aktivnih organizatorjev dogodkov, da bi se uskladili, predvsem pa, da bi se prepoznali med prireditvami, izbrali najpomembnejše in druge projekte, ker nepomembnih ni, ugotavlja Ambrožič. »Ker tega ni bilo, smo se prebijali, kot smo se znali, tu in tam se je komu zdelo, da se je fotografiral z nami, tudi za potrebe volitev, kaj več pa jih že ni zanimalo. Pomoč je bila, tega ni mogoče zanikati, vendar premajhna. Ptuj se je v širše okolje zapisal z balonar-skimi dogodki, in če bi to znali prepoznati, bi balonarstvo na Ptuju še lahko živelo tudi kot pomemben segment turizma,« je še povedal Ambrožič. MG Foto: Črtomir Goznik Bo ptujsko nebo ostalo brez balonov? 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 25. julija 2014 Slovenija, Podravje • Kateri dopustniški kraji so za Slovence najatraktivnejši Na vrhu (spet) hrvaško morje, Za veliko večino Slovencev že tradicionalno velja, da poletni dopust najraje preživijo na hrvaški obali. Tudi letos, vsaj po podatkih 1 letuje tudi na slovenski obali, med tujimi destinacijami pa so v ospredju grški otoki in Turčija, pa tudi Tunizija z Djerbo in Španija. Turistične agencije smo povprašali še, kako se spreminjajo ne le cilji, ampak tudi do-pustniške navade Slovencev, kakšni aranžmaji so najbolj prodajani, pa tudi, kako je s prodajo najdražjih počitnic in koliko te stanejo. Kompas: hit je Mediteran; mladi na grške otoke, družine v Turčijo »Največ naših gostov se letos odloča za destinacije, ki jih ponujamo na Mediteranu, kamor letimo iz Maribora in Ljubljane, ter seveda za destinacije vzdolž Jadranske obale.V Grčiji bi izpostavila otoke Rodos, Lefkas, Zakintos, Kos in Santorini ter letošnji novi destinaciji Samos in Lez-bos, medtem ko so na Jadranu v ospredju destinacije v Istri, Medulinu pri Puli, Biogradu na Moru, na makarski rivieri Igrane, tudi otok Hvar z Jelso ter seveda Šibenik in Mali Lo-šinj,« je pojasnila vodja mariborske poslovalnice Kompasa Sabina Oček. Po njenih besedah se Slovenci največkrat r v. Število turističnih agencij rahlo raste Kot so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije, je v Sloveniji registriranih 560 turističnih agencij. Njihovo število zadnja leta rahlo narašča. »Konec decembra je bilo registriranih 524 turističnih agencij, število se spreminja iz meseca v mesec, ene agencije vračajo licence, druge jih pridobijo in odprejo novo agencijo. V letu 2013 se je odprlo 60 novih agencij in zaprlo 33,« je pojasnila svetovalka Turistično-gostinske zbornice Slovenije Milena Jagarinec. J odločajo za tedenske aranžmaje z različnimi storitvami, kar je povezano predvsem z izbiro destinacije. »Tako na Hrvaškem večina še zmeraj povprašuje po polpenzionih, v Turčiji po storitvah all inclusive, v Grčiji pa poleg nočitev z zajtrki opažamo vedno več povpraševanj po ponudbah all inclusive, saj jih tudi Grki vsako leto vedno bolj širijo in dopolnjujejo.« Mladi se večinoma odločajo za otoke, npr. Zakintos, ki je zelo živahen otok, kjer je poleg čudovitih plaž, turkiznega morja in neokrnjene narave obilo možnosti za zabavo. Prav tako so med mlajšimi zelo popularni Rodos ali Santorini, Kreta, v Španiji Mallorca, prav tako Bolgarija. »Med družina- Obvezna in preventivna cepljenja Cepljenje dopustnikov je potrebno za potencialna področja z malarijo, rumeno mrzlico in/ali hepatitisom, vendar ni nujno, da se potovanje »giblje« po teh območjih, in zato ni nujno pogoj za vstop v neko državo (npr. cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je obvezno samo za potnike, ki hočejo obiskati Meko in/ali Medino). Več informacij o nujnosti cepljenja pa je dostopnih na spletni strani http://www.zdravinapot.si/destinaciie/. mi in starejšimi je zelo popularna Turčija, v Grčiji pa otoka Kos in Samos. Športni navdušenci se recimo bolj odločajo za otoke Karpatos, Lefkas in Rodos, ki ponujajo možnost vodnih aktivnosti.« Kot je še povedala Očkova, je letošnja prodaja poletnih turističnih aranžmajev primerljiva z lanskim letom. »Morda se kdo več odloči za počitnice v zadnjem hipu, včasih povprašujejo tudi po krajših paketih. Na nekaterih destinacijah ponujamo tudi počitnice tipa Kompas AS. Gre za koncept cenejših počitnic, dostopnih za vse potnike, kjer ob rezervaciji gost določi kategorijo namestitve, ki jo želi, konkretno ime hotela pa izve ob prihodu na destinacijo.« Po besedah vodje Očkove je bil letošnji najdražji aranžma, ki so ga prodali, v Maleziji -skoraj 10.000 evrov. Visoke cene pa lahko najdemo tudi na območju Mediterana, in sicer počitnice v kakšnih luksuznih vilah. »Recimo za Santorini boste v glavni sezoni odšteli 3.850 evrov za dve osebi, na Zakintosu stane najem vile s petimi zvezdicami za sedem dni z letalsko vozovnico 2.718 evrov za dve osebi,« je pojasnila Očkova in dodala, da večina gostov počitnice plača z gotovino in s tem izkoristi še kakšen popust. Veliko jih plačuje tudi s karticami - ali običajnimi bančnimi ali s karticami, ki omogočajo plačilo na obroke. Za rezervacijo aranžmajev pa se stranke še vedno raje osebno oglasijo v poslovalnicah, čeprav so v porastu rezervacije po spletu in telefonu. Po besedah Očkove cepljenje za destinacije na območju Mediterana in Jadrana, kamor v poletnih počitnicah potuje večina Slovencev, ni potrebno. Vsekakor pa je za vse destina-cije priporočljivo zavarovanje z asistenco v tujini. Relax Turizem: Istra in Kvarner, porast paketov all inclusive Po besedah predstavnika turistične agencije Relax turizem Jožeta Režonje je letos za Slovence najaktualnejša turistična destinacija Jadranska obala. »Največ naših gostov bo počitnikovalo v Istri (Rovinj, Poreč, Umag ...), Kvarnerju Bistričani najraje na Hrvaško, najbolj prodajani 7-dnevni paketi Turistična agencija Sajko s sedežem v Slovenski Bistrici ugotavlja, da se prebivalci z Bistriškega večinoma odpravljajo na poletne počitnice v sosednjo Hrvaško. Tako so med najpogostejšimi destinacijami, ki jih izberejo, Biograd na Moru, otoka Krk in Rab, Kašteli oz. okolica Trogirja, Vodice, Pag, Makarska ter vedno priljubljeni Umag, Poreč in Pula. Med bolj prodajanimi aranžmaji so še počitnice v Turčiji, Tuniziji in na grških otokih. Med Bistričani so priljubljene destinacije še Slovensko primorje in zdravilišča. Stranke se največkrat odločajo za sedemdnevne hotelske namestitve, a tudi za tridnevne pakete s polpenzionom in ponudbo all inclusive, medtem ko je nočitev z zajtrkom precej redka. Sicer pa se starejši gostje najraje vračajo v že znane kraje, večinoma na Hrvaško. »Mlajša populacija pa išče cenovno ugodne počitnice in kraje, ki so znani po prireditvah za mlade. Tako se odločajo za Novaljo, Vodice in ponudbe z letalskim prevozom v druge sredozemske države,« je dejala Marinka Katič Sajko. Slovenjebistriški ponudnik turističnih aranžmajev je tudi opazil, da je povpraševanje še vedno veliko, vendar pa njihove stranke predvsem povprašujejo po ugodnejših ponudbah in se odločajo za krajše počitnice. »Seveda pa prodajamo tudi dražje aranžmaje; to so predvsem potovalni, ki trajajo približno 14 dni. Na primer Skandinavija z Nordkapom stane 1.900 evrov, potovanje po Kanadi stane 3.500 evrov, Islandija 1.400 evrov, Irska in Škotska 1.600 evrov. Nekateri si ne želijo morja, ampak potovalne programe, in ti sežejo globlje v žep, saj se v okviru teh programov neprimerno več doživi in vidi,« je o ugotovitvah agencije zapisala Marinka Katič Sajko. Dejala je še, da opažajo porast rezervacij preko spleta, vendar pa njihove stranke vsaj poletne aranžmaje v večini še vedno rezervirajo v agenciji. MV Foto: Črtomir Goznik petek • 25. julija 2Q14 Tednikov objektiv Štajerski 5 oblegana tudi Grčija urističnih agencij, ki smo jih zbrali, ni bistveno drugače. Poleg hrvaške veliko Slovencev Foto: Črtomir Goznik (Krk, Lošinj, Rab ...), Dalmaciji (celotna dalmatinska obala ter otoki Hvar, Brač, Vis, Kor-čula), v Neumu v BiH in Črni gori. Na Mediteranu pa je letos največ zanimanja za Grčijo (Rodos, Krf, Halkidiki), Tur- čijo, Egipt, Severni Ciper in Tunizijo z Djerbo.« Slovenci se največkrat odločajo za tedenske - sedemdnevne počitnice s klasično ponudbo s polpen-zionsko storitvijo. Po besedah Režonje pa so tako na Jadranu Ormožani vse manj na potovanja, najaktualnejši 7-dnevni aranžmaji Kot nam je povedal lastnik turistične agencije Radenko Miličič, se Ormožani letos najraje odločajo za Slovensko primorje (Portorož in Simonov zaliv), Hrvaško, dobro pa se prodaja tudi Črna gora, medtem ko se druge mediteranske države ne prodajajo najbolje. Ormožani se najraje odločajo za sedemdnevne počitnice s polpenzionsko storitvijo. »Skoraj 80 % strank se odloči za tedenske aranžmaje, za 14 dni pa je povpraševanje izredno majhno,« je povedal Miličič in dodal, da obstaja razlika med starejšimi in mlajšimi dopustniki. »Starejši najraje vzamejo hotel na osnovi polpenziona, mlajši pa sobe in apartmaje. Glede destinacij pa ni velikih razlik - v glavnem se odločajo za Hrvaško.« Iz leta v leto pa se drastično zmanjšuje prodaja aranžmajev. »Vsako leto se vsaj za 20 % zmanjša število potovanj, letos še celo več: mislim, da je prodaja padla kar za 30 oziroma 40 %.« Kot nam je še povedal Miličič, je bil letošnji najdražji prodani aranžma v Budvi: za sedem dni dopusta je stranka odštela 1280 evrov. Sicer pa je še dejal, da stranke počitnice raje rezervirajo na spletu kot osebno v agenciji. »Precej manj je rezervacij v agenciji. Tako ne plačajo davka in nekaterih drugih stroškov in je ceneje,« je povedal Miličič in dodal, da Ormožani počitnice najraje plačujejo na obroke ali z bančnimi karticami. ML kakor na Mediteranu še vedno v porastu turistični aranžmaji s ponudbo all inclusive. Kot je še povedal, je glede povpraševanja opazna razlika med starejšo populacijo in družinami. »Družine največ povprašujejo po aranžmajih, ki so prilagojeni najmlajšim - družinske počitnice. V naši ponudbi je več kot 200 hotelov, kjer bivajo otroci do 12. leta brezplačno, ponekod brezplačno celo dva otroka do 15. leta v sobi z dvema odraslima. V vseh poletnih klubih imamo organizirano profesionalno animacijo in otroško animacijo. Starejša populacija pa največ povprašuje po počitnicah v pred- in posezoni (maj, junij, september, oktober) z organiziranimi avtobusnimi prevozi in z vključenimi aktivnostmi v Se- nior klubih - tako na Jadranu kakor na Mediteranu,« je pojasnil Režonja in še dodal, da v zadnjih letih opažajo porast prodaje poletnih aranžmajev (klasičnih poletnih počitnic) po povprečni stopnji 6 %. Najdražje počitnice, ki so jih letos prodali, so predvsem za različne eksotične destinacije - od Dubaja, Sejšelov, Maldi-vov, Tajske do Balija, Filipinov, Avstralije in Havajev. Naštete destinacije imajo po besedah Režonje velik cenovni razpon, od 1500 do 3500 evrov na osebo. Sicer pa po njegovih besedah večina strank aranžmaje še vedno osebno rezervira v poslovalnicah, drži pa tudi trditev, da je v porastu interne-tna in telefonska prodaja. Sonček: več potovanj za krajši čas, kombinacija morja in planin Na turistični agenciji Sonček ugotavljajo, da so med Slovenci še vedno najpogostejše lokacije dopustovanja na hrvaški in slovenski obali, od Sredozemlja pa grški otoki in Turčija. »Veliko je kratkih paketov v termah in hribih (predvsem v Kranjski Gori), saj ljudje radi kombinirajo sedem dni morja z nekaj dnevi v hribih ali z adrenalinskimi termami s tobogani,« je dejala Nataša Jeza Kotnik iz turistične agencije Sonček. Povedala je, da zadnja leta v agenciji ne zaznavajo zmanjšanega števila potovanj, zaznavajo pa spremenjene navade. »Tako je več rezervacij v prvi in zadnji minuti, ljudje bolj sledijo akcijam, več je letovanj v pred- in posezoni (ni več vse skoncen-trirano v »špici«), ljudje potujejo večkrat na leto za krajši čas ...«. Ob tem se družine pogosteje odločajo za pakete all inclusive, saj je tako poraba družinskega proračuna pod nadzorom, celoten dopust se plača v agenciji (tudi na obroke) in tako na morju ni drugih večjih stroškov. »Sicer pa je najpogostejša storitev pol- Pravice kupcev turističnih aranžmajev Marsikdo odhaja na počitnice preko turističnih agencij, zato smo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) preverili, kdaj lahko kupec aranžmaja od agencije zahteva odškodnino ali znižanje cene ponudbe. Na pomanjkljivosti na potovanju je treba opozoriti takoj * Agencija v obdobju, ki je krajše od 20 dni do odhoda, ne sme v nobenem primeru zvišati cene programa, ki ga je oseba rezervirala. Če pa je do odhoda ostalo več kot 20 dni, se lahko cena poviša le, če so se spremenile tarife prevoznikov, ki vplivajo na ceno potovanja, ali pa menjalni ali valutni tečaj. Dogovorjeno namestitev lahko agencija spremeni, vendar pa mora biti nova namestitev v dogovorjenem kraju in v objektu enake ali višje kategorije, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo. Stroške zaradi namestitve v objektu višje kategorije plača agencija. Če agencija svojim strankam ni zagotovila ustrezne nadomestne namestitve (da ponudi namestitev v istem kraju, vendar ne v objektu iste kategorije), lahko ti od agencije zahtevajo povračilo škode. * Po sklenitvi pogodbe z agencijo ta ne sme spremeniti programa potovanja. Zakon o varstvu potrošnikov izjemoma dovoljuje spremembo zaradi izrednih okoliščin. Mednje sodijo naravne nesreče, stavke, oboroženi spopadi in podobno, na katere agencija ni mogla vplivati, se jim izogniti ali jih preprečiti, so pojasnili na zvezi. Če agencija bistveno spremeni program med potovanjem, kupec aranžmaja ob odstopu od pogodbe krije samo stroške dejansko opravljenih storitev, agencija pa mu odgovarja za povzročeno škodo zaradi delne neizpolnitve programa. Prav tako ima potrošnik pravico zahtevati od agencije povračilo kupnine za neizvedeni del programa ter povračilo nastale škode. Hraniti račune in fotografirati pomanjkljivosti Foto: Črtomir Goznik Slovenskim turistom se je že dogodilo, da kljub plačanim samopostrežnim obrokom teh niso imeli na voljo. »Če turistična agencija pomanjkljivosti ni odpravila na kraju samem, lahko potrošnik po končanem potovanju zaradi nepopolno ali neka-kovostno opravljenih storitev uveljavlja sorazmerno znižanje cene ter povračilo škode,« so dejali na ZPS. Ob tem priporočajo, naj počitnikarji na pomanjkljivosti na potovanju opozorijo takoj, torej na kraju samem. Agencija mora svojim kupcem že pred začetkom potovanja posredovati ime in priimek lokalnega predstavnika turistične agencije, njegovo telefonsko številko oziroma podatek, kam lahko naslovijo reklamacijo. Če lokalnega predstavnika ni, morajo dobiti vsaj telefonsko številko. »Večina agencij kot pogoj za obravnavanje pritožbe po končanem potovanju zahteva zapisnik, iz katerega je razvidno, da pomanjkljivosti ni bilo mogoče odpraviti na kraju samem. Če imate težave s pridobitvijo zapisnika, o tem nemudoma obvestite agencijo,« svetujejo na ZPS. Prav tako na zvezi opozarjajo na hrambo računov. Če ima kupec ponudbe zaradi neustrezne izvedbe potovanja dodatne stroške, naj shrani račun, fotografira pomanjkljivosti, kot so neustrezna namestitev, oprema hotela, plaža. Kopije računov in fotografije se nato priložijo pritožbi, ki pa mora biti po zakonu o varstvu potrošnikov poslana organizatorju potovanja najkasneje v dveh mesecih po končanem potovanju. Ob tem zveza še izpostavlja, da turistične agencije v splošnih pogojih opozarjajo, da ne bodo obravnavale »skupinskih« pritožb. Tako svetujejo, da oškodovanec napiše samostojno pritožbo, kot dokaz pa priloži skupno izjavo potnikov. Poleg zahteve za znižanje cene ali za vračilo vplačanega zneska lahko zahteva tudi povrnitev morebitne škode. Ko agencija ne izpolni tistega, kar obljublja v svoji ponudbi (v katalogih, prospektih ...), ali pa krši zakon, lahko potrošnik o tem obvesti tudi Tržni inšpektorat RS. Pri oceni zahtevka za znižanje cene zaradi pomanjkljive izvedbe turističnega aranžmaja je lahko kupcem v pomoč tabela, objavljena spletni strani ZPS. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 18. julija 2014 Foto: Črtomir Goznik penzion, saj se nočitev/zajtrk praktično ne izplača, kosilo pa večinoma zmoti 'plažni ritem' ljudi in se zanj potrošniki ne odločijo,« je pojasnila Nataša Jeza Kotnik. V agenciji opažajo, da veliko ljudi najema apartmajev in vedno več tudi mobilne hiške, ki so še posebej priljubljene pri družinah. »Mobilne hišice so v kampih in ljudje si lahko privoščijo res sproščen dopust, pa vendar razpolagajo z višjim standardom kot v šotoru ali prikolici,« je o opaženem trendu dejala Jeza Kotnikova. Izbira destinacije v večini primerov ni odvisna od starosti potnikov, saj imajo na vseh lokacijah različne starostne skupine. »Je pa res, da je na destinacijah, kjer je na voljo več hotelov all inclusive, tobo- ganov, mivkastih plaž ipd., več družin,« je dodala. Največ rezervacij se še vedno opravi v poslovalnicah agencije in ne preko spletne strani, čeprav ta beleži veliko obiskanost. »Anglija je daleč pred vsemi državami v Evropi po spletni prodaji turističnih aranžmajev, ostale države na tem področju še močno zaostajamo. Ljudje očitno še vedno bolj zaupajo prodajalcu, ki jim osebno svetuje, ali pa je vzrok nezaupanje v splet, ko gre za plačilo s kartico. Je pa res, da je spletnih rezervacij vsako leto več,« je še povedala Nataša Jeza Kotnik. O cenah najdražjih destinacij v agenciji niso želeli dati podatkov, s pojasnilom, da bi se lahko kdo od potnikov prepoznal, kar ne bi bilo profesionalno. Oskar: največ potovanj v vzhodno Turčijo, na Portugalsko, Irsko V agenciji Oskar iz Kranja ugotavljajo, da so za Slovence najzanimivejše destinacije vzhodna Turčija, Portugalska z Madeiro, Irska, zahodna Turčija, ZDA (parki ameriškega zahoda), Iran, Španija, Šrilan-ka, Indonezija, Maroko. Na potovanjih ostajajo v povprečju od 11 do 14 dni, zagotovljeno pa imajo nočitev z zajtrkom, saj se skupine skoraj dnevno premikajo iz kraja v kraj. Kot so dejali v agenciji, ne ponujajo klasičnih potovanj. Njihovi potrošniki so nekoliko starej- ši (nad 40 let) - bodisi zaradi cene bodisi zaradi drugih dejavnikov (majhni otroci, družba ...), ugotavljajo razloge na agenciji. Največji padec povpraševanja in rezervacij ponudb so opazili med letoma 2008 in 2009 (25-odstotni padec), od takrat se stanje stalno zvišuje. »V letu 2014 smo še 15 odstotkov pod stanjem leta 2008, ki nam je vsem v turizmu svetla točka,« so dejali. Letošnji najdražji aranžma je 16 dni v Ekvadorju z Gala-pagosom (3.888 evrov), pa tudi sicer so cenovno najdražje južnoameriške države (celostno potovanje z Marjanom Ogorevcem po Peruju in Boliviji - 23 dni za 3.510 evrov, Argentina in ledeni tango v Patagoniji - 14 dni za 3.480 Ptujčani najraje plačajo takoj, letošnji hit so mobilne hišice Po besedah vodja Sončkove poslovalnice v Ptuju Ivana Vi-doviča se Ptujčani vedno bolj odločajo za počitnice v Dalmaciji. »Zanimivi so jim predvsem srednja Dalmacija (Biograd), makarska riviera (Brela, Tučepi) in otoki južne Dalmacije, ki so cenovno ugodnejši (Hvar, Korčula). Kar se pa tiče Kvar-nerja, pa sta za Ptujčane aktualna predvsem otoka Krk in Lošinj. Hit letošnje prodaje na Jadranu pa so, kljub temu da niso ugodne, mobilne hišice. Moram povedati, da se tudi Slovenija dobro prodaja - poleg Portoroža še Strunjan in Ankaran. Za počitnice v tujini pa stranke najraje izbirajo Turčijo, Egipt, Severni Ciper in grške otoke, vedno manj pa je povpraševanja po Tuniziji,« je pojasnil Vidovič in dodal, da se stranke najraje odločajo za tedenske aranžmaje: mladi za počitnice s klasično ponudbo - polpenzionska storitev, družine pa za all inclusive. »Treba je povedati, da kar se tiče Jadrana in slovenske obale, je veliko tudi krajših terminov -štiri- ali petdnevnih aranžmajev.« Opazna razlika je tudi glede povpraševanja po različnih turističnih destinacijah med mlajšo in starejšo populacijo: »Mladi Ptujčani sicer po cenovnem razredu ne odstopajo od starejše populacije, ne iščejo torej najcenejših počitnic, ne iščejo pa samo zabave, ampak želijo tudi kaj videti. Medtem ko se starejši - družine raje odločajo za družinske počitnice.« V zadnjih letih opažajo minimalen padec poletnih aranžmajev. »Res je, da nekateri ne potujejo več večkrat letno, je pa tudi res, da je porast časovno krajših aranžmajev. De-finitivno pa je upad pri zimskih počitnicah,« je še povedal Vidovič in dodal, da je bil letošnji najdražji prodani aranžma za Sejšele, ki je tričlansko družino stal 8.200 evrov. »Imel pa sem na primer že aranžmaje, ki so stali po 15.000 evrov - to so interkontinentalna potovanja, na primer Maldivi. Moram pa še povedati, da je prodaja takšnih potovanj nekoliko v porastu.« Počitnice Ptujčani najraje plačajo z gotovino, kljub temu da turistične agencije ponujajo veliko različnih načinov plačila - na obroke itd. ML evrov ...). Agencija Oskar se od drugih razlikuje tudi v načinu ponujanja svojih storitev. Celotna njihova ponudba je izključno na njihovi spletni strani, tako da veliko potnikov izpolni prijavnico na spletu. »Vseeno se nekateri še vedno odločijo za prijavo v kateri od naših subagentskih poslovalnic, ki jim je blizu,« so pojasnili. Monika Levanič in Mojca Vtič Haloze • Novi turistični vodniki z licenco Povezovanje - ključ za razvoj turizma v Halozah V okviru projekta Znanje za razvoj območja Lokalne akcijske skupine Haloze (LAS Haloze) je sredi julija 16 tečajnikov prejelo naziv lokalni turistični vodnik po Halozah, kar zajema območja občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Majšperk, Žetale in Makole. Seminar za turistične vodnike, ki bodo vpisani v register lokalnih turističnih vodnikov, je bil namenjen lastnikom in upravljavcem etnoloških in etnografskih zbirk ter turističnih znamenitosti, turističnim ponudnikom in turističnim delavcem ter vsem, ki jih zanima delo s turisti in gosti, ki obiščejo Haloze. Na predavanjih so se tečajniki spoznali s tehniko vodenja (prvine vodenja na avtobusu, peš ...), bonto-nom, ki ga morajo spoštovati vodniki, v okviru predavanj pa jim je bilo s pomočjo zemljevidov in gradiva predstavljeno tudi območje Haloz. Na praktičnem delu izobraževanja je vsak izmed tečajnikov na terenu predstavil svojo temo. Tako so sedaj že lokalni turistični vodniki prisluhnili zgodbi o divjem možu, ki biva v makol-ski jami Belojači, obiskali Vu-kovo domačijo v Žetalah, po-kusili sad vinorodnih Haloz na Gorci in v Vidovi kleti, obiskali grad Borl, si ogledali Djočano-vo kmetijo v Tržcu . Ob vsem tem so ugotovili, da so obiskali zgolj delček naravne in kulturne dediščine, ki jo premorejo Haloze. Kaj torej manjka temu gričevnatemu območju, da se turizem ne razvije? »Pomanjkljivost je seveda povezovanje. Premalo je tudi samoiniciativnosti ljudi. Za resen razvoj turizma pa imamo še premalo gostinske ponudbe in prenočišč,« je ocenila vodja projekta Sonja Golc. Obveščanja je premalo Izobraževanje vodnikov je bilo zgolj sklop leto in pol trajajočega projekta Znanje za razvoj območja LAS Haloze. Tako je LAS Haloze letos izvedel še ogled dobrih praks na primerljivem območju v sosednji Avstriji in delavnico za organizatorje dogodkov. Pri slednji so se osredotočili predvsem na pomen oglaševanja. »Ogromno prireditev se organizira, vendar navadno informacija o prireditvi osta- ne znotraj društva in v kraju prireditve. Premalo je obveščanja in oglaševanja,« je povedala Golčeva. Izvedene so bile še tri delavnice za trženje in povezovanje ponudnikov (vinogradništvo, turizem, varovanje narave), Turistični vodniki za območje Haloz pred Vukovo domačijo Foto: Jernej Golc delavnica, na kateri je Dejan Židan predstavil usmeritev kmetijske politike 2014-2020, ter večdnevna delavnica kulinaričnih posebnosti območja in uvedba domačih jedi v ponudbo. »Vse te delavnice so temelj razvoja turizma, še posebej kulinarična delavnica, katere namen je bila najdba kulinarične identitete Haloz, katere bi bile torej tiste jedi, na katerih bi lahko gradili prepoznavnost, kako tradicionalne jedi na sodoben način približati gostu ter oblikovanje skupine, ki bi si prizadevala za zaščito jedi iz Haloz,« je še povedala Golčeva. Skupna vrednost celotnega projekta je bila 27.024 evrov; iz evropskega programa Leader je LAS Haloze pridobil 19.550 evrov, preostanek pa so prispevali osem občin, ki so sodelovale pri projektu, in udeleženci aktivnosti. Mojca Vtič torek • 22. julija 2014 Spodnje Podravje ŠtajerskiTEDHiK 7 Gorišnica • Občinsko praznovanje v znamenju gasilstva Gasilcem novo vozilo in dve občinski odlikovanji Minule dni so v občini Gorišnica potekale številne prireditve, s katerimi so proslavili 19. občinski praznik. V sklopu praznovanja so namenu predali novo gasilsko vozilo, iz gasilskih vrst sta tudi letošnja prejemnika občinske listine in plakete. Novo gasilsko vozilo so slavnostno predali namenu na prireditvi ob dnevu gasilcev Gasilske zveze (GZ) Gorišnica. Vozilo za PGD Gorišnica je stalo 228.000 evrov, sredstva je zagotovila občina. Vozilo ima pogon 4 x 4, 250 konjskih moči in devet sedežev za posadko. Ima čoln za reševanje na vodi ter je najzmogljivejše in najmodernejše vozilo v vseh osmih društvih GZ Gorišnica. »Na to vozilo smo čakali šest let. Danes so naše sanje postale resničnost. Sodobno opremljeno gasilsko vozilo bo služilo izvajanju operativnih nalog,« je med drugim na slavnostnem dogodku povedal predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša. Na prireditvi so pod vodstvom Alenke Šalamon zapele članice gasilskega pevskega zbora GZ Gorišnica, zaigrali so godbeniki Talumove pihalne godbe, blagoslov novo vozilo pa je blagoslovil domači žu- pnik Ivan Holobar. Ob dnevu gasilcev GZ Gorišnica so podelili tudi vrsto odlikovanj. V znamenju gasilstva je bila tudi letošnja osrednja slovesnost ob 19. prazniku občine Gorišnica, saj sta obe občinski odlikovanji šli v roke predstavnikom gasilske organizacije. Listino so prejele članice gasilskega pevskega zbora GZ Gorišnica, ki je bil ustanovljen že leta 1999. V 15 letih delovanja se je predstavil na različnih Podelitev listine in plakete občine Gorišnica; z leve: predsednica gasilskega pevskega zbora Danica Ambrož, župan Jože Kokot in častni poveljnik PGD Muretinci Franc Strelec odrih v domačem in širšem prireditev in slovesnost. Letos okolju. S svojim nastopom so so nastopile tudi na dobrodel-pevke obogatile marsikatero nem koncertu RTV Slovenija Stopimo skupaj za slovenske gasilce. Plaketa občine Gorišnica je bila za vsestransko aktivno in prizadevno delo na področju gasilstva podeljena Francu Strelcu iz Muretincev. Njegova nesebična pomoč je bila še posebej poudarjena v poplavah leta 2012, ko je pomagal pri reševanju premoženja in sanaciji škode po poplavah. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil župan Jože Kokot. V nagovoru je orisal najpomembnejše naložbe in pridobitve minulega ter aktualnega obdobja. V kulturnem programu so sodelovali tam-buraši iz Zagojičev, pevke gasilskega pevskega zbora, pevci mešanega pevskega zbora Go-rišnica, skupina ljudskih pevk ter godbeniki godbe na pihala občine Dornava. Druženje po osrednji prireditvi so obiskovalci sklenili ob pogostitvi in prijetnem klepetu. Mojca Zemljarič Ptuj • Gradnja šole se nadaljuje Dela spet tečejo PGD Gorišnica je bogatejše za novo gasilsko vozilo Man GVC 16-25. Maribor • Nagrada primavera 2014 Alja Košar - prejemnica nagrade primavera 2014 Z letošnjim razpisom Vabljeni mladi za nagrado primavera je Društvo umetnikov Maribor pritegnilo 21 umetnikov v starosti do 35 let, žirija pa jih je za sodelovanje izbrala 13. Najprodornejšim mladim umetnikom so podelili nagrado primavera 2014 in listini primavera. Po dolgih letih prizadevanj so tudi župani ostalih občin na Ptujskem le podpisali sporazum za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki je bil pogoj za povečanje sofinancerskega deleža ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v višini 566.478 evrov oz. za nadaljevanje gradnje, ki je bila ustavljena februarja letos. Že odobrena sredstva ministrstva se s tem povečujejo na 2.193.707 evrov. Večina občin bo svoj delež denarja zagotovila sicer šele v letih 2015 in 2016. Pred štirinajstimi dnevi Nagrado primavera 2014 je strokovna žirija dodelila mladi obetavni ptujski umetnici Alji Košar, ki kljub mladosti že mojstrsko obvlada grafiko. Predstavlja grafične odtise, jedkanice globokega tiska, s katerimi abstrahira notranje občutke. Anja se je pred 24 leti rodila na Ptuju. Po končani maturi se je vpisala na študijski program likovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani, kjer je lani diplomirala. Lani je pripravila sa- mostojno razstavo Grafike in slike v Knjižnici Ivana Potrča. Listina primavera pa je letos pripadla dvema umetnicama, Anji Podreka in Suzani Jovic. V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor na Židovskem trgu v Mariboru je razstava Primavera 2014 na ogled še do 29. julija. Društvo likovnih umetnikov razpis Vabljeni mladi za nagrado primavera izvaja že od leta 2001. Njen idejni oče je dolgoletni predsednik Dru- štva likovnih umetnikov Maribor, slikar Peter Vernik. MG Foto: Črtomir Goznik je bil podpisan tudi aneks k pogodbi, tako da je v začetku tega tedna izvajalec del, GP Project Ing, že nadaljeval z izgradnjo druge faze. V tej fazi bodo objekt zaščitili pred vremenskimi vplivi in morebitnimi vstopi nepooblaščenih oseb. Dela druge faze, ki bodo stala okoli dva miliona evrov, naj bi predvidoma dokončali do novembra letos, vsa preostala dela pa so odvisna od sofinanciranja. Župan Štefan Čelan upa, da bodo občine sporazum spoštovale. Celoten projekt pa je vreden 4.368.294 evra. MG Dobrodelna akcija Pošte Slovenije in Zveze prijateljev mladine Slovenije Poštar Pavli tudi letos polni šolske torbe za otroke iz socialno ogroženih družin Foto: arhiv Društva likovnih umetnikov Maribor Ptujčanka Alja Košar, letošnja prejemnica nagrade primavera Društva umetnikov Maribor; na fotografiji skupaj s predsednico Društva likovnih umetnikov Maribor Ireno Gajser in predsednikom Zveze društev likovnih umetnikov Alešem Sedmakom MARIBOR, 27. junij 2014 - Zveza prijateljev mladine Slovenije in Pošta Slovenije izvajata skupno akcijo pod imenom »Poštar Pavli polni šolske torbe«, v kateri bosta zbirali denar za nakup šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke ter materialne prispevke v obliki zvezkov, torbic, barvic in drugih potrebščin. Tudi letos bo Pošta Slovenije Zvezi prijateljev mladine Slovenije za te namene prispevala 10.000 EUR v obliki finančne pomoči, donirala pa bo tudi šolske potrebščine. Dobrodelna akcija vključuje finančno pomoč Pošte Slovenije v višini 10.000 EUR kot tudi splošne javnosti, ki bo lahko donirala sredstva na TRR Zveze prijateljev Mladine Slovenije ali z SMS-spo-ročili. Poleg finančne pomoči dobrodelna akcija tako kot lansko leto vključuje tudi materialno pomoč Pošte Slovenije in splošne javnosti, ki bo lahko šolske potrebščine kupila na poštah ter jih prispevala za otroke iz socialno ogroženih družin. Pošta Slovenije bo dodatno zagotovila tudi izdelke iz šolskega programa, ki so v prodaji na poštah (zvezke z motivom poštarja Pavlija, barvice, ravnila, voščenke, vrečke za copate oziroma športno opremo). K akciji se je priključil tudi donator šolskega programa podjetje Kopija-nova iz Maribora, ki bo za otroke iz socialno ogroženih družin prispevalo zvezke. Zbiranje šolskih potrebščin se bo končalo 14. avgusta letos in predalo otrokom iz socialno ogroženih družin, ki jih bo predlagalo posamezno društvo ali Zveza prijateljev mladine Slovenije. Akcija zbiranja finančnih sredstev pa bo sicer potekala do 9. oktobra letos z zaključnim dogodkom na ta dan, ko v Pošti Slovenije praznujejo svetovni dan pošte in v tednu otrok, prvi in drugi teden v oktobru, ko poteka več aktivnosti za otroke. Sredstva se lahko v času od 1. 7. do 9. 10. 2014 nakažejo na: TRR: SI56 6100 0000 3512 232, odprt pri Delavski hranilnici, d. d. Sklic: SI00 1508-2014 Koda namena: CHAR Akcija: Poštar Pavli polni šolske torbe ali pošlje SMS-sporočilo na 1919 s ključno besedo ZPMS (prispevek 1 EUR) ali ZPMS5 (prispevek 5 EUR). KJ POŠTA SLOVENIJE Foto: MZ Foto: MZ 8 Štajerski1TEDNIK Spodnje Podravje torek • 22. julija 2014 Cirkulane • Potrdili rebalans proračuna Sredstev po ZFO najbrž res ni pričakovati ... Nedavno so se na 25. redni seji sestali člani sveta občine Cirkulane in razpravo o osmih točkah dnevnega reda opravili v manj kot eni uri. Med pomembnejšimi točkami je bila obravnava rebalansa proračuna za leto 2014. Po rebalansu se proračunski prihodki za dobrih pet odstotkov (200.000 evrov) znižujejo, odhodki pa za približno tri odstotke (106.000 evrov) povišujejo. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili z ostankom sredstev po lanskoletnem zaključnem računu. Prihodki so se znižali zaradi krčenja državnega financiranja. Pričakuje se znižanje nakazil za dohodnino (dobrih 30.000 evrov), prav tako glede na trenutne informacije ni pričakovati, da bodo lokalne skupnosti prejele državni denar, ki jim pripada po 21. oz. 23. členu zakona o financiranju občin (ZFO). Na odhodkovni strani so za 36.000 evrov povišali proračunsko postavko za rekonstrukcijo ceste Brezovec-Le-vičnik, zagotovili so sredstva za poplačilo stroškov sodbe Meltal Rada Snežiča (16.000 evrov), 25.000 evrov so namenili za stroške izvedbe lokalnih volitev in dobrih 37.000 evrov za prvi del financiranja gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Proračun občine Cirkula-ne po sprejetem rebalansu na prihodkovni strani znaša 3,4 in na odhodkovni 3,6 milijona evrov. Investicijski odhodki so predvideni v višini dveh milijonov evrov. Največ inve- sticijskega denarja se namenja za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest (1,7 milijona evrov), za energetsko sanacijo telovadnice OŠ Cirkulane pa je predvidenih slabih 172.000 evrov. Svetniki so se na seji seznanili s polletno realizacijo letošnjega proračuna. Do konca junija je občina realizirala 28 odstotkov predvidenih prihodkov in 22 odstotkov predvidenih odhodkov. V nadaljevanju seje je župan Janez Jurgec svetnikom predstavil poročilo Računskega sodišča, seznanili pa so se tudi z oceno in poročilom o izvajanju občinskega programa varnosti. Mojca Zemljarič Studenice • Kako dolgo še kulturni večeri Obnova samostana - finančni sod brez dna Zidovi in dvorišče samostana Studenice so minulo soboto gostili 16. Studeniški kulturni večer. »Zelo sem zadovoljna. Še posebej nad popoldanskim delom, ko se je vabilu na delavnico odzvalo veliko otrok iz naše občine, pa tudi iz sosednjih,« je dejala Maja Bračko, predsednica Turističnega društva Samostan Studenice, ki je pripravilo ta kulturni večer. Kraj pod Bočem je še pred ognjemetom opolnoči in glasbo predramila popoldanska otvoritev kmečke tržnice in delavnice za otroke. Ti so izdelovali ladjice iz naravnih materialov, pekli jabolka ... Tradicionalno so društveniki pripravili tudi sprejem zdomcev, torej nekdanjih prebivalcev Stu-denic, ki sedaj bivajo v tujini (predvsem v Švici in Nemčiji) ali v drugih slovenskih mestih. V Studenice se jih je v soboto vrnilo približno 30. Je pa kulturni večer, ki se vedno zaključi z ognjemetom, za društvo velik finančni zalogaj, je priznala predsednica Maja Bračko. »Rešujejo nas sponzorji in delavni člani. Od 150 članov društva jih je pri organizaciji pomagalo vsaj 120, tudi otroci,« je dejala in napo- FOTO: Mojca Vtič Otroke je bolj kot glasba pritegnila vožnja s konjsko vprego. vedala tudi 17. kulturni večer. Ob tem je zaupala, da jo skrbi negotova prihodnost lastništva samostana, katerega prodajo zahteva banka Unicredit. »Projekte moremo načrtovati vsaj eno leto vnaprej in nikoli ne vemo, kaj se bo v vmesnem ob- Samostan za en evro »Četudi bi bila cena za objekt 100.000 evrov, bi bil nakup ekonomsko neupravičen. Tudi če bi samostan dobili za en evro, ga ne bi mogli urediti, saj je sod brez dna. Z ekonomskega stališča je investicija popolnoma nesprejemljiva, se pa zavedamo, da gre za kulturnozgodovinski spomenik. Če bi imeli denar, morda če bi kdo z območja naše občine zadel evrojackpot in bi v proračun nenadejano prejeli nekaj milijonov, bi stavbo kupili. Trenutno pa je jasno, da niti nimamo možnosti za nakup, saj moramo najprej financirati, kar je nujno potrebno,« je pojasnil župan Stanislav Kovačič. dobju spremenilo. Najbolj nas je strah najemnine in ne toliko nakupa samostana,« je še povedala Maja Bračko. V Poljčanah čakajo na evrojackpot Aprila je okrajno sodišče v Slovenski Bistrici na drugi dražbi želelo najti kupca za samostan Studenice, ki se prodaja na zahtevo banke Unicredit, a dražba ni bila uspešna, kupcev po izklicni ceni 350.000 evrov ni bilo. Sodnica je napovedala sklic tretje dražbe, na kateri bi objekt skušali prodati po polovični vrednosti prvotno ocenjene izklicne cene, kar znaša okoli 270.000 evrov. Ta dražba še ni bila izvedena. Mojca Vtič Slovenija, Ormož • Saga o odloku, ki določa obrač Pomote in poma Obračunavanje komunalnega prispevka je bilo ponovno vroča temi prispevkov) smo v našem časopisu prelili že ogromno črnila. Ormoški župan in opozicija v sestavi Vili Trofenik, Stanislav Podgorelec in Boštjan Štefančič tudi po zadnji obravnavi na občinskem svetu ostajata vsak pri svojem. Srž nesoglasij so podatki o vrednotenju komunalne infrastrukture (ceste, kanalizacija, vodovod ...). Iz teh podatkov se namreč izračunavajo obračunski stroški, ki so osnova oziroma podlaga za izračun komunalnega prispevka. Opozicija je na netočnost podatkov opozarjala že ob sprejemanju odloka v začetku leta. Akt je bil takrat potrjen, župan Alojz Sok je nekatere nepravilnosti pri podatkih priznal in obljubil, da bodo odlok v kratkem popravili. In res so ga - po skoraj pol leta: po skrajšanem postopku so ga potrjevali na seji v začetku tega tedna. Člani opozicije aktu še vedno glasno oporekajo, saj so prepričani, da podatki v odloku tudi zdaj niso pravilni. Opozicija je sicer predhodno na občino posredovala svoj predlog odloka, a ga župan ni dal v obravnavo na občinski svet. Posredoval je svoj predlog oz. predlog, ki so ga pripravili skupaj z občinsko upravo. Na vprašanje, kdo ima prav in kateri podatki o vrednotenju infrastrukture so pravilni (Sokovi ali Trofe-nikovi), bi po naši domnevi lahko odgovorila samo natančna revizija. Kot je na seji povedal župan Sok, se lahko v skladu z uredbo vrednost komunalne infrastrukture oceni na štiri načine, zato lahko potem pri podatkih prihaja do razhajanj, odvisno od tega, po kateri metodologiji se obračunavajo (ali so to investicijske vrednosti, računovodsko vodene vrednosti, vrednost nove infrastrukture z obračunano amortizacijo ...). Tipično slovenska ohlapna zakonodaja dopušča različne možnosti vrednotenja. Pravega nadzora nad tem, ali so podatki pravilni, pa (v praksi) ni. Ministrstvo samo usmerja ... Sprejemanje aktov, ki urejajo področje komunalnega prispevka, sodi k ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MZIP). »Tukajšnje ministrstvo opozarja občino na pravilno uporabo predpisov, ki urejajo področje komunalnega opremljanja in Zupan Alojz Sok in njegov najostrejši nasprotnik Vili Trofenik sta na ponedeljkovi seji občinskega sveta poskrbela tudi za nekaj smeha. Ko je Trofenik z vso ihto in vnemo pojasnjeval metodologijo za izračun vrednosti komunalne infrastrukture, je vmes omenil, da občina sežiga neko dokumentacijo ... Ob teh besedah ga je župan Sok povprašal po zdravju oz. ali morebiti ni pod vplivom kakšnih sredstev. In mu Trofenik odvrne: »Za vas se govori, da nekaj jemljete ... Imate mogoče šmarnico tam spodaj pod mizo? Smejte se, vi se kar smejte. Povejte raje, kje je 2,6 milijona evrov denarja od ekološke takse ...« Sokovo in Trofenikovo prerekanje okrog tega, kdo je pod vplivom kakšnih sredstev ali morebiti tudi šmarnice, navzočih v sejni sobi ni pustilo malodušnih. Smeha ni bilo moč ustaviti ... Zato je župan Sok odredil petminutni odmor. meril za odmero komunalnega prispevka, ob zavedanju, da je občina samostojna pri izvajanju svojih nalog. Tako ministrstvo podaja le osnovne usmeritve. Občina je v postopku priprave programa opremljanja dolžna upoštevati določila uredbe in določiti skupne stroške na takšen način oziroma po takšni metodi, da se ugotovi realna vrednost posamezne vrste komunalne infrastrukture. V primeru, da je občina za investicijo pridobila evropska sredstva, sredstva okoljskih dajatev ali so bila v preteklosti izvedena druga vlaganja občanov (npr. samoprispevek), ta sredstva predstavljajo druge vire financiranja, ki jih je občina dolžna ugotoviti in ustrezno upoštevati -odšteti od skupnih stroškov in tako na ustrezen način določiti obračunske stroške,« navajajo na MZIP. Trofenik: MZIP ščiti direktorja podjetja Locus Zaradi domnevnih nezakonitosti v odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka je ormoška opozicija na MZIP vložila predlog za nadzor zakonitosti akta. MZIP neskladnosti z veljavno prostorsko zakonodajo ni ugotovilo. »So pa bile ugotovljene nekatere pomote in vsebinske pomanjkljivosti,« so pojasnili na ministrstvu in v nadaljevanju dodali, da preverjanje drugih domnevnih nepravilnosti (npr. finančnih) ne sodi v pristojnost direktora-ta za prostor. »Gre za vprašanja, povezana s predpisi s področja financiranja občin ter predpisi s področja delovanja lokalne samouprave, »Imate vi kakšno šmarnico tam pod miz Makole • Kako de Za oskrbo Približno 90 prebivalcev zaselk kot 50 let zasebni vodovod. To zno gospodinjstvo stane 20 evr voda višje položnice za odvajai osebo na dan oziroma 4,5 m3 v< Kot zasebni vodovod se šteje tisti, ki je namenjen lastni oskrbi s pitno vodo, to je oskrbi stavb in drugih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina ne zagotavlja javne službe in se odvzem vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi državnega vodnega dovoljenja. To je dovoljeno, če sta izpolnjena pogoja, da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan. Začetek vodovoda v prej naštetih makolskih zaselkih sega pol stoletja nazaj, ko so se prebivalci odločili za njegovo izgradnjo; pred tem so vodo nosili iz studencev ali potoka, je pojasnil Marko Vtič, predsednik vaškega odbora Variša vas in občinski svetnik. Omrežje se je z večanjem potreb širilo, tako da so naredili dva voda iz dveh zajetij v tako petek • 25. julija 2014 Spodnje Podravje Štajerski 9 Un komunalnega prispevka njkljivosti ohlapne zakonodaje i ponedeljkove 31. redne seje sveta občine Ormož. O tej ormoški problematiki (in tudi v širšem sistemskem kontekstu komunalnih zo?« zato njihove zakonitosti ne moremo preverjati,« so na MZIP še navedli v dopisu, ki so ga posredovali naslovniku Viliju Trofeniku in v vednost občini Ormož. Kljub mnenju MZIP Trofe-nik meni, da je ormoški odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč nezakonit. »Prepričan sem, da je nekdo zavestno prirejal in ponarejal finančne podatke, da bi namenoma neupravičeno pridobil finančno korist. MZIP ščiti direktorja Locusa (podjetja, ki je odlok pripravljalo). Gre za namerno ponarejanje uradnih dokumentov. Problem pri vsem tem pa je, da občani in zavezanci plačujejo nezakonito previsok komunalni prispevek.« Župan Sok je sebe in sodelavce v občinski upravi branil z besedami: »Gospod Trofenik, vsi ti vaši dopisi in vaše prijave ... To je izvajanje mobinga name in na zaposlene v občinski upravi.« Mojca Zemljarič Da nadzora nad točnostjo oz. verodostojnostjo podatkov v občinskih programih opremljanja stavbnih zemljišč, ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka, ni ali pa je ta neučinkovit, smo v Štajerskem tedniku ugotavljali in opozarjali že v začetku leta. Na MZIP so takrat na naša vprašanja odgovorili, da so za nadzor nad zakonitostjo poslovanja lokalnih skupnosti v prvi vrsti pristojni občinski nadzorni odbori. Žal skozi prakso in spremljanje dela občin ugotavljamo, da je delo občinskih nadzornih odborov premalo učinkovito. Težava je v tem, ker so nadzorni odbori z vladajočimi strukturami (župani in koalicijo v občinskih svetih) preveč povezani bodisi po prijateljski bodisi po politični liniji. Sicer vseh nadzornikov ne gre enačiti, a bi se dalo našteti vrsto primerov, kjer nadzorniki ob domnevnih nepravilnostih pri poslovanju občin raje zamižijo in stvari pometejo pod preprogo oziroma zaklenejo v predal. A tako žal v Sloveniji je. Vladajoče elite si na nacionalnem in lokalnem nivoju privoščijo vrsto čudnih poslov na meji zakonitosti ali mimo zakona, organi nadzora se številnih dosjejev niti ne dotikajo ali v skrajnem primeru, če se zaradi pritiska javnosti že morajo česa lotiti, v svojih ugotovitvenih poročilih morebitno nezakonito ravnanje vladajočih nato celo opravičujejo. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da četudi bi bile kršitve evidentirane in nesporno dokazane kot nezakonite, za njih ni predpisanih nekih resnih sankcij. In če ni sankcij, lahko vsak počne, kar hoče oz. želi. Zato smo tam, kjer smo. Zakonov se ne upošteva. Korupcija je normalna praksa. Ropanje javnih blagajn je normalna praksa. Finančne vrzeli, ki nastanejo zaradi nekaterih globokih žepov, pa krpamo davkoplačevalci. Foto: MZ 1luje zasebni vodovod ) z vodo 20 evrov na leto ov Variša vas, Motanje, Dole in Reka iz Starega Grada pri Makolah ima že nekaj manj pomeni, da vodovod vzdržujejo sami, prav tako opravljajo analizo vode in to posame-rov letno. Vode jim tako ni treba plačevati, imajo pa zaradi uporabe zasebnega vodo-ije in čiščenje odpadnih vod, saj se jim upošteva normirana poraba 150 litrov vode na de na osebo mesečno. imenovanem Šoder grabnu. Težav z vodovodom nimajo. »Delo je bilo opravljeno kvalitetno, sicer pa cevovod redno vzdržujemo. Letno se gospodinjstvom zaračuna 20 evrov, lastnikom počitniških hiš pa 10 evrov. Vsi se strogo držijo tega dogovora,« je dejal Vtič. Vodovoda ne bodo dali občini Zajetje in cevovod upravljajo sami, nad deli pa bdi šestčlanski vodovodni odbor Variša vas. »Enkrat ali dvakrat letno damo vodo v analizo. Še »Občina je želela, da vod postane javni, vendar ker smo ga sami zgradili, tega nismo dopustili,« je povedal Marko Vtič, predsednik vaškega odbora Variša vas. Cenik storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda V večini gospodinjstev imamo vodomerni števec DN 20, zato je omrežnina enaka v obeh primerih. V tričlanskem gospodinjstvu znaša mesečna poraba pitne vode med 10 in 12 m3. Preračun za tričlansko gospodinjstvo z vodomernim števcem in brez njega v primeru greznice in v primeru MKČN: zmeraj je bilo vse dobro. Prav tako do zdaj nismo imeli večjih problemov zaradi suše; v sušnih mesecih se namreč dogovorimo, da ne zalivamo,« je pojasnil predsednik vaškega odbora. Letos bo vsako gospodinjstvo pridobilo vodno dovoljenje, prej pa ga je za to območje imela občina. »Občina je želela, da vod postane javni, vendar ker smo ga sami zgradili, tega nismo dopustili,« je dejal Vtič. Ker niso prikloplje-ni na javni vodovod in nimajo vodomerov, za krajane teh zaselkov pomeni, da imajo določeno porabo vode po zakonskih normativih, to je 150 litrov vode na osebo na dan. Ta normirana poraba vpliva na ceno odvajanja in čiščenja odpadnih vod in grezničnih gošč, saj se to dvoje navezuje na porabo pitne vode. Pa vendar krajani ne razmišljajo, da bi si uredila vodomere, kajti skoraj vsaka hiša ima še manjše gospodarsko poslopje. Mojca Vtič Storitev Cena storitve z vključenim DDV Obračun po porabi pitne vode (povprečna mesečna poraba za 3 osebe: 11 m3/ mesec) Gospodinjstvo brez vodomernega števca - obračun za 3 osebe (0,15*3*30= 13,5 m3/ mesec) Cena storitve greznice/ MKČN 0,28 EUR/m3 3,080 3,7800 Omrežnina - DN 20 greznice/MKČN 1,1957 EUR/m3 1,1957 1,1957 Okoljska dajatev (DDV se ne obračunava) 0,5283 EUR/m3 porabljene pitne vode oz. 2,2010 EUR/osebo/mesec 5,8113 6,6030 SKUPAJ/mesec 10,08 EUR 11,57 EUR Vir: Komunala Slovenska Bistrica Preračun za eno osebo brez vodomernega števca v primeru greznice in v primeru MKČN: Storitev Cena storitve s vključenim DDV Gospodinjstvo z greznico brez vodomernega števca - obračun za 1 osebo (0,15 m3/osebo/mesec*1 oseba *30 dni = 4,5 m3/ mesec) Gospodinjstvo z MKČN brez vodomernega števca - obračun za 1 osebo (0,15 m3/osebo/mesec*1 oseba *30 dni = 4,5 m3/ mesec) Cena storitve greznice/ MKČN 0,28 EUR/m3 4,5 m3/mesec*0,28 EUR/ m3 = 1,26 EUR 4,5 m3/mesec*0,28 EUR/ m3 = 1,26 EUR Omrežnina - DN20 greznice/MKČN 1,1957 EUR/m3 1,1957 EUR 1,1957 EUR Okoljska dajatev (DDV se ne obračunava) 2,2010 EUR/osebo/mesec 1 oseba *2,2010 EUR/ osebo= 2,2010 EUR 1 oseba *0,2201 EUR/ osebo= 0,2201 EUR SKUPAJ za 1 os./mesec 4,65 EUR 2,67 EUR Vir: Komunala Slovenska Bistrica Gospodinjstva morajo očistiti greznico najmanj enkrat na tri leta. Po potrebi se storitev lahko izvede večkrat in se dodatno ne obračuna, če je greznica izvedena v rednem delovnem času in v skladu s pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Če ima uporabnik vgrajeno malo komunalno čistilno napravo (MKČN), za katero je pridobil pozitivno oceno obratovanja, se mu cena okoljske dajatve zniža, in sicer če se ta obračuna glede na porabo pitne vode, z 0,5283 evra/m3 na 0,0528 evra/m3, v primeru obračuna po številu oseb pa z 2,2010 evra/osebo/mesec na 0,220 evra/osebo/mesec. Skupni mesečni strošek je tako v primeru vgradnje MKČN nižji in v tričlanskem gospodinjstvu znaša v primeru obračuna po porabi pitne vode 4,85 evra (prej 10,080 evra), obračun po številu oseb pa 5,63 evra (prej 11,57 evra). Foto: MV 10 Štajerski Na sceni petek • 18. julija 2014 Ptuj • Festivalsko poletje se je začelo Preplet domače in svetovne ustvarjalnosti Na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju se je 23. julija pričel 6. mednarodni glasbeni festival Arsana, ki je navdušil že s prvim večerom, na katerem je nastopil eden najboljših jazz orkestrov v Sloveniji in širše BB Dom z gosti: skupino Hazard, Nino Strnad, Vox Arsano, Davidom Matičijem - Čičem, Barbaro Vauda in Blažem Vidovičem. Do 1. avgusta se bodo na samostanskem osrednjem odru ter nekaterih drugih, med njimi bo nekaj novih, zvrstili vrhunski glasbeni nastopi domačih in tujih umetnikov na več kot 50 dogodkih. Vrhunec pa bo festival dosegel z nastopom dvakratnih grammyjevcev, skupino New York Voices 31. julija. Izjemno bogat je letos tudi spremljevalni program s pouličnim dogajanjem, otroškim programom, delavnicami za najmlajše, mednarodnimi glasbenimi seminarji, kulinaričnimi večeri, plesnimi predstavami in drugim nič manj zanimivim dogajanjem. V Arsani so tudi letos sestavili izjemno glasbeno eksplozijo z več kot 300 glasbeniki in m m i lir m /m /4 Jill!- A i - - . JI 23- 7» — www.festiYalarsana.coni • Jatagy i/ rj'i W ' m i ^^ j 7 i * * II '■ " • ! 1 •KI.....'T-fULjUJ, sisiL.. •■■L ñ f §L: ■ L,- - v i * ^mM^m. • ^ ' X > >, -V Foto: Črtomir Goznik Že prvi večer 6. glasbenega festivala Arsana je navdušil jazz orkester BB Dom s solisti Nino Strnad, Vox Arsano, Davidom Matičijem -Čičem, Barbaro Vauda, Blažem Vidovičem in skupino Hazard. umetniki iz celega sveta s področja klasične glasbe, jazza, popularne vokalne in instrumentalne glasbe. Ptuj je v poletnem času resnično stičišče umetnosti, vrelec ustvarjanja novih idej in projektov, je ob otvoritvi letošnjega festivala Arsana povedal umetniški vodja in direktor Mladen De-lin. Doslej je nastopilo več kot 3000 umetnikov iz celega sveta, več kot 300 koncertov pa si je ogledalo 120.000 ljudi. V sredo je na Ptuju odprl vrata tudi eden najboljših festivalov sodobne umetnosti Art Stays, ki letos poteka na temo odnosov (Relations) in prav tako vabi z zvenečimi imeni umetnikov iz celega sveta. MG Dornava • BaRock po BaRocku Navdušeni obiskovalci in nastopajoči Minuli konec tedna se je iztekel prvi festival BaRock na dvorišču dornavskega dvorca, ki je postregel z osmimi nastopajočimi: Eroiko, Dnevom D, klapo Kastav, Adijem Smolarjem z Mestnimi postopači, Nino Pušlar, Galom in Severo Gjurin, Alfijem Nipičem in gledališko skupino Reporter Milan. Izjemna scenska kulisa baročnega dvorca, ki jo je vsak večer obogatila še svetlobna igra reflektorskih luči, je v prvi vrsti navdušila prav vse nastopajoče brez izjeme, ki niso skoparili s pohvalami, nato pa še obiskovalce, ki so uživali v glasbi in ambientu. »Člani skupine Dan D resno razmišljajo o tem, da bi v okrilju dornavskega dvorca posneli celo svoj na- slednji videospot,« je povedal organizator festivala Stanislav Ciglar iz društva Vedomec. Nič manjšega vtisa pa grajska ku- láéJ lisa ni napravila niti na druge nastopajoče; klapa Kastav jo je razglasila za top lokacijo za koncerte, člani skupine Reporter Milan pa so se celo odrekli postavitvi svoje scene. »Lahko rečem, da je bilo navdušenje nastopajočih nad pričakovanji; nekaj večernih nastopov se je tako zavleklo celo preko polnoči ...« Kot je še dodal Ciglar, so zadovoljni tudi z obiskom; vseh prireditev se je udeležilo nekaj čez 2500 obiskovalcev: »To je za prvi festival zadovoljivo število, čeprav bi si jih seveda želeli več. Je pa pomembno, da je bilo vzdušje vsak večer enkratno in da so vsi pohvalili koncertne izvedbe. To je prav gotovo dokaz, da slovenska glasba ima prihodnost, hkrati pa tudi motivacija za nas, organizatorje, da bomo naslednje leto pripravili nov koncertni cikel s poudarkom na domačih izvajalcih!« MZ Foto: arhiv BaRock Ptuj • Aleš Šteger predstavil svoj najnovejši roman Odpusti „Premik je nujno potreben..." V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju je prejšnji mesec Aleš Šteger predstavil svoj najnovejši roman Odpusti, ki je izšel v založbi Beletrina. Z mednarodnim priznanim in nagrajenim avtorjem ter našim rojakom se je pogovarjala Nevenka Dobljekar. „To knjigo razumem kot zrcalo. Vsebuje različne nivoje, možno jo je brati na različne načine. Najbolj površen je verjetno ta senzacionalistični, kdo bo prepoznal koga v kakšnih konstelacijah. Na drugih nivojih se sprašujem o našem odnosu do preteklosti, o načinu, kako mi konstituiramo sebe. Bralec sam bo izbral, kateri nivo bo 'zagrabil', zato bo na neki način roman deloval kot zrcalo bralcu samemu. Namen literature ni moraliziranje o neki splošni situaciji, tudi ni dajanje nekih bolj ali manj instant receptov, kako priti iz določene situacije. Bolj gre za ozaveščanje nekega stanja. Upam, da se bodo bralci, ki bodo posegli po knjigi, pustili popeljati po teh dogodkih glavnih dveh junakov (Adam Bely in Rosa Portero). Ko bodo knjigo odložili, se bodo verjetno zamislili o splošni situaciji. Premik je nujno potreben, obstaja pa neka splošna dezo-rientacija, nemoč pri iskanju novih orientacij. V tem smislu ima literatura veliko potencialno možnost. Mi nenehno živimo v možnostih. Na nas je, da gremo preko tega, kar je bilo. Žal smo kot širša družba mojstri v jadikovanju za izgubljenim rajem, ne vidimo pa poljan, ki nas obdajajo," je o svojem najnovejšem romanu povedal Aleš Šteger, ki ga je javnost, kot vsa njegova dosedanja dela, sprejela z velikim zanimanjem. MG r Foto: Črtomir Goznik Aleš Steger v. Aleš Šteger - Odpusti, 2014 Odpusti je roman o Mariboru in o hobotnici trinajstih posvečenih, ki obvladujejo mesto leta 2012, v času Evropske prestolnice kulture. Kot pa pravi avtor, v ospredju ni Maribor, temveč analiza stanja slovenske kulturne in nasploh družbene scene. Roman Odpusti je izšel v založbi Beletrina. J Odbojka Dva na eno - zmagovalci turnirja na Ptuju Stran 12 Tenis Andujar vrnil Roli za poraz v Wimbledonu Stran 12 Kolesarstvo ilešič v ameriški ekipi v posebni vlogi Stran 13 Nogomet ErosGrezda - nadarjen napadalec Aluminija Stran 13 Nogomet Z novim trenerjem v zgornji del Superlige Stran 14 Nogomet Prijateljske pripravljalne tekme Stran 13 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiluiajtz naí na íuitoumm, íjil¿tu! RADIOPTUJ «« ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Zavrčani gostujejo v Velenju Potrditi rezultat iz Celja Foto: Črtomir Goznik Na uvodni tekmi letošnje sezone, v Celju, je Zavrčane do zmage popeljal Nikola Šafaric. Po uvodni zmagi v prvenstvu bodo nogometaši Zavrča aktivni tudi ta konec tedna, saj bodo v soboto ob 20. uri gostovali v Velenju pri ekipi Rudarja. Knapi so bili lani najprijetnejše presenečenje lige, saj so zasedli odlično 3. mesto, kar jim je prineslo v tej sezoni evropske nastope, na žalost pa so rdeči že izpadli. V lanskih prvih uradnih medsebojnih obračunih sta se moštvi pomerili štirikrat, dvakrat so slavili Zavrčani, enkrat je bilo neodločeno, enkrat pa so bili boljši Velenj-čani. Glede na to, da je v prestopnem roku prišlo do sprememb v obeh ekipah, bodo letos verjetno karte nekoliko premešane. Zelo verjeten debi Kristica O spremembah Zavrča smo že pisali na dolgo in ši- roko, pretresi v Rudarju pa niso bili tako veliki. Moštvo je okrepil le Samarati, odšli pa so nosilec lanske igre Rot-man ter Podlogar in Bubalo-vic. Ekipa iz Velenja je veliko pričakovala od evropskega srečanja z albanskim Lacijem, a se je za slovenske predstavnike klavrno končalo in so tako že zaključili svojo evropsko epizodo. Toda v uvodnem prvenstvenem krogu so rdeči pokazali zobe. Že res, da so klonili v Mariboru, toda pokazali so se v dobri luči in večne državne prvake dodobra namučili. Vse to govori, da bele v soboto čaka težka naloga, saj bo Rudar igral doma in bo še dodatno motiviran, toda cilji varovancev Željka Orehovca so jasni. To je igra na zmago in za tri točke, čeprav bi se Halo-žani verjetno zadovoljili tudi z remijem. Ekipa bo najverjetneje enaka kot na prvem sre- Nogomet • Dober trening Nedelišce - Zavrč 0:3 (0:1) Strelci: Antolek, Kokol 2-krat. Zavrč: Mrmic, Čeh, Datkovic, Hočevar, Lešnik, Benic, Brdar, Matjašič, Čolic, Kokol, Antolek. Igrala sta še Roškar in Težak. Trener: Željko Orehovec. Nogometaši Za vrča so v sredo odigrali prijateljsko preizkušnjo s hrvaškim nižje-ligašem Nedelišcem. Slovenski prvoligaši, ki so nastopili s precej kombiniranim mo- štvom, so bili absolutni gospodarji na zelenici. Prevladovali so vso tekmo, dosegli tri zadetke, ob večji zbranosti napadalcev pa bi lahko bila njihova zmaga še precej izdatnejša. Vsekakor je to lepa popotnica pred težkim sobotnim prvenstvenim obračunom v Velenju. tp čanju s Celjani, verjetno bo sprememba le ena: če bo pridobil vse potrebne papirje in bo registriran pravi čas, bo nastopil zadnji novinec Zavrča Matija Kristič, kar bržčas pomeni, da bo na klop moral Marko Roškar ali Toni Datkovic. Glede na to, da Zavrč na prvem srečanju letos kljub trem točkam niti približno ni blestel, je možna še kakšna sprememba v kadru. Pred tekmo je optimist tudi branilec Dejan Kurbus: »Nazadnje smo v Velenju slavili in tudi tokrat bomo igrali na zmago. Rudar je sicer dobra ekipa, z izkušenimi posamezniki, toda možnosti obstajajo. Igrati bomo morali potrpežljivo, izkoristiti bo treba priložnosti, ki se nam bodo ponudile, obenem pa bomo morali biti enotni na zelenici.« Pod do uspeha bo dolga in težka, Zavrč pa bo za novo zmago moral pokazati več želje in agresivnosti kot zadnjič, seveda pa jim bodo do novega podviga kot vedno pomagali tudi njegovi privrženci, ki se v soboto odpravljajo v Velenje. Glede relativne bližini šaleškega mesta bodo tudi beli imeli bučno podporo, in če bodo še nadgradili igro s srečanje s Celjani, potem se za uspeh ni bati, obenem pa bi bil nov uspeh najlepše možno povabilo navijačem na prvi »domači« obračun letos. Ta bo odigran na Ptuju naslednji petek ob 18. uri. tp Nogomet Zavrču s svojimi izkušnjami pomagati, da bo še boljši Najodmevnejša okrepitev Zavrča v tem prestopnem roku je nedvomno Matija Kristic. Izkušen branilec ima za seboj lepo mednarodno kariero, pri zrelih 35 letih pa se je odločil priti bliže domu in pomagati Zavrču do čim boljše uvrstitve na slovenski prvoligaški lestvici. Po poškodbi Borisa Sambolca so beli potrebovali branilca z izkušnjami in zato se zdi prihod nekdanjega člana številnih klubov na Hrvaškem in v tujini dokaj logična izbira. Kristic dobro pozna Zavrč in slovenski nogomet, motiva mu ne manjka in meni, da bi beli lahko letos spet posegli po mestih pod vrhom razpredelnice. Nazadnje ste bili v Avstriji. Kako to, da ste se odločili za prestop v Zavrč? Trener Željko Orehovec me je poklical in me vprašal, ali bi želel priti v Zavrč, saj potrebuje izkušenega stoperja. Dejal sem mu, da sem zainteresiran, saj bi želel nastopati v 1. slovenski nogometni ligi, in nato ni bilo več ovir. Hitro smo se dogovorili in menim, da sem prišel v majhno, a zelo ambiciozno okolje. Mislim, da bo vse v najlepšem redu. Kako dobro so vas sprejeli soigralci, glede na to, da nekatere izkušenejše verjetno že poznate? Prepričan sem, da ne bo nobenih težav. Tu sem šele kratek čas, toda vsi fantje živimo od iste stvari. Seveda Ša-fariča in Kresingerja poznam že iz mlaj šili let in verjamem, da mi bosta pomagala po najboljših močeh, da se čim prej in čim bolje ujamem z moštvom. Sem pa zelo vesel, da sem z njima spet v isti ekipi. Veljate za zelo izkušenega igralca. Kašni so sploh vaši cilji, povezani z Zavr-čem? Glavni cilj je izpolniti ambicije kluba. Klubski cilji so postavljeni zelo visoko - priti na prva tri mesta, kar mi je v razgovoru razkril prvi mož kluba Miran Vuk. Seveda želimo igrati dober, gledljiv in kvaliteten nogomet, da bi bila zadovoljna tako publika kot sam klub. Kako dobro ste poznali Zavrč, preden ste se odločili za prestop? Vedel sem, da gre za mlado in perspektivno ekipo. Fante sem gledal na zadnji tekmi lani, ko so slavili z 0:3 v Celju, in moštvo mi je bilo resnično všeč. Zavrč je dobra ekipa, kar sta mi potrdila tudi Šafa-ric in Kresinger, sam pa sem tudi zelo izkušen in upam, da bom lahko s svojimi izkušnjami pomagal, da bo ekipa še boljša. Poleg Šafariča boste verjetno podaljšana roka stratega Orehovca na igrišču glede na izkušnje. Je to breme, pritisk ali dodatna motivacija? Vsekakor ni to noben pritisk. Res sem izkušen, toda sam ne morem veliko narediti. Pomembna je le ekipa, kakšni so odnosi v njej ter njeno delovanje na terenu. Kot sem že dejal, verjamem, da bom sam prispeval k dobrim rezultatom kluba. Nazadnje ste bili v Avstriji. V kakšni formi ste trenutno po svojem mnenju? V avstrijski 3. ligi se dobro dela. Treniram štirinajst dni (razgovor je bil opravljen že 15. 7., op. a.) in sem v rednem »pogonu«. Vadim tudi individualno in zato menim, da ne bi smelo biti nobenih težav. Celo življenje sem profesionalec, igral sem v dobrih klubih z dobrimi trenerji, tako da ne vidim nobenega problema. Kako je do sedaj potekala vaša nogometna pot? Nogometno šolo sem pre-igral v Varteksu, nato sem do leta 2005 tam igral tudi za člane. Iz Varaždina sem odšel v poljski Zaglebie iz Lubina. Po letu dni sem se vrnil v Slaven Belupo, od tam pa sem prestopil v Luč-Energijo iz ruskega Vladivostoka, kjer sem med prvo- in drugoligaši prebil štiri leta. Leto dni sem bil nato v Zelini, nazadnje pa v Avstriji. Sedaj sem v Zavrču in upam, da bom tu napisal še eno lepo poglavje v svoji nogometni karieri. V soboto vas čaka težko gostovanje v Velenju. Kakšna so vaša pričakovanja? Osebno sicer ne poznam ekipe Rudarja, toda če so bili lani 2. in so igrali v Evropi, potem zagotovo niso slabi. Dodatna oteževalna okoliščina je, da igramo v gosteh, toda to ne pomeni, da se predajamo. Nasprotno, igrali bomo na zmago, zadovoljni pa bi bili že z remijem. Sicer še ne vem, ali bom lahko igral, saj morda še ne bom registriran, toda to sploh ni pomembno, važno je, da ekipa odigra dobro tekmo. tp Foto: David Breznik Matija Kristič - najodmevnejša okrepitev Zavrča 12 Štajerski Šport petek • 25. julija 2Q14 Odbojka • Turnir na mivki na Ptuju Športni napovednik Dva na eno - zmagovalci turnirja Na odlično pripravljenem peščenem igrišču za odbojko na mivki je na ptujski Ranci v petek in soboto potekal turnir v odbojki na mivki Captain Morgan Beach Volley Challenge. V organizaciji Odbojkarskega kluba Beach volley Ptuj in Brodarskega društva Ranca Ptuj je bil ponovno izveden zelo kakovostno, na njem pa je sodelovalo le šest ekip. Po pravilih tega rekreativnega športnega dogodka so nastopale mešane ekipe, v katerih sta bila na igrišču dva odbojkarja in odbojkarica. Prvi dan tekmovanja so bile odigrane kvalifikacije v dveh skupinah in nato še razigrava-nja za uvrstitev v finalni del, ki je bil na sporedu v soboto. Najuspešnejše ekipe so bile Invalidi, Dva na eno in Cock-ta, medtem ko so bile ekipe KPŠ-ja, Kosa in PP-ja uvrščene od četrtega do šestega mesta. Drugi dan smo pod reflektorji spremljali zanimive obračune in kvalitetno odbojko na mivki za turnirsko zmago na Ptuju. V prvem obračunu med ekipama Invalidov in Cockte so slednji po pričakovanjih zmagali z 2:1 v nizih. Tudi v drugem dvoboju so Invalidi, ki so se zelo trudili, dodobra namučili favorizirano ekipo Dva na eno, a je ta v odločilnih trenutkih zaigrala na Nogomet Zmagovalne ekipe ptujskega turnirja vso moč in slavila z 2:0. Tako je zmagovalca ptujskega turnirja določil zadnji obračun med ekipama Dva na eno in Cockta. Prvi niz je bil izenačen do 13:12, nato pa so Dva na eno odigrali nekaj sijajnih točk z močnimi zaključki in so niz dobili z 21:16. Drugi niz je bil glede na končni rezultat 21:19 bolj izenačen, a so Dva na eno bili ves čas v prednosti in so kontrolirali stanje na mivki ter se na kon- cu zasluženo veselili turnir-ske zmage. Tako je bil končni vrstni red: tretje mesto Invalidi v postavi Tomo Dukarič, Primož Zemljič in Lea Krumpak, drugo mesto Cockta v postavi Matjaž Novak, Iztok Novak, Mitja Simonič in Sara Vidovič in prvo mesto Dva na eno v postavi Matej Grafenauer, Edo Korošec in Živa Grilc. Mešane ekipe 3:3, ki so letos igrale na challengerju, so prikazale dobro odbojko. Še Prijateljske tekme Aluminij - Drava Ptuj 3:0 (1:0) Aluminij: Murko, Medved, Bubnič, Leuštek, Lonzarič, Vr-banec, Krljanovič, Stošič, Nu-nic, Grezda, Boškovič; igrali so še: Topolovec, Vindiš, Cesar, Pečovnik, Bizjak, Klobučar, Pod-brežnik; trener: Damjan Romih. Drava Ptuj: Musič, Rešek, De. Krajnc, Kokot, Jaušovec, Da. Krajnc, Horvat, Ljugonic, Panikvar, Antolič, Arsič; igrali so še: Ajlec, Habith, Murat, Ne-žmah, Droždek, Lavrinc, Toma-žič, Šeruga, Babič, Knez, Javor-nik; trener: Franc Fridl. Tradicionalna nogometna rivala Aluminij in Drava sta se pomerila v Kidričevem na zelo dobro urejenem pomožnem igrišču. Tekmo so odlično pričeli domači igralci, saj so že v drugi minuti povedli, ko je iz prostega strela natančno streljal Krljanovič. Aluminij je prevladoval prvih petnajst minut, nato pa je Drava počasi vzpostavila ravnotežje in proti koncu prvega polčasa celo prevzela pobudo. Igralo se je večinoma med obema kazenskima prostoroma in Ptujčani so imeli v prvem delu dve lepi priložnosti, a sta ju Antolič in Panikvar zapravila. V nadaljevanju je bil Aluminij boljši, predvsem agresivnejši in tudi njihovi igralci so bili tekaško bolj razpoloženi. Disciplinirano so gradili igro in v končnici zelo športne tekme, ki jo je dobro vodil sodnik Rajh, še dvakrat zadeli. Najprej je po desni strani ušel Vrbanec, čigar natančen diagonalni strel je Ajlec obranil, nato pa je na žogo naletel Pečovnik in jo zabil v mrežo. Tretji zadetek je po izvrstni podaji Vrbanca dosegel Bizjak, ki je bil hitrejši od ptujske obrambe in je rutinirano postavil izid tekme 3:0. V nadaljevanju sta oba trenerja precej kombinirala s postavama in preizkusila večino igralcev, na katere resno računata na prvenstvenih tekmah. David Breznik Cirkulane -Podvinci 0:2 (0:1) Cirkulane: Kristovič, Krajnc, Prapotnik, Kralj, Domjan, Žu-ran, Re. Punčec, Klajderič, Ž. Belšak, Fijačko, Gril; igrali so še: A. Belšak, Borak, Milošič, Kozel, Ro. Punčec, Avguštin, Pompe, Lorbek, Žganjar, Korez; trener: Damjan Bezjak. Podvinci: Kocen, Pihler, Ru-mež, Topolovec, Kajzer, Brumen, Pal, Orovič, Osterc, Kocmut, Zor-ko; igrali so še: Vesenjak, Lah, Kuserbanj, Ademovič, Dobaja, Pajnkiher, Šendelj, Vindiš, Leben; trener: Miran Ljubec. V Cirkulanah si je slabih sto gledalcev ogledalo obračun med domačini in Podvinci. Slednji so po pričakovanjih prevladovali, dalj časa žogo so imeli posest nad žogo in so v vsakem polčasu zabili po en zadetek. V prvem je napako domače obrambe izkoristil Osterc, v drugem pa je iz nasprotnega napada zadel Vin-diš. Ob tem so nogometaši Nogomet • 1. SNL Pari 2. kroga - SOBOTA ob 17.00: Maribor - Radomlje; ob 20.00: Rudar - Zavrč; NEDELJA ob 18.00: Krka - Gorica; ob 20.05: Domžale - Celje; tekma Luka Koper - Olimpija je prestavljena. PRIPRAVLJALNE PRIJATELJSKE TEKME - SOBOTA ob 18.00: Cirkulane - Aluminij; SOBOTA ob 18.00: Podvinci - Avto Rajh Ljutomer; TOREK ob 18.00: Podvinci - Zavrč B.; TOREK ob 18.30: Crvena zvezda - Hannover (Mestni stadion na Ptuju) Mali nogomet Športno društvo Žetale v nedeljo, 27. julija, organizira 31. Srečkov memorial v malem nogometu. Ta bo potekal od 10. ure naprej na igrišču pri OŠ Žetale. Igra se po pravilih FIFA (4+1). Prve tri ekipe bodo prejele pokal in praktične nagrade. Več informacij dobite na GSM 031 713 265 (David) ali 031 771 229 (Gregor). David Breznik Odbojka na mivki Foto: David Breznik Bedrac in Pokersnik zmagala v Mokronogu boljšo pa smo imeli možnost spremljati pred leti, ko je bil na ptujski Ranci veliki mednarodni turnir Beachmaster. Takrat smo na Ptuju spremljali vrhunsko odbojko na mivki in želja organizatorja letošnjega turnirja je, da bi v prihodnosti ponovno izpopolnili športno zgodbo in jo počasi ponovno zapeljali proti Beachmasterju. David Breznik Klub odbojke na mivki Mokronog je minuli konec tedna organiziral osmi beachtour SEP Open 2014, na katerem je igralo enaindvajset moških in šestnajst ženskih ekip., Pri ženskah sta se turnirske zmage veselili N&T Nina Lovšin in Tjaša Jančar. Zanimivejši je bil moški turnir, na katerem sta kot ekipa Sportivo sodelovala tudi Ptujčana Jure Peter Bedrač in Danijel Poker-šnik. Vseh pet tekem sta dobila z rezultatom 2:0 v nizih. V predtekmovanju sta dosegla tri gladke zmage, polfinalni obračun proti ekipi BVC Portorož, ki jo sestavljata Leo Mo-horič in Klemen Ponikvar, pa sta dobila na razliko 23:21 in 24:22. V finalu sta brez težav premagala Grega Erpiča in Roka Žlajpaha. Zmaga v Mokronogu je dober obet za naprej, saj Ptujča-na že ta teden čaka nastop na državnem prvenstvu v Kranju, kjer bosta branila lanskoletni naslov državnih prvakov. David Breznik Podvincev imeli še nekaj zrelih priložnosti, prav tako pa so se tudi Cirkulančani nekajkrat znašli v lepih situacijah za zadetek, vendar Gril, Korez in Pompe niso zadeli. David Breznik Sheffield Wednesday -Arsenal TUla 1:2 (1:1) Na ptujskem Mestnem stadionu na Ptuju si je kakšnih 200 gledalcev (večina so bili Angleži) ogledalo mednarodno prijateljsko nogometno med Sheffieldom Wednes-dayjem in Arsenalom iz Tule. V zelo moški tekmi, v kateri je imela veliko dela sodniška trojka na čelu z Glažarjem, se je končala z rezultatom 2:1 za Ruse. Zanje sta zadela Baza-nov in Rižkov, medtem ko je za Angleže dal zadetek Antonio. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Bedrač in Pokeršnik - zmagovalca turnirja v Mokronogu Tenis • ATP turnir v Gstaadu Andujar vrnil Roli Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Švicarski Gstaad ta teden gosti ATP turnir Credit Agricole Suisse Open z nagradnim skladom 426.605 evrov. Na močnem turnirju, ki se igra na peščenih igriščih, je nastopil tudi Blaž Rola. Trenutno osemdeseti igralec na svetovni ATP-računalniški lestvici je v prvem krogu igral s Fabianom De Paulom. Ptujčan je Brazilca premagal z rezultatom 6:4 in 6:4 in se uvrstil v nadaljevanje tekmovanja, kjer ga je čakal stari znanec Pablo Andujar. Trenutno naš najboljši tenisač se je s Špancem letos že pomeril, in sicer v prvem krogu grand slam turnirja v Wimbledonu, kjer je Rola na travi gladko zmagal s 3:0 v nizih. Tokrat sta teni-sača igrala na najljubši podlagi Andujarja in 71. igralec na ATP svetovni računalniški lestvici je ptujskemu igralcu vrnil za poraz v Londonu. Špa- nec je slavil z rezultatom 6:3 in 6:3, potem ko je bil absolutno boljši in je prevladoval na igrišču. Osvojil je bistveno več točk, naredil manj napak v igri in trikrat Roli odvzel servis, saj mu ta zanj zelo pomembni element v igri tokrat ni šel najbolje. Tako je Blaž Rola izpadel v drugem krogu turnirja v Gstaadu in se sedaj počasi odpravlja v Združene države Amerike, kjer bo igral na seriji turnirjev na betonski podlagi; ta mu načeloma zelo ustreza, saj je na njej veliko treniral in igral v času, ko je še študiral v ZDA. Rezultati: 1. krog: Blaž Rola (Slo) - Fabiano De Paula (Bra) 6:4, 6:4; 2. krog: Blaž Rola (Slo) - Pablo Andujar (Špa) 3:6, 3:6. David Breznik petek • 25. julija 2Q14 Pogovori, zanimivosti Štajerski 13 Kolesarstvo • Aldo Ino Ilešič, UnitedHealthcare . Ilesic v ameriški ekipi v posebni vlogi Foto: Jonathan Devich Foto: Jonathan Devich Aldo Ino llešič: »Dober sprinter je tisti, ki lahko prihrani največ energije za konec dirke. To enostavno Aldo Ino llešič v dresu ameriške profesionalne ekipe United-pomeni, da čim manj 'goni' med dirko in čim bolj pritisne na pedale ob koncu.« Healthcare. Ptujčan Ino Aldo Ilešič se s kolesarskim športom ukvarja že več kot 15 let. Začel je v KK Perutnina Ptuj, nadaljeval v Savi, bil nekaj let v ameriški ekipi Team Type 1, trenutno pa je član ekipe UnitedHealthcare. Gre za ameriško profesionalno kolesarsko ekipo, ki v tem tekmovalnem letu v sprin-tih največ stavi na Roberta Forsterja, v generalnih razvrstitvah pa na Marca De Maara. Posebno vlogo v ekipi ima Aldo Ino Ilešič, saj je zadnji pomagač v njihovem sprinter-skem vlaku v zaključkih dirk in tako najbolj pomaga do odmevnih rezultatov izkušenemu nemškemu kolesarskemu veteranu Forsterju. Gre za cenjeno delo in ptujski kolesar, ki je pri 29 letih sedaj že izkušen profesionalec, točno ve, kakšne so njegove zadolžitve. Letos se je popolnoma podredil tej nalogi in zato sam kot posameznik ni dosegel vidnejših rezultatov. Kot član ekipe UnitedHealthcare je tekmoval na zelo močnih profesionalnih dirkah po Katarju, Omanu, Tajvanu, Norveški in na dirki okrog jezera Quing-hai Lake na Kitajskem. Bil pa je tudi član slovenske reprezentance na dirki Po Sloveniji. Za kolesarjem je v tem letu že 43 tekmovalnih dni, kar je veliko, pred njim pa je v tej sezoni še nekaj pomembnih nastopov. V vmesnem času smo Alda Ina Ilešiča ujeli na Ptuju, kjer nam je razkril, kako je pristal v najstarejši ameriški kolesarski profesionalni ekipi UnitedHealthcare, kako se je v njej znašel, kako gleda na dirko po Franciji in kakšni so njegovi kolesarski načrti za prihodnost. V letu 2013 ste prestopili v ekipo UnitedHealthcare. Kako je prišlo do tega prestopa in zakaj? Aldo Ino Ilešič: »Moja pot v ZDA se je začela pred pribli- žno šestimi leti. Ko sem šel prvič tja, si sploh nisem predstavljal, kako daleč se bodo zadeve razvile. Po dveh letih bivanja v ZDA in dirkanja za ekipo Team Type 1 se je nato ta ekipa začela razvijati in smo dobili tudi evropsko bazo. To je pomenilo, da sem se lahko preselil domov in sem na dirke po svetu odhajal iz ljubljanskega oziroma graškega letališča. Splet okoliščin je nato nanesel, da se je spremenila moja vloga v kolesarstvu: iz sprinterja na rezultat sem se nekako razvil v pomočnika v sprintu. Zaradi te vloge sem leta 2013 tudi zamenjal ekipo, saj sem prišel v UnitedHealt-hcare, ki je zelo močna in ima svojo kolesarsko bazo tudi v Belgiji. Naša ekipa nastopa po vsem svetu in v prihodnosti kolesarji UnitedHealthcare ciljamo, da bomo vozili tudi na kakšni največji tritedenski dirki.« Vi imate v ekipi vlogo pomočnika sprinterja. Kaj točno to pomeni? Aldo Ino Ilešič: »To pomeni, da poizkušam narediti vse, da ima naš sprinter na koncu dirke idealno pozicijo. To tudi pomeni, da sem lahko tik pred njim, lahko sem tretji ali četrti po vrsti v našem vlaku, ampak bistvo je, da naša ekipa v zaključkih dirk deluje usklajeno, kot eno homogeno moštvo in da dejansko pripravimo teren za ciljni sprint.« Ste se zaradi te vloge odpovedali dirkanju na rezultat in ste se popolnoma podredili ekipi? Aldo Ino Ilešič: »Vsekakor moram izpostaviti, da je kolesarstvo zelo ekipni šport. Mislim, da se to tudi že vidi po televiziji, ampak dejansko na večjih dirkah posameznik skorajda ne more narediti odmevnega rezultata brez pomoči ekipe. V mojem primeru sem pred časom ugotovil, da sem boljši v vlogi pomočnika v sprintih kot pa v samem doseganju dobrih rezultatov v sprintih. Zato sem se v vlogo pomočnika dobro vživel ter sem se tudi dobro prilagodil. Mislim tudi, da se mi v prihodnje obeta zelo uspešna kariera v izpolnjevanju svoje kolesarske vloge.« Če bi vseeno morali izpostaviti kakšen rezultat v letu 2014, kateri bi to bil? Aldo Ino Ilešič: »Vsekakor bi izpostavil dirko po Turčiji, kjer sem v sprintih zasedel dvakrat sedmo mesto. To resda ni zmaga, ampak v konkurenci, ki je bila na dirki, je to vsekakor vrhunski rezultat.« Kakšni so vaši kolesarski načrti? Aldo Ino Ilešič: »Moj največji cilj v tem trenutku je, da ostanem v vlogi pomočnika sprinterja v ekipi. Takšnih kolesarjev s tako specifično nalogo ni veliko in zato je to v vsaki profesionalni ekipi zelo cenjen položaj v vsej kolesarski karavani. Povrhu vsega pa se moram v tej novi vlogi še dodatno razviti in zato potrebujem še veliko izkušenj. Ostaja še veliko ciljev in dokler imaš cilje, imaš tudi željo po tekmovanjih, tako da optimistično gledam v prihodnost.« Bi lahko vaša ekipa v prihodnosti tekmovala tudi na kakšni največji tritedenski dirki? Aldo Ino Ilešič: »Vsekakor, ja. Letos smo bili zelo blizu nastopa na Giru di Italia. Prišli smo v ožji izbor šestih ekip in izmed teh so organizatorji dodatno zbrali tri - UnitedHe-althcare ni bilo zraven. V kolesarstvu ni vse v financah, ampak tudi vlada neke vrste poli- tika pri izborih ekip, ki nastopajo na največjih tritedenskih dirkah. Glede na trud, ki so ga vložili v naši ekipi v tej sezoni, verjamem, da bo ta trud poplačan v prihodni sezoni, kar pomeni, da bo UnitedHealt-hcare nastopila na eni izmed treh največjih kolesarskih dirk na svetu.« Trenutno se končuje največja kolesarska dirka na svetu Tour De France. Kakšen je vaš pogled na to dirko? Aldo Ino Ilešič: »Letošnji Tour De France je iz različnih zornih kotov prinesel veliko presenečenj. Dirko je seveda zelo zanimivo gledati, saj gre za pravi športni spektakel.« Na največjih dirkah največji pečat zapustijo zmagovalci. Veliko etap se konča s sprintom. Kaj je značilno za dobrega sprinterja? Aldo Ino Ilešič: »Dober sprinter je tisti, ki lahko prihrani največ energije za konec dirke. To enostavno pomeni, da čim manj 'goni' med dirko in čim bolj pritisne na pedale ob koncu.« Kakšen je občutek v ciljnem sprintu, ko so hitrosti 60, 70 ali celo več kilometrov na uro in morate opraviti svojo nalogo? Aldo Ino Ilešič: »Občutek je predvsem izražen skozi od- govornost, saj želim čim bolje opraviti svoje delo. Še lepši je občutek, ko vidim, da je moj sotekmovalec zmagovalno dvignil roki, ko je prepeljal ciljno črto. Takrat vem, da sem idealno opravil svoje delo.« Kaj je značilno za kolesarje, ki gredo na velikih dirkah na dobro skupno uvrstitev? Aldo Ino Ilešič: »Ti kolesarji so zares nekaj posebnega, saj imajo izredne sposobnosti. Zraven tega jih ima večina tudi velik talent in izredne fizične predispozicije. Prav tako pa mora takšen kolesar imeti še dodatno srečo, da se z vsemi svojimi sposobnostmi, ki jih je dobil od matere narave, pravilno znajde in da ima ob sebi za odmeven rezultat tudi vrhunsko ekipo, ki mu ves čas pomaga in mu stoji ob strani.« Vi še vedno uživate na kolesu v dirkanju? Aldo Ino Ilešič: »Vsekakor! Zraven tega zelo uživam v potovanjih, ki jih prinašajo dirke v različnih delih sveta, in doživetja, ki mi jih kolesarstvo nudi. Trenutno od vseh športnih naporov še nisem izmučen in enostavno si želim nadaljevati po svoji kolesarski poti.« David Breznik Želi si delati z mladimi Aldo Ino Ilešič si je z leti v kolesarskem športu nabral izredno znanje in številne izkušnje, ki jih namerava po končani aktivni karieri deliti z mladimi slovenskimi in morda tudi tujimi kolesarji. Sam si želi, da bi pomagal v njihovem razvoju, v razširjanju poznavanja kolesarskega športa, v priključevanju mladih tekmovalcev k novim ekipam ... Nogomet • Eros Grezda, Aluminij Priština, Zagreb, Gradec, Kidričevo Mladi Eros Grezda je v Kidričevo prišel v lanski sezoni in takoj opozoril nase - predvsem s svojo hitrostjo. Aprila je dopolnil šele 19 let, kljub temu pa lahko trener Damijan Romih nanj resno računa. »V Kidričevem sem že drugo leto, tukaj se odlično počutim. Z vsakim dnem sem bolj privajen na to okolje, vedno bolje se spoznavam s soigralci, zaradi česar mi je vedno lažje,« je povedal simpatični napadalec, ki je precej kritičen do lanske sezone: »Nismo bili zadovoljni z uvrstitvijo, saj se nam je izmuznilo 2. mesto in dodatne kvalifikacije za 1. ligo.« V sedanji ekipi vidi velik potencial. »V ekipi imamo do- ber potencial, tudi za najvišje uvrstitve v 2. ligi. V to sem prepričan, a svoje bodo seveda pokazali prvenstveni obračuni. Imamo odličnega trenerja, ki ima željo in ambicije, kar meni zelo ustreza.« Grezda je svoje prve nogometne korake naredil v Prištini. »Nogometno šolo sem v mlajših kategorijah obiskoval v Prištini, odkoder sem odšel v zagrebški Dinamo, kjer sem ostal eno leto. Slabe štiri mesece sem nato igral za GAK v Avstriji, kjer je bil trener Ante Šimundža. On je tudi najbolj zaslužen, da sem prišel k Aluminiju.« Ne manjka mu niti ambicioznosti. »Zaenkrat sem zelo zadovoljen tukaj, vendar želim enkrat nastopiti v močnejšem evropskem klubu in igrati močne evropske tekme. Seveda se zavedam, da je do takrat še dolga pot in da bo za uresničitev teh ciljev potrebno pretočiti še veliko znoja. Potreben je tudi kanček sreče, a sem prepričan, da mi lahko uspe.« Ko je govor nanesel na klub, za katerega navija, ni bilo dileme: »Real Madrid in seveda Cristiano Ronaldo! Tudi na SP v Braziliji sem navijal za Portugalsko, ob tem še za Hrvaško, obe pa na žalost nista bili preveč uspešni. V finalu sem se opredelil za Nemčijo.« Jože Mohorič V' Fm. Foto: Črtomir Goznik Eros Grezda: »Moj vzornik je Cristiano Ronaldo, navijam za Real Madrid. 14 Štajerski Šport, oglasna sporočila petek • 25. julija 2014 Nogomet • NK Ormož Carrera Optyl Z novim trenerjem v zgornji del Superlige Nogometaši iz Ormoža se počasi bližajo svoji 20-letni-ci obstoja kluba, saj so klub leta 1995 ustanovili številni simpatizerji okroglega usnja. Dolžnost prvega predsednika kluba je opravljal Boris Miličkovič, prvi trener pa je postal Vlado Hunjadi. Predsedniki kluba so bili v nadaljevanju še Anton Luskovič, Stanko Podgorelec, Ne-nad Kardum in danes Zlat-ko Klemenčič. Prvo uradno tekmo je klub odigral 22. julija 1995, tekmec je bila prvoligaška ekipa Potrošnika iz Beltincev. Po dolgoletnih neuspehih v končnicah prvenstva je ekipi, sestavljeni iz domačih igralcev pod vodstvom trenerja Darka Laha, v sezoni 2002/03 uspelo v 1. ligi MNZ Ptuj osvojiti 1. mesto s štirimi točkami naskoka pred Podlehnikom in sledilo je tako želeno napredovanje v 3. SNL sever. V prvi tretjeli-gaški sezoni je ekipa zasedla solidno 8. mesto. V konkurenci tretjeligašev so Ormo-žani nastopali še dve sezoni. V sezoni 2004/05 so v 3. SNL sever dosegli največji uspeh v svoji zgodovini, osvojili so 6. mesto. V sezoni 2005/06 so v 3. SNL vzhod zasedli predzadnje, 13. mesto, in skupaj z Beltinci izpadli iz lige. Ekipo so v 3. SNL poleg Laha vodili še Franz Gorza, Benjamin Krajnc in Drago Posavec. Danes klub nastopa v ptujski Superligi, kjer je sezono Zlatko Klemenčič, predsednik NK Ormož Carrera Optyl ta pa je uvrstitev v zgornji del lestvice. Novi trener ima sicer ambicije po prvem mestu, vendar je treba biti realen in bomo veseli uvrstitve okrog petega mesta. Igralski kader bo sestavljen iz domačih nogometašev. Kakšnih zvenečih imen v Ormož nimamo namena pripeljati, v prvem planu je v klub pripeljati igralce, ki so že igrali v Mestni grabi. Želja je, da vrnemo te igralce v matični klub.« Za zdaj še ni znana usoda bivšega trenerja Jurčeca, ki ga novi strateg želi videti med igralci: »Trener Posavec si v svoji ekipi želi Jurčeca kot igralca, v klubu smo mu ponudili tudi trenersko delo z mlajšimi selekcijami. Ker je bivši trener na dopustu, nam še ni znan odgovor o nadaljnjem sodelovanju. Kot pomočnik trenerja bo hrvaškemu strategu pomagal Bojan Novak, ki bo vodil tudi mladinsko vrsto Ormoža. V soboto, 19. julija, je bila organizirana revijalna tekma igralcev članske in mladinske vrste, kjer je trener videl trenutno stanje v ormoškem nogometu. V ponedeljek, 21. julija, pa je datum začetka priprav na jesenski del sezone.« V klubu imajo še vrsto načrtov: »Uspeli smo sanirati glavno igrišče, ki dobiva podobo izpred vrsto let, ko je veljalo za enega najlepših na ormoško-ptujskem območju. Uredili smo avtomatski namakalni sistem, za katerega smo namestili rezervoar za vodo prostornine sto kubič- nih metrov. Vodo za namakanje oz. zalivanje bomo pridobivali iz vrtine. Pomožno igrišče tudi že dobiva svojo podobo, na vrsti so le še zaključna dela. Treba je posejati še travo in urediti okolico ter končati dela do 31. julija. Verjamemo, da bo novo pomožno igrišče možno uporabljati v čim krajšem času, vendar ne bomo prehitevali časa, saj želimo, da bo igrišče v odlični kondiciji. Dodatne vadbene površine bodo še kako prav prišle tudi pri ustanovitvi lastne nogometne šole, v kateri bodo zajete selekcije od U-7 do mladincev. Cilj nam je ustvariti čim več domačih nogometašev, saj je domači igralec najcenejši in v teh težkih finančnih časih bo delo klubov v svojih nogometnih šolah sila pomembno za prihodnost.« Uroš Krstič 2013/14 končal na 9. mestu: »V sezoni, ki je za nami, smo pričakovali boljšo uvrstitev. Vseeno so nas razveselile predstave v spomladanskem delu sezone in v končnici za obstanek v ligi. To je tisto, kar nas navdaja z novim optimizmom, s katerim bomo startali v novo sezono, kjer so naše ambicije povezane z vrnitvijo na višji nivo. Iz tega razloga smo se odločili za menjavo trenerja - Aleša Jurčeca bo zamenjal Drago Posavec,« je v uvodu povedal predsednik kluba Zlatko Klemenčič. Nalogo predsednika Klemenčič opravlja od junija leta 2012, trener Posavec pa bo klop Ormožanov zasedel tretjič: »S Posavcem smo prepričani, da bomo izpolnili zadani cilj, POLETNI (V)ETER RADIA PTUJ V nedeljo, 27. 7., ob 20. uri v Kavarnici Bodi. Ul. Heroja Lacka 8, Ptuj Gostja poletnega glasbenega večera Radia Ptuj bo pevka Bilbi! Vabljeni na javno radijsko oddajo! £3 £3 Vstop prost! y 0V„y NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . ,. naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da CilujeTSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ B9,8'98,2-I04;3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste naročili na Štajerski tednik, bomo izžrebali nekoga izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014) s sopotnikom. I: NAROČILNICA ZA Štajerski TEDNIK Želena nagrada (označi): [T| \2\ Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. ¡I.Í" f («t L', ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20% popust pri naročilu malih oglasov T ' • ' ■ 7 RADIO TEDNIK Ptu\, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolni ce) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) * * '» '.*•.*/• .'.'/•V-'1.* *- - • Praktična darila za nove in obstoječe naročnike • Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! • " ■ VI ■ ■ ■ * m — . petek • 25. julija 2014 Naše prireditve Štajerski 15 Podravje • Glasbeno tekmovanje družbe Radio-Tednik Ptuj Pevci Ptujske noči V petek, 1. avgusta, bodo v sklopu Ptujske noči na odru družbe Radio-Tednik Ptuj (pred upravno enoto v Slomškovi ulici) tekmovali mladi pevci in glasbene skupine, vsak v svoji kategoriji. Tekmovalci se bodo predstavili s po dvema skladbama, od katerih je lahko ena avtorska. Petra Kristovič je 17-letna pevka iz Podvincev, ki obiskuje Biotehniško šolo Ptuj. V prostem času se ukvarja z glasbo, ki jo sprošča. Zelo rada prepeva že od malih nog, igra pa tudi kitaro. Je samoukinja. Do sedaj je nastopala na prireditvah v sklopu šole. Trenira tudi nogomet, v katerem z dekleti dosega zelo dobre rezultate. na odru Radia-tednika bo zapela pesem skupine Tabu Angel in skladbo Titanium od Davida Guette. Minea Gabrovec prihaja iz Pestik v Zavrču, stara je 11 let in obiskuje osnovno šolo v Zavrču. V prostem času se ukvarja s petjem. Javno je prvič zapela že pri šestih letih pesem Mati pevke Simone Weiss. Danes ima že tri lastne skladbe, četrta je v pripravi. Obiskuje tudi 6. razred glasbene šole, kjer se uči igranje na klavir. Večinoma nastopa na manjših prireditvah v okoliških krajih predvsem s slovenskimi in hrvaškimi zabavnimi skladbami. Tudi v prihodnje se želi ukvarjati z glasbo, predvsem s solo petjem. Na prireditvi bo zapela avtorsko skladbo Prijatelj, ki jo bo tokrat prvič javno predstavila, in pesem Levinja Saše Lendero. Zmagovalca bodo določile točke strokovne komisije, ki bo spremljala nastope v živo na prireditvi, in točke, zbrane s kupončki iz Štajerskega tednika; ti bodo objavljeni še v torek, 29. julija, in petek, 1. avgusta. Izpolnjene kupončke boste lahko oddali v času prireditve, glasujete pa lahko za najboljšo skupino in posamičnega izvajalca. Slednje vam predstavljamo v tokratnem Štajerskem tedniku, več o skupinah pa boste lahko izvedeli v torkovi izdaji. Vse tekmovalce boste lahko slišali 25., 28. in 29. julija po 12. uri na Radiu Ptuj. Blaž Vidovič je 20-letni pevec iz Ptuja. Ze zelo zgodaj je odkril veselje do glasbe in petja. Prepeval je v pevskih zborih in kot solist, končal pa je tudi nižjo glasbeno šolo klavirja; igra še kitaro. Blaž je nastopal na številnih prireditvah v šoli in na festivalih po Sloveniji. Na festivalu FeNS v Izoli se je predstavil s štirimi lastnimi skladbami, kot gost je nastopil na mednarodnem festivalu v Črni gori in na Madžarskem, pripravil pa je tudi nekaj samostojnih koncertov s ptujskim Big Bandom. Leta 2013 je sodeloval v oddaji Slovenija ima talent, kjer je postal finalist, istega leta pa je izdal tudi avtorsko skladbo z naslovom Prepozno, ki se je uspešno uvrstila na glasbene lestvice. Na tekmovanju se bo predstavil z omenjeno skladbo, katere originalni izvajalec je sam, in s pesmijo Robbieja Wil-liamsa Shine My Shoes. Ana Stokelj je mlada pevka iz Vipavske doline. S petjem se je Barbara Prelog iz Zagojičev je stara 11 let in obiskuje osnovno šolo v Gorišnici. Ze nekaj let jo lahko videvamo na domačih odrih, občinstvu pa se predstavlja tudi v različnih televizijskih oddajah. Svoj največji uspeh je dosegla na tekmovanju mladih pevcev v Dobovi, kjer je dobila prvo nagrado občinstva. Sodeluje v otroškem pevskem zboru v šoli in cerkvenem pevskem zboru, uči pa se tudi solo petje. Izobražuje jo mlada študentka akademije za glasbo Nina Tomažič, za medijsko podporo, glasbene aranžmaje in besedila pa skrbi Ivica Horvatič. Na njeni glasbeni poti jo spodbujajo člani skupine Jovibend, ki jo občasno spremljajo na nastopih. Na Ptujski noči se bo predstavila s pesmima Zame zakantaj Tanje Zagar in Vem, jokala bom skupine Amigos. Jani Jančec - Gianni je pevec, kitarist in bas kitarist svoje avtorske glasbe. Prihaja iz Kidričevega. Z glasbo se ukvarja že nekaj let, sedaj pa ponovno vstopa na slovensko glasbeno sceno. Pred leti je deloval z glasbeno skupino Ogenj in led kot bas kitarist in pevec. Bili so zmagovalci oddaje Orion na RTV SLO. Po nekaj letih je ponovno posnel nekaj novih studijskih skladb, ki jih želi sedaj predstaviti. Poje in izvaja tudi priredbe raznih glasbenih skupin in pevcev. Najbolj so mu pri srcu pop, rock in rock'n'roll. Ustvarja tudi narodno-zabavne skladbe. Dela v vrtcu kot vzgojitelj predšolskih otrok in se ukvarja z amaterskim slikanjem v likovni sekciji DPD Svoboda Kidričevo. Je pa tudi bivši nogometaš NK Aluminij. Včasih je delal na radiu kot moderator in tonski mojster. Sebe opisuje kot športno-kultur-no-umetniško osebo. Na Ptujski noči bo nastopil s svojo avtorsko skladbo Polna luna, druga pa bo od skupine Parni valjak. VB začela ukvarjati že pri petih letih, ko je postala članica otroškega pevskega zbora. V osnovni šoli je začela igrati klavirsko harmoniko, kasneje pa se učiti še kitaro. Ob instrumentalnem znanju je želela izpopolniti tudi svoje pevsko znanje, zato je obiskovala šolo solo petja. Leta 2012 se je javnosti prvič predstavila na festivalu mladih glasbenikov FeNS s skladbo Glasba me prevzame. Leto kasneje je začela sodelovati z ustvarjalno ekipo Pancho Music, s katero je ustvarila pesem Midva sva zaljubljena, ta pa je dosegla dober odziv na radijskih postajah. Na odru Ptujske noči se bo predstavila z avtorsko pesmijo K tebi vleče me srce in s skladbo Majde Sepe Ribič Ribič me je ujel. Foto: osebni arhiv GLASUJ ZA NAJ PEVCA/PEVKO! Tekmovanje bo na odru družbe Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noči v petek, 1. avgusta, ob 21.00. GLASUJEM ZA NAJ PEVCA/PEVKO (vpiši ime in priimek pevca/pevke) Pravila tekmovanja mladih pevcev in skupin, ki bi radi uspeli na glasbeni poti, na odru družbe Radio - Tednik Ptuj na Ptujski noči najdete na spletni strani www.radio-ptuj.si! Med seboj se bodo pomerili solo pevci/pevke. Zmagovalec/ ^g^SEIK;! zmagovalka bo prejel/a medijsko pokritost svojih koncertov, pesmi ali zgoščenke v vrednosti 2000 evrov z DDV v naši medijski hiši. Zmagovalca bodo določile točke strokovne komisije, ki bo spremljala nastope v živo na prireditvi in oddani kupončki (ne-fotokopirani), ki jih izrežete iz Štajerskega tednika in jih oddate na prireditvenem prostoru. GLASUJ ZA NAJ SKUPINO! Tekmovanje bo na odru družbe Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noči v petek, 1. avgusta, ob 21.00. GLASUJEM ZA NAJ SKUPINO (vpiši ime skupine) Pravila tekmovanja mladih pevcev in skupin, ki bi radi uspeli na glasbeni poti, na odru družbe Radio - Tednik Ptuj na Ptujski noči najdete na spletni strani www.radio-ptuj.si! Med seboj se bodo pomerile tudi skupine. Zmagovalna skupina bo prejela medijsko pokritost svojih koncertov, pesmi ali zgoščenke v vrednosti 2000 evrov z DDV v naši medijski hiši. Zmagovalca bodo določile točke strokovne komisije, ki bo spremljala nastope v živo na prireditvi in oddani kupončki (ne-fotokopirani), ki jih izrežete iz Štajerskega tednika in jih oddate na prireditvenem prostoru. STAJERSKA BUDILKAVZIVONA PTUJSKI NOČI NA ODRU DRUZBE RADIO-TEDNIK PTUJ Bogate nagrade, zanimivi gostje in veliko smeha ter dobre glasbe s skupino KATRCA. Ce praznujete v soboto, 2. 8., rojstni dan, nam ne pozabite tega sporočiti, da vam bomo lahko v živo čestitali. Morda pa bo vaše tudi rojstnodnevno presenečenje. RADIOPTUJ 89,8'9b.2'ich3 16 Štajerski Na sceni petek • 25. julija 2014 Kmetijski nasveti Pridelovanje ajde Na slovenskih kmetijah bi lahko pridelali veliko več ajde, saj je v naši kulinariki zelo cenjena. Zrnje je zelo bogato z ogljikovimi hidrati, beljakovinami in minerali, zato ima svoje mesto predvsem v ljudski prehrani. Kulinarično zelo zanimivi izdelki iz ajde so ajdovi žganci, ajdove pogače, ajdov kruh, ajdova kaša in še drugi. Posevek ajde je zelo koristna pozna paša za čebele. Prisotnost čebel zaradi opra-ševanja tudi zviša pridelek ajde. Optimalna temperatura za rast je od 13 do 26 °C. Pri temperaturi nad 30 °C se rast upočasni, prav tako pod temperaturo 12 °C. Ajda ima velike potrebe po vlagi, zlasti v času cvetenja, oplodnje in nalivanja zrnja. Pomanjkanje vlage v tem obdobju zmanjša število oplojenih cvetov in zmanjša pridelek. Najboljše uspeva na plodnih in dobro strukturnih tleh. Zgodnejša setev je za ajdo primernejša, ker je pri poznih setvah pridelek vprašljiv, predvsem zaradi nižjih temperatur v septembru in začetku oktobra. Gnojenje, predsetvena obdelava in setev ajde Pri gnojenju z dušikom je treba biti pazljiv, ker ta podaljša čas rasti in posledično pride do poznega cvetenja in pregnojena ajda rada poleže. Ajdi zelo dobro koristi fosfor. Optimalno razmerje NPK hranil v tleh je 1:0,8-1,2:0,8. Z organskimi gnojili praviloma ne gnojimo. Ajdo gnojimo z mineralnimi gnojili, in to 40-70 kg/ha N, 40-90 kg/ha P2O5 in 40-60 kg/ ha K2O. Gnojimo pred setvijo, če nimamo dovolj založenih tal. Večina njiv za pridelavo ajde ima dovolj založenosti s hranili in praktično dodatno ne gnoji- mo. Zaradi skromnih potreb po gnojenju je primerna za pridelovalce, ki se želijo izogniti pretirani uporabi mineralnih gnojil. Setev je treba opraviti čim prej po spravilu ječmena oziroma zgodnjega krompirja. Sejemo lahko gosto na med-vrstno razdaljo 15 cm. Pri gosti setvi sejemo 60-90 kg semena/ ha, pri širši medvrstni razdalji pa 40-60 kg/ha. Seme sejemo na globino 2-6 cm, odvisno od talnih in klimatskih razmer v času setve. V sušnih razmerah se priporoča valjanje posevka takoj po setvi, da vzpostavimo boljše pogoje kaljenja. Če se takoj po setvi naredi skorja, jo prečno prebranamo. Izbor sort ajde V sortni listi imamo sorte Darja, Bamby, Čebelica in Črna gorenska. V izboru je tudi Siva. V KOP programu pridelave tradicionalnih sort (ukrep SOR) se lahko prideluje sorte: Darja, Siva, Črna gorenjska in Čebelica. Oskrba posevkov ajde do žetve Ajda zelo dobro reagira na dognojevanje, vendar ga je treba opraviti pred cvetenjem. Ajda slabo prenaša sušna obdobja, zato koristita namakanje in oro-ševanje, to zelo dobro vpliva na višino pridelka. Od škodljivcev še največ škode naredijo ptiči in divjad: ptiči pobirajo posejano seme in klju-vajo voščeno zrela zrna, divjad pa objeda socvetja. Na njivah, kjer so prisotni širokolistni pleveli, je pridelovanje vprašljivo. Lažje je tam, kjer so prisotni ozkolistni pleveli, ki jih lahko tretiramo s herbicidi za ozkolistne plevele. V večini pri nas ni potrebno kemično zatiranje plevelov, saj ajda zaradi goste setve deluje čistilno na tla, praktično zasenči tla. Žetev je treba opraviti s kombajnom takrat, ko je 2/3 zrnja obarvano glede na značilnost sorte. Ker se zrnje precej osipa, so za žetev primernejši kombajni s podaljšano mizo, da ne pada zrnje toliko na tla. Strniščne posevke Ajde v naših vremenskih razmerah sejemo praviloma ob koncu oktobra ali v začetku novembra. Ponekod ajdo na manjših kmetijah še vedno tradicionalno žanjejo in vežejo v snope, ki jih obesijo v kozolec, in ko se dovolj posuši, jo omlatijo. Način spravila je tudi zlaganje snopov v kupe na njivi, da se tam posuši. V predelih, kjer je v času žetve vreme bolj vlažno, ajdo najprej visoko pokosijo (20 do 30 cm), nato ostane na strnišču, da se nekoliko osuši in nato omlati-jo. Kakovost ajde brez prisotnih plesni dosežemo s sušenjem zrnja na 12 % vlažnosti. Dobro posušeno seme tudi daje značilen okus in vonj ajdovim izdelkom. Vsem, ki boste sejali ajdo, želim veliko uspeha. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot., Kmetijska svetovalna služba Ptuj KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE 0 ¿wHI it Žitarice Kmetijske pridelke Živino Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJENI Foto: Črtomir Goznik Bojan Potrč, mag. farm. Zdravstveni nasveti Ateroskleroza in zdravje srca (2.) Ameriška zveza za srce (AHA) priporoča uživanje rib dvakrat tedensko, od teh bi moral biti vsaj en obrok z mastnimi ribami, kot so losos, polenovka, sardele, skuše. Mastne ribe namreč vsebujejo veliko več omega-3 ma-ščobnih kislin, predvsem EPA in DHA. S svojo prehrano, ki temelji predvsem na uporabi rastlinskih olj (sončničnega, koruznega, bučnega), dobimo veliko omega-6 in omega-9 maščobnih kislin. Naše telo potrebuje enakomeren vnos vseh treh vrst maščobnih kislin, zato je toliko pomembnejši dodaten vnos samo omega-3 maščobnih kislin, da se vnetni in protivnetni procesi uravnovesijo. Iz omega-6 in omega-9 nastajajo namreč provnetni eikozanoidi, ki povzročajo vnetje, kar je v normalnih okoliščinah povsem normalen fiziološki pojav. Težave nastanejo, ko je teh snovi preveč, vnetni procesi se iztirijo in delajo škodo. Za tiste, ki zaužijemo premalo rib, so na trgu prehranska dopolnila, ki vsebujejo koncentrirano ribje olje. Pri izbiri pre-hranskega dopolnila moramo biti pozorni, da izberemo prečiščeno ribje ali krilovo olje, ki prav tako vsebuje veliko omega-3 maščobnih kislin. Krilovo olje je olje majhnih rakcev, ki so del planktona, so najnižje na prehranski verigi in ne vsebujejo toksinov, ki se prisotni v morju in se nabirajo predvsem v večjih ribah, ki so višje v prehranski piramidi. Ribje olje mora biti prečiščeno, da ne vsebuje različnih organskih in anorganskih onesnaževal. Zraven omega-3 maščobnih kislin je zelo pomemben del prehrane za zdravo srce in ožilje tudi koencim Q10. Koencim Q10 je esencialni del mitohondrijske verige, sodeluje pri nastajanju ATP v celicah in deluje tudi kot antioksidant (lovilec nevarnih prostih radikalov). Z leti nivo koencima pada, prav tako so opazili nižje koncentracije tega koencima pri ljudeh po srčni kapi, ob nevrodegenerativnih in drugih boleznih. Raziskave so pokazale, da lahko z vnosom koencima Q10 delno nadomestimo endogeni Q10. Tako lahko izboljšamo svoje počutje, zmogljivost in zavarujemo srce. Strokovnjaki svetujejo jemanje koencima Q10 in omega-3 maščobnih kislin skupaj, saj se dopolnjujejo in poskrbijo za boljše delovanje vseh celic v telesu, ne samo srca. Pomnimo: srce nam bo hvaležno, če bomo skrbeli zanj z rednim gibanjem, uravnoteženim raznovrstnim prehranjevanjem in pozitivnim odnosom do življenja! Bojan Potrč, mag. farm. Tačke in repki Kopanje psov v morski vodi Kot vsako leto v tem letnem času dobimo več vprašanj z enako tematiko. Lastnike psov zanima, ali se njihovi kosma-tinčki lahko kopajo v morski vodi, ali lahko pride do alergije in praskanja, kaj se zgodi, če kužek spije morsko vodo, kaj je z ušesi in sluhovodi, če vanje zaide morska voda. Na kratko bom povzel bistvene stvari, saj smo o tej problematiki že obširno pisali. Morska voda ni problematična za kopanje psov, prej lahko trdim nasprotno: je pravo zdravilo za celo vrsto težav s kožo pri psih, predvsem pri tistih, ki jih povzročajo glivice. Psi, ki imajo pogosto rdeče tačke in se med prstki ližejo, imajo najpogosteje težave z glivicami, ki se razmnožijo po koži in med prsti. Za take pse je morska voda celo priporočljiva, saj ima izrazite protiglivične lastnosti. Že vsakodnevna hoja po morski vodi privede po nekaj dneh do drastičnega izboljšanja bolezenskega stanja med prsti. Rdečina se začne umirja- ti in kužek si prstke bistveno manj liže. Enako velja tudi za druge procese na koži. Vsekakor pa svetujem, da po kopanju v morski vodi psa oprhamo oziroma umijemo v sladki vodi, saj je lahko sol dražeča za prizadeta mesta na koži in spet stimulira psa na lizanje. Psi načeloma ne pijejo morske vode. Lahko se to zgodi po nesreči med plavanjem oziroma med igro, sploh, če jim mečemo palico v vodo. Popita morska voda lahko pri živali izzove drisko, a se ta hitro umiri, če psu odredimo enodnevni post (pri tem lahko pije vodo). Narobe pa je, če psa z drisko dalje normalno hranimo, saj lahko to privede do resnejših Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. težav z dalj časa trajajočo drisko, dehidracijo in podobnim. Kar se tiče ušes in morske vode, načeloma ni težav, saj si pes s tresenjem glave odstrani odvečno morsko vodo iz sluhovodov. Če se tresenje glave pri psu po kopanju v morski vodi nadaljuje dalj časa, lahko uporabimo tekočino za čiščenje in izpiranje sluhovodov. Če vemo, da ima naš pes težave z ušesi, vsekakor vzamemo na morje omenjeno tekočino za čiščenje sluhovodov, ki jo dobimo pri svojem veterinarju. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Po potrebi nam bo veterinar predpisal tudi kapljice zoper vnetje ušes; predvsem to velja za živali, ki imajo ponavljajoča se vnetja ušes. Da povzamem: kopanje psa v morski vodi je zaželeno in priporočljivo. Priporočam le, da se kužek zvečer oziroma enkrat dnevno umije v sladki vodi, lahko ga operemo s tušem, saj na ta način preprečimo morebitno draženje in ske-lenje kože zaradi slane vode. Ne silimo pa psa k plavanju v globoki vodi, če tega noče, saj se mu morje lahko krepko zameri. Zadostuje že, če sprva samo hodi po vodi in se kasneje uleže v vodo. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: ES petek • 25. julija 2014 Zanimivosti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Ptuj - slovenska kulturna prestolnica z umetniki sveta Od 23. julija do 1. avgusta, se bodo na Ptuju prepletala dogajanja glasbenega festivala Arsana in festivala sodobne umetnosti Art Stays. Če kdaj, bodo v teh dneh na svoj račun prišli vsi ljubitelji umetnosti, ne glede na žanr. Zvrstili se bodo številni dogodki, odprla že znana in nova prizorišča. Ptuj bo v teh dneh slovenska prestolnica kulture z umetniki s celega sveta. Ob umetniški in drugi sporočilnosti ptujskega festivalskega dogajanja je nadvse pomemben tudi njegov humanitarni vidik. Z delom izkupička od vstopnic želijo organizatorji pomagati otrokom sveta, prav tako prizadetim ob katastrofalnih poplavah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. V festivalskih dneh se bodo festivalski gostje, Ptujčani, turistični in kulturni delavci ter drugi zainteresirani ponovno pogovarjali o Ptuju kot turističnem in festivalskem mestu. Zanimivo bo izvedeti, kaj se je na tem področju spremenilo na bolje med dvema festivaloma, ali pa bomo znova govorili o nekih izgubljenih priložnostih kot že leta doslej, o vedno manjšem turističnem obisku in nočitvah, ker vsi skupaj ne znamo ujeti vsaj dela turističnega toka, ki pride v Slovenijo. V slovenskih naravnih zdraviliščih so kljub ne najboljšemu vremenu v prvem polletju letos zabeležili pozitiven trend, nekoliko več obiska in ustvarjenih nočitev. Število gostov se je povečalo za 1,7 odstotka, nočitev za 0,2 odstotka. Med tujci prevladujejo gostje iz Avstrije z dobrimi 31 odstot- Foto: Črtomir Goznik Na reki Dravi vabi razstava kipov in instalacij. ki, sledijo gostje iz Italije, Nemčije in Rusije. Opazen je upad gostov iz Ukrajine, in sicer za 33 odstotkov. Četudi v slovenskih naravnih zdraviliščih pričakujejo, da bo glavna sezona na ravni pretekle, jih močno skrbijo razmere na trgih Rusije in Ukrajine. Gre za trga, ki sta bila v prejšnjih letih v močnem porastu. Predvsem so to bili gostje z izrazito visoko kupno močjo in dobri potrošniki dodatnih storitev. Na slabši obisk ima vpliv tudi vedno manjša promocija, saj je država v zadnjem času sredstva za ta namen občutno znižala. Kljub obljubam na lanskoletnem gostinsko-turističnem zboru Slovenija še vedno nima samostojne nacionalne turistične organizacije in praktično nobene resnejše oglasne ali druge promocijske kampanje, ki bi spremljala glavno sezono. Samo lani so slovenska naravna zdravilišča število postelj povečala za več kot 1200. Tako majhna rast, kot jo beležijo letos, pa ne omogoča dobrega in uspešnega poslovanja. Ob pomanjkanju državne promocije za dvig prepoznavnosti, v ta namen bi potrebovali vsaj 20 milijonov evrov, in ob omaja-nem ugledu države je težko do- segati višje prodajne cene; še več, niti povprečja sosedov ne moremo več ujeti, kar na neki način pomeni tudi razprodajo slovenskega turizma. Ob koncu ptujskega strnjenega festivalskega dogajanja, ki se bo zagotovo pozitivno odrazilo v turističnem prometu, številu nočitev in drugi porabi, bo 1. in 2. avgusta zvečer kot že desetletja v tem času na ptujske ulice in trge vabilo zabav-no-glasbeno dogajanje Ptujske poletne noči, spremljevalke praznika MO Ptuj. Javne službe Ptuj, MO Ptuj in ptujski gostinci bodo za zabavo poskrbeli na obnovljenem Mestnem trgu, mestni tržnici, Slovenskem trgu, v Jadranski ulici, Ulici heroja Lacka in Slomškovi ulici, kjer bo družba Radio-Tednik 1. avgusta izvedla tekmovanje mladih pevcev in skupin, ki se šele podajajo na glasbeno pot, v soboto, 2. avgusta, pa bo vabila tudi s Štajersko budilko na odru in ansamblom Katrca na Vinarskem trgu in Potrčevi cesti. Na predzadnje nagradno turistično vprašanje je pravilno odgovoril Vlado Rola, Vi-tomarci 63, ki je zapisal, da je letošnji festival Art Stay 12. po vrsti. Za nagrado bo prejel monografijo o obrti na Ptujskem, ki je nagrada tudi za pravilen odgovor v današnjem Nagradnem turističnem vprašanju. Sprašujemo pa, kateri po vrsti je letošnji praznik MO Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 2. avgusta. Ljutomer • Končan 10. Grossmannov festival Nebeška izmena - najboljši celovecerni film Z zombi četvorko in slovesno podelitvijo nagrad se je v prleški prestolnici zaključil jubilejni Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Eden pomembnejših slovenskih filmskih festivalov je presegel vsa pričakovanja, saj je v petih dneh minulega tedna ponudil živahno filmsko dogajanje, ki ga je izvrstno dopolnjeval bogat spremljevalni program. Ljutomerčani so častnemu gostu festivala, srbskemu režiserju Djordju Kadijevicu, avtorju številnih filmskih mojstrovin, podelili častnega hudega mačka in se mu poklonili za njegovo pionirsko delo na področju fantastičnega filma. Nagrado hudi maček za najboljši celovečerni film je prejela madžarska filmska stvaritev Nebeška izmena režiserja Marka Bodzsarja, hrupni maček za najboljši glasbeni dokumentarec pa je pripadel slovenskemu režiserju Dušanu Moravcu za film Pravi človek za kapitalizem. Španski režiser Miguel A. Car-mona je prejel nagrado Slakov hudi maček za najboljši kratki film Podzemna garaža. Tudi nagrada Evropske federacije festivalov fantastičnega filma melies d'argent (nominacija za nagrado za najboljši evropski fantastični kratki film) je odšla v Španijo za film 24 ur z Lucijo v režiji Marcosa Cabota. Po izboru gostov in obiskovalcev festivala je vinski šampi-on hudi maček postal šipon (letnik 2012) vinogradništva družine Kos iz Pavlovskega Vrha. V filmskem ustvarjanju - mali delavnici groze - so bili uprizorjeni trije slovenski filmi: Farma groze, Kačja kri in Faza, zmaga pa je pripadla slednjemu, ki ga je zrežiral Antonio Vonde. NŠ Albinu Lugariču v spomin V 87. letu starosti nas je zapustil častni občan Ptuja, akademski slikar profesor Albin Lugarič. Rodil se je 8. avgusta 1927 na Ptuju. Na Bregu je obiskoval osnovno šolo in nato ptujsko gimnazijo, kjer ga je učil tudi znani ptujski slikar France Mi-helič. Od leta 1942 do 1944 je bil dijak umetnoobrtne šole v Gradcu. Na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost je bil sprejet leta 1946, njegovi profesorji pa so bili Božidar Jakac, France Mihelič, Anton Kos, Slavko Pengov in drugi. Diplomiral je leta 1950, nato pa je leta 1952 opravil specialistični študij slikarstva ter leta 1956 še študijsko potovanje v Pariz. Po končanem študiju se je vrnil na Ptuj. Najprej je poučeval na osnovnih šolah, po upokojitvi Janeza Mežana pa je prevzel profesuro na ptujski gimnaziji, kjer je mlade rodove uvajal v svet umetnosti. Za svoje pedagoško delo je dobil najvišje priznanje dr. Franja Žgeča. O sebi je profesor Albin Lu-garič govoril le malo, raje je pustil slikam, da povedo zgodbo o njem, o njegovem odnosu do časa, v katerem je živel in ustvarjal, ter seveda zgodbe krajin, ki so zaznamovale njegovo likovno ustvarjanje. Vsak Ptujčan pozna njegove motive lukaric, haloških gričev in Ptuja. S tem je umetnik vtisnil neizbrisen pečat dojemanju in prepoznavnosti podobe Ptuja tako pri Ptujča-nih kot pri obiskovalcih njegovih številnih domačih in mednarodnih razstav. Njegove slike krasijo številne javne ustanove in zasebne domove. Nič kolikokrat je upodobil veduto Ptuja, v kateri je kot pristen Ptujčan dosegel in mnogokrat presegel številne upodobitve svojih slikarskih predhodnikov. Profesor Albin Lugarič je bil eden tistih ptujskih meščanov, ki živijo in čutijo z mestom. Tega ni dokazoval samo s svojimi podobami na platnih, ampak tudi kot človek, ki se je zmeraj z veseljem odzval na številne dobrodelne pobude in tudi tako ohranjal stik s svojim mestom in meščani. Mestni svet MO Ptuj mu je 23. 6. 2005 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja in za njegov prispevek k razvoju in širši prepoznavnosti naših krajev podelil naziv častnega občana. Nobeno slovo ni lahko in zanj v življenju nikoli ni pravi trenutek, posebej če je to slovo dokončno. Ostane pa nam spomin, ostanejo lepi trenutki, ki so nam bili z nekom dani. Vse to ostaja tudi za profesorjem Albinom Lugaričem, za njim pa ostaja tudi njegov likovni opus, bogastvo njegovega ustvarjanja, ki nas bo ob pogledu na katero njegovih slik vsakič spomnilo nanj. V imenu občank in občanov Mestne občine Ptuj se profesorju Albinu Lugariču zahvaljujem za njegov življenjski prispevek in vse, kar je skozi ustvarjalnost naredil za naše mesto. Svojcem in prijateljem profesorja Albina Lugariča pa v imenu mestnega sveta, občinske uprave, občank in občanov Mestne občine Ptuj, v imenu župana ter v svojem imenu še enkrat izrekam iskreno in spoštljivo sožalje. Helena Neudauer, podžupanja Mestne občine Ptuj Foto: NS 18 Štajerski Na sceni petek • 25. julija 2014 Poletni koktejl S Sonjo Votolen Sonja Votolen je slovenska pesnica, ki preseneča s svojo minimalistično in intimno obarvano pesniško govorico. Za seboj ima več samostojnih pesniških zbirk, nastopov in objav, deluje pa tudi na področju pripovedništva in dramatike. Za poletno osvežitev nam predlaga zlasti dela avtorjev s španskega in z ameriškega pesniška področja. Vaša ime in priimek, če se nekoliko glasovno poigramo, spominjata na besedi sanja (iz Sonja) in votlina (iz Votolen), na sanjajočo votlino ali votlino sanj torej. Pesniki so ene take prostorne votline norih idej in drznih sanj. V kolikšni meri to drži za vas? Čedalje bolj me mika za-vleči se v kakšno votlino, kjer bi bivala kot praženska. Vendar, mar niso to že sanje, ki jih utopično grabi Sonja, mar ni to beg S(s)anje, da prelisiči Sonjo in zatuli votlinske pesmi iz svoje osebne votline, kjer sme biti nora in drzna? Sanjina/Sonjina votlinica je nasuta z drznimi, bučnimi, donečimi zvoki črk in besed. Rada sem v svoji »votlini«, čedalje bolj. Votlina je votla (VOToLen), a v votlosti je zven, in votlina je lena (Voto LEN), a tudi v lenosti je občutenje, (vsaj to) oboje pa je nujno tudi v najskromnejši poeziji. Pa vendar iz te votline najbrž ne spustite vsega k ljudem. Kako se odločite, kaj in v kolikšni meri boste delili z bralci? Ko pesem zapišem, še največkrat ni zrela za bralce. Prebiram jo in »težkam«. Pustim jo biti z menoj. Če se dogodi čarobnost, torej če me lastne besede vsaj malo osupnejo s posebno sporočilnostjo in senzibilnostjo, tedaj sem pripravljena zaupati napisano tudi drugim. Govorim torej o moči besede, ki jo moram najprej začutiti jaz; s tem, ali jo bodo bralci zavrnili ali sprejeli, se v trenutkih pisanja ne ukvarjam, saj takšne dileme enostavno tedaj nimajo mesta v mislih. Vaše pesmi so usmerjene v detajl, zvočni minimalizem, vsebinsko pa največkrat ti-pljejo po lastni votlini in votlini drugega bitja. Nekatere filozofije zagovarjajo, da zlitje s samim seboj, kaj šele z drugim bitjem, sploh ni mogoče. Mislite, da se prav iz tega poraja želja po pisanju? Jaz sebe raziskujem v sebi, ker sem v sebi, in se »izbu-bljam« iz sebe, ker moram iz sebe, da lahko zlezem v drugo bitje. In sem malo tam v njem, nato pa spet v sebi, da naju, bitji, izvotlinim na papir. Kdaj in kako se je ta želja pojavila pri vas? Odkar pomnim, so me omejevali prostor in njegovi subjekti, ki niso utegnili ali imeli interesa po komunikaciji, kakršno sem potrebovala. Svinčnik in papir sta postala zaupanj a vredna razpravlj avca o osebnih ter občih zaznavah, variacijskih doživljanjih sveta in odnosov. Tako sem postala spravljena s svinčnikom in papirjem, ki mi ne posegata v svobodni jaz razmišljanja, začutila sem širnejšo svobodo, ki me izpolnjuje. Na tem teritoriju slišim sebe, ne potrebujem slišanja drugih, smem stopiti nad racionalnost in imam brezmejen dostop do notranjega bogastva. Imam svobodo duha. In misli. Pesništvo je po svoje precej »butična literarna zvrst«, če bi jo primerjali z drugimi, pa vendar je pesnikov v slovenskem literarnem prostoru zelo veliko - tako v profesionalnih kot ljubiteljskih vodah. Čemu pripisujete takšno stanje? Potreba po sporočanju, ker niso slišani, pa bi želeli biti. Morda nuja po rojstvu posameznikovega notranjega pesniškega jaza, glasu, ker mu je zgolj njegov, individualni notranji prostor preozek in pretesen, torej želi zadihati izven lastne pesniške votline. Ali preprosto zato, ker je pisanje najbolj pristno srečanje s seboj ... Upam pa, da številčnost vseeno ne pomeni sestopa poezije s piedestala, ki ji pripada, da ne postaja nekakšen aspirin za samopomoč. Ampak to je paradoks, da več ljudi piše pesmi, kot jih bere. Smo gluhi za govorico drugega ali le naduti in zato preveč prevzeti z lastno? Gre taka logika vzporedno z vse bolj in bolj rastočim kultom narcisov, ki jim je bolj kot notranjost prej omenjene dušne votline pomemben zgolj zunanji videz? Sva istih misli . Prav o medsebojni gluhosti sem prejle razmišljala. Ne slišimo se, zatekamo se vase, kar pa pisanje omogoča, saj je hoja k sebi in hoja vase. Živimo v času različnih eksploatacij, odnosi temeljijo na kultu bogastva, preračunljivosti, pohlepu, pomanjkanju poglabljanja v posameznika, pomanjkanju moralne odgovornosti in podobnih vrednot. Rastoči kult narcisov je osiromašen konstruktivne refleksije v vseh segmentih -dušne votline so jim povsem tuje. Narcisi so tudi v literaturi, žal. In škoda. Velika. Poletje je čas sonca, dreves, živali, žive narave ... Veliko takih motivov je tudi v vaših pesmih. Se vanje zate-čete, ko želite ubežati pred sivino vsakdanjika, ali so vaše pesmi projekcija barv, ki jih ponuja ta svet? V naravi so barve realnega in pesniškega sveta, vse pesniške barve, ki zazvenijo v pesmih. Potrebujem sozvočje z naravo. Narava mi nikoli ne odreče zaščite, vedno daje zatočišče, vedno je barvna in polna zvokov, drobcenih spodbud in srečic, potrebnih za plime in oseke notranjosti. Njena prvinskost potešuje prvinskost v meni, odtenki zelene, odtenki rumene, modre, to so odtenki besed in motivov za pesmi. Zavračam sivino, iščem barve! In jih najdem. V travnih bilkah, drevesnih vejah, čokoladnih poljih ipd. je melodija poezije. Zadnje čase veliko ljudi tarna nad težkim položajem. Praktično ni področja, kjer ne bi ugotavljali, da smo v krizi. Se vam zdi, da lahko poezija v takih časih ob svoji estetski funkciji prinese še kakšno drugo, ki bi bila ljudem morda celo v pomoč? Ali ni Paz nekje zapisal, da vodi manko poezije v prvobitni kaos? Nekako tako je dejal. V naših življenjih mora biti poezija. Poezija, poleg estetskega polja, nagovarja, prebuja zavest, senzibilnost, prepričana sem, da zmore re-generirati družbena razmerja, omogoča svobodno izražanje, kritiziranje, njena vrednota je kulturnost, prispeva h gradnji drugačnega prostora in časa. A je prav tako tudi odsev resničnosti, dialog med kulturami, generacijami, je ogromna razsežnost, kjer se posamezni glasovi slišijo, po- slušajo, rešujejo, brusijo in izmenjavajo. S svojo močjo lahko poezija opozori na vse občutljivosti človeka v družbi, okolju, odnosih. Navsezadnje naš narod prav poeziji dolguje nacionalno zavest, identiteta naroda je prav v njej, poeziji, menim. V vaši zadnji pesniški zbirki »Na lepi postelji iz peska« preprosto peščeno pokrajino spreminjate v prostor razkošnih dotikov, barv, zvokov in posledično tudi odnosov. Morda pa je v tem poslanstvo poezije -umiriti človeka, ga obrniti k sebi, mu razvneti domišljijo ... Kaj torej čaka bralca v tej vaši najnovejši »knjižni postelji«? Sodihanje dveh iskrenosti, drobce duš, njene pokrajine, razpihane miniaturice peska, ki se srečujejo v sipinah in razpihanju le-teh, umivanje nostalgičnosti z morskimi valovi, razhajanje in védenje, da nobeno razhajanje ni odhod, pač pa srečevanje v drugih in drugačnih razsežnostih. Da je naše bivanje res bivanje, če smo taki, kot smo, ne takšni, kot hočejo drugi, da bi bili. Zbirka ne skopari s čustveno nabitostjo in neposrednostjo. Prisluškovala sem svoji notranji govorici, zelo natančno, brez zadržkov in brez ovir. V pesmi so vtkani verzi v francoščini, največkrat s poan-tnim namenom. Če bi morali našim bralcem priporočiti v poletno branje kako odlično pesniško zbirko, ki se vas je globoko dotaknila ... Katera bi to bila? Blizu mi je špansko-ame-riška poezija, Lorca, Neruda, Alfonsina Storni, Jacques Ro-ubaud, Vincente Hiudobro, sicer pa še večni Walt Whitman, Sylvia Plath, Dane Zajc ... In nedavno izšla Bedrače-va zbirka Tvoj nakupovalni voziček, fascinantna in pionirska v več pogledih. David Bedrač j OVEN (21.3. - 20.4.) S Označevalo vas bo ognjeno srce. 'g Jasno bo, da boste zastavljenim .g nalogam in obveznostim kos. Do- J= bro se boste počutili v družbi in -a med prijatelji. Odgovorno bo na "s delovnem mestu. Na svojo žalost 1 boste dogodke opazovali z dru- 1 gega zornega kota. Ljubezen bo pesem o sreči. 9 BIK i. (21.4. - 20.5.) * Romantična energija bo tista, ki vam bo v pomoč. S svojim znanjem boste pomagali drugim. Jasno je, da se vam bodo vrata o sreči odprla na stežaj. Odkrito se bo treba pogovoriti o dvomih. Srčne težave bosta s partnerjem uspešno rešila in tako bo barka h TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Življenje bo obarvano v čarobne barve. Ljubezen bo pomembna in bo prinašala uspehe. Toda pred tem se boste morali naučiti ločevati slabo od dobrega. Pretirana hitrost ali pretirana pasivnost bosta neugodni skrajnosti. Pozitivne učinke in priložnosti bo imela zlata sredina. m DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) Pomembno bo, da boste o svojih odločitvah temeljito premislili. Bolje bo, da se v tem tednu odpravite na dopust in da se predajate užitkom. Ljubezen bo prinesla čarobnost in skladnost. Na življenje boste morali pogledati s svetle plati, pa se vam bodo vrata sreče na stežaj. r^h RAK 'Zj W (21.6. - 22.7.) Na pravilen način boste znali reči bobu bob. Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za razvoj. Kocke usode se bodo obrnile tako, da boste našli moč in energijo. Narava bo vaša učiteljica. Zvezdni namig tedna se bo lesketal v tem, da boste morali prisluhniti asu svojega srca. Nil (24.10. - 22.11.) Poti usode se bodo zavrtele tako, da boste od vsega imeli koristi. Obremenjeni boste z denarjem. Kljub vsemu se obetajo ugodnosti na vseh področjih. Pogovori bodo prinesli nove dimenzije. Blizu vam bo raziskovanje duhovnosti, čas ugodnih priložnosti je vedno bližje. STRELEC (23.11. - 21.12.) V ljubezni boste morali narediti prerez. Optimistično gledanje na okolico vam bo v korist in pomoč. Pomembno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Seveda bo to tudi obdobje, ko boste tako ali drugače iskali bližnjice. Seme resnice boste z veseljem sejali med ljudi. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Po zvezdnih namigih bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Odgovorno se boste lotili svojih nalog. Štela bo premi-šljenost. Zdravje: v veliki meri se bo treba izogibati stresu. Koristne učinke bo imela narava. Pogovorite se o notranjih dvomih. LEV (23.7. - 22.8.) Pred vami bo ugoden teden tako za komunikacijo kot intelektualne dejavnosti. Sprejeli boste vrsto pomembnih odločitev. Pogovori bodo ključ, ki bo odpiral vrata. V ljubezni bo nekoliko bolj nemirno in nujno bo, da boste sprejeli zlato sredino. Sledi pogovor ob romantični večerji. , DEVICA ' (23.8. - 22.9.) Sestavljali boste svojo sestavljanko usode. Zanimivo in poučno bo na delovnem mestu. Označevala vas bosta jeklena volja in pogum. Popaziti bo treba, da ne bi spregledali smerokazov. Ljubezen bo v tem tednu prinesla celo paleto rešitev. VODNAR (21.1. -18.2.) Blizu vam bodo odstopanja. Na razpotju življenja boste odšli na hiter in drzen način. S svojo magnetično privlačnostjo boste v pozitivnem smislu usmerjali ljudi. Po drugi strani bo to za vas teden, v katerem bo treba narediti osebno bilanco. Res pa je, da ni vse zlato, kar se sveti. RIBI (19.2. - 20.3.) Okopali se boste v vodah brezpogojne ljubezni. Mnogi ljudje bodo na dopustu, vam pa zvezde obljubljajo uspehe na delovnem mestu. Čas boste izkoristili na ploden in intenziven način. Pomembno bo, da boste znali reči bobu bob. Očarala vas bo oseba nasprotnega spola. petek • 25. julija 2Q14 Za kratek čas Štajerski 1S PISKAJOCA ŽENSKA PLAST SENA NA TRAVNIKU ZMLETO ŽITO ZNAMKA ORANŽADE GREGA ERCEG NEZNANKA V MATEMATIKI CARJEV SIN ZEVSOVA HČI PRIPOMOCEK DLAKICA CMOK, NJOK RIHARD JAKOPIČ KRAJŠE ŽENSKO OGRINJALO NIZKA KUHINJSKA POSODA POŽIREK ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK PREBIVALEC BARAKE PREBIVALKA IRSKE VRBOV NASAD MEHKO USNJE RIBJA KOŠČICA LISASTA KRAVA OBREŽJE GRADBENIK (VOJKO) KOREJSKI AVTO TRŠČICA, IVER OP. PEVKA (IRMA) JOŽE EKART HRVAŠKA LUKA POLJSKA REKA TELEVIZOR ANTON ŽOLGAR SANJAČ (ZANIČLJIVO) JAMAR (LUKA) ČLOVEKOV ČASOVNI CIKEL VEČERNI OBROK HRANE JOŽE DEŽMAN PESNIK (KAROLY) KRALJI ŽIVALI BERTA UKMAR GRGA NOVAK DUŠAN VEBLE STARA SORTA JABOLK OPORNA PRIPRAVA NAŠ PESNIK BEDRAČ GORA NAD FLORJANOM (911m) ZVIJAČA, TRIK IZ BESEDE NAUKA ŽAKELJ UGANKARSKI SLOVARČEK: ACS = madžarski pesnik (Karoly), AJCJAK = gora nad Florjanom, visoka 911 m, KILAR = slovenski gradbenik (Vojko), KLENKA = stara sorta jabolk, KRMUH = otrok na dnini, SKVOT = zapuščeno poslopje, TR|PA = koroška ljudska jed- .V33aA W3rv -a|AVQ !V~nOd 'VNI3S 'VIM TdS 'Hdl '3TAOAI 'V>WI 'dVWdVa 'y\US '\TI3aO>IS 'V3INI30>! 'OIVDVIAlOd 'MIlOHISd 'iv>lfta ">!INIAin 'Vdldl '10A>IS :0UABJ0P0A 3MNVZIHM 3! A3IIS3H Filmski kotiček Grace Monaška Ameriška igralka Grace Kelly se je s knezom Rainierjem iz Monaka poročila l. 1956 in odtlej so njeno sanjsko poroko in novo življenje opisovali kot pravljico s srečnim koncem. Dekle iz nižje kaste sreča princa na belem konju in podobno. Film Grace Monaška se začne z njeno izjavo, da so zgodbe o tem, da je njeno življenje v Monaku pravljica, prav tako pravljice. Nato sledi pravniško opozorilo, da film prikazuje izmišljeno zgodbo, ki so jo navdihnili resnični dogodki. Še dobro, kajti to, kar sledi, ni prav nič drugega kot navadna pravljica, pa še ta sloni na trhlih temeljih čašče- Grace of Monaco Igrajo: Nicole Kidman, Tim Roth, André Penvern, Milo Ventimiglia, Parker Posey, Paz Vega, Frank Langella, Derek Jacobi, Gerladine Somerville, Nicholas Farrell, Roger Ashton-Griffiths Režija: Olivier Dahan Scenarij: Arash Amel Žanr: biografska drama Dolžina: 103 minute Leto: 2014 Država: Francija, ZDA, Belgija, Italija nja zatirane bogatašinje, ki je nesrečna in uboga le zato, ker je, obdana z bogastvom, pač vsa nesrečna in uboga. Torej gre še za en film oz. povest o tem, da denar ne prinaša sreče, s čimer se gmotno manj preskrbljenim da vedeti, da imajo srečo, ker nimajo denarja, saj bi jim prinesel le trpljenje. Tovrstna 'vzgoja' se danes izkaže za to, kar v resnici je, torej način umiritve strasti opeharjenih in nič krivih množic. Vendar se film tu ne ustavi. V zgodbi ne vidimo likov iz krvi in mesa, temveč le karikature oz. prispodobe: duhovnik je očetovski lik in zaupnik dekliške plati ubogega dekleta, grof je simpatičen klovn s srcem na pravem mestu, Madge je tiha zaščitnica, mož Rainier je nerazumevajoči moški, ki zatira svojo izobraženo ženo dobrega srca, francoski predsednik je tisti zunanji Drugi, ki predstavlja Grožnjo, otroci so tu le zato, da iz glavne junakinje naredijo mamo, itd. Scenarij in dialogi so žal le na nivoju navadne in banalne telenovele in jih ne reši niti bogata filmska produkcija. Edino dobro delo sta opravila le direktor fotografije in mojster osvetlitve, vse drugo pa je kljub visokim ciljem le rezultat diletantov, ki niso razumeli širše slike. Res je, film je zastavljen kot pravljica, a je slab tudi kot pravljica. V glavni junakinji nikoli ne vidimo Grace Kelly, temveč le Nicole Kidman, ki se tokrat ne izkaže in ki je najbrž upala, da sodeluje v projektu, ki bi ji morda navrgel vsaj nominacijo za oskarja, če ne morda tudi kar oskarja. Režiser je bolj zaljubljen v posamezne prizore iz drugih filmov, ki jih tu neuspešno poskuša sešiti skupaj v koherentno celoto. Najopaznejši je vpliv filma Elizabeta izpred 15 let, toda za razliko od tistega režiserja Arash Amel v tem filmu ne razume povsem, zakaj so posamezni prizori v drugih filmih delovali. Zato jih le povzame kot kakšen priden posnemovalec brez širšega znanja o njihovem izpovednem bistvu. Rezultat je neverjetno mlačen in dolgovezen film, katerega namen je iz zlasti v Sloveniji priljubljenega lika Trpeče ženske in matere narediti Božansko svetnico. Težava je le v tem, da Grace Kelly ni imela prav nobenih izhodiščnih točk, da bi iz nje lahko kaj takega naredili, zato film zlasti v zaključnem 'epskem' prizoru še bolj razkrije vso vsebinsko praznost, ki jo je že itak pred tem nehote razkrilo neutrudno ponavljanje vseh mogočih že milijonkrat prežvečenih kliše-jev. Matej Frece Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. DIMETRA MALALAN - DANES SI TU 4. NANA MILIČINSKI - POLETNE IMPRESIJE 3. KATJA feat. ARMANI - OBALA NORI 2. MANOUCHE - RAZPRODAJA 1. OMAR NABER - SLADEK STRUP VAŠIH TOP POP 5 5. ALEX VOLASKO - PRIŽIGAM LUČI 4. IN&OUT - DA VIDIŠ KOT JAZ 3. REBEKA DREMELJ - PUNCE GREMO ŽURAT 2. ŠPELA GROŠELJ - ČEŠNJA NA TORTI 1. BILBI - TO NI BLUES NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel.: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 15. julija 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (26Od tod in tam Bolivija Iz Argentine me je pot vodila še proti šesti državi na potovanju, Boliviji. Za eno najdaljših voženj sem si izbral bolivijskega prevoznika, ki pa je bil veliko manj udoben od argentinskih. Poleg tega so Bolivijci kljub manjši postavi veliko bolj živi, sitni in komunikativni od Argentincev in tako si lahko predstavljate, da nekega miru na avtobusu ni bilo. ,. i 1 * - ■al ' t -, " 1 w Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Nezadovoljni potniki niso hoteli nadaljevati vožnje. 16. tabor mladine GZ Gorišnica Foto: arhiv PGD Zamušani Komisija za delo z mladino pri Gasilski zve- zi (GZ) Gorišnica je organizirala že 16. tabor za mladino, ki je namenjen druženju, spoznavanju, osvajanju gasilskih športno-tekmovalnih disciplin in sodelovanju. Tabor je potekal konec junija v Zamušanih, udeležilo se ga je kar 50 pionirjev z mentorji. V svoje vrste pa so povabili še skupino iz pobratene občine Sevnica. Dnevi na taboru so bili polni dogajanj od jutra do poznega večera. Svoje delo in opremo so jim predstavili tudi policisti policijske postaje Gorišnica. Najbolj zanimivo je bilo specialno vozilo za nočno opazovanje. Seveda ni manjkal niti obisk župana Jožeta Kokota, ki je tabornike tudi letos obdaroval s sladolednimi lučkami in osvežilnimi pijačami. V okviru tabora je bila izvedena še gasilska šola, v kateri nam je domače društvo predstavilo vozilo GVV-1, opremo v njem, prikaz dela z izolirnim dihalnim aparatom in gašenje z visokim tlakom. Zadnji popoldan pa so udeleženci v štirih skupinah spoznavali metode prve pomoči ob različnih nezgodah, se vadili v vezanju vozlov, tekmovali v zbijanju tarče z vedrom in prenašanju vode v kozarcu, s katero so polnili plastenko. Zmagala je skupina iz Sevnice. Končna ugotovitev je bila, da je tabor čudovito uspel in se naslednje leto srečamo v še večjem številu. Sandi Obran Foto: PD Cirkulane Cirkulane * Člani planinskega društva Haloze so v pomlad stopili zelo aktivno. Marca so izpeljali dva pohoda; enega na Boč in drugega na primorski Slavnik, aprila prav tako dva, še več pohodov pa imajo v načrtu v prihodnjih mesecih. Pohod od Boča do Donačke gore smo izpeljali 22. marca. Start je bil v Poljčanah, peš smo se podali proti Boču, nekateri so se podali na vrh Boča, drugi pa so nadaljevali pot v smer Donačke gore. V marcu smo se prav tako podali na prekrasen izlet na Primorsko - Slavnik.. Posebnost izleta je bila velikonočnica, ki smo jo videli cveteti. Ustavili smo se tudi v Hrastovljah v prekrasni romanski cerkvi z znamenito fresko Mrtvaški ples. Na velikonočni ponedeljek se nas je devet članov kljub slabemu vremenu podalo na tradicionalni pohod Oplotni-ca-Črno jezero-Trije Kralji-Oplotnica. Kot vedno nas je pričakala godba na pihala, srečali pa smo se tudi z drugimi planinci iz društev. V aprilu smo se podali na Košenjak (1522 m). Člani PD Cirkulane pa smo se udeležili tudi pohoda po Bračičevi poti s startom na Borlu. Pohod je trajal 4-5 ur, med potjo smo se ustavili v številnih kleteh, kjer so nas pogostili. Julija načrtujemo še pohod do Blejske koče na Debeli peči, avgusta na Triglav, septembra pa na Obir v Avstriji. Majda Forstnerič Najprej je poleg mene sedel prijazni možakar, ki si je v Argentini služil denar s preprodajo zelenjave, po dobrih treh urah pa smo morali presedlati na drugi avtobus, ki je prišel od nekod z juga. Tam pa se je začelo. Najprej je nastala zmeda s sedeži, saj smo nekateri imeli enake številke sedežev, preveriti pa smo morali tudi prtljago, da pri selitvi ni nič manjkalo. Že takrat so mnogi glasno izražali svoje nezadovoljstvo. Na avtobusu je bilo neznansko vroče, vsaj v zgornjem nadstropju, v spodnjem pa so lepo uživali v hladu. Odpirali smo, kar se je le dalo, dokler niso tri ženske šle nahrulit šoferja, da je ustavil avtobus in šel nekaj brkljat po motorju. Ja, niso se pustili, ti Bolivijci, kadarkoli je bilo kaj narobe, so to znali zelo nazorno izraziti. Nekaj časa je klimatska naprava delovala, potem pa spet ne. K sreči se je že zvečerilo in s tem ohladilo. Z mano je sedel neki pob, pravi smeško, ki ga sicer nihče ni razumel nič, saj je imel govorno napako in mu je vedno uhajala črka 's'. Smejal pa se je ves čas, sploh ko smo gledali bolivijske filme. Tudi meni so bili sila komični, saj me je vse zelo spominjalo na jugoslovanski humor, pa tudi same situacije so znali Bolj se bližaš Boliviji, bolj se vzpenjaš do potankosti približati balkanski sceni. Prečkanje meje z Bolivijo je pravi kaos, za nikogar ne veš, kam je namenjen. Policisti se vrtijo na mestu in iščejo senco, tu in tam se kdo spomni in zapre rampo, ki je glede na stanje, zdi se, že preživela kakšno vojno. Vrsta je bila dolga krepko več kot sto metrov, naša sprevodnica pa se je šla pogajat, da so nam izstop odobrili malo prej. Čakali smo gotovo kakšno uro, medtem pa smo opazovali dogajanje na meji. Državi v Villazonu, kot se je imenoval ta kraj, ločuje reka, katere struga je bila suha, tako da so tam v daljavi ljudje kar po suhem korakali čez, nekateri pa so gnali zraven celo živino. Zares neopazno. Na bolivijski strani se je zavleklo še bolj, saj so že samo pri meni uradniki imeli obilo problemov. Najprej so obračali moj popolnoma nov potni list, ker takšnega še niso imeli v rokah, nato niso našli njegove številke, ki je pri teh novih dokumentih res drobna, na koncu pa so imeli posvet, kakšne dokumente sploh potrebujemo Slovenci za vstop v njihovo državo. Končno rešimo to dilemo, potem pa smo se zbrali na drugi strani v Boliviji in čakali ostale. Bolivija je najrevnejša država Južne Amerike in temu primerno je tudi okolje. Asfalta je bilo bore malo, povsod sami prodajalci njihovih umetnin in oblačil, trgovine in gostilne ne najdeš, razen če greš naključno mimo. Vse se dogaja na ulici. Njihova kultura je tipično pisana in temu primerna so tudi pročelja zgradb, oblačila in vsa ropotija, ki jo ponujajo. Denarja sem menjal samo za vzorec, nato pa sem začel iskati prenočišče za eno noč, saj sem naslednji dan nameraval že naprej. Kakšne luknje so ponujali za spanje, neverjetno. Saj cena res ni bila nikakršna, ampak neko mero higiene pa bi res lahko imeli. Kar precej sem že prehodil, ko sem ustavil kar policista na motorju in ga povprašal, kje se da kaj prespati. Mož me je naložil lepo za hrbet in me peljal nekam na drugo stran, kjer sem res našel super zasebno sobo in to zelo čisto. Lahko sem se dobro namestil, predvsem pa stuširal. Za Bolivijo so me po poti opozorili, da moram biti zelo previden glede hrane, vode in višine. Slišal sem prenekate-ro zgodbo, ko so ljudje dneve in dneve preležali in bruhali zaradi hrane. Nekatere sveže zadeve so bile zgolj oprane z njihovo umazano vodo, pa je bilo tudi to dovolj, da je človek zbolel in si pokvaril potovanje. Sklepal sem, da je najbolje jesti stvari, ki so kuhane in prevrete, pijačo pa kupovati zapakirano. Ves čas se v Boliviji nisem niti bril, da res ne bi dobil kakšnega zahrbtnega virusa. V Braziliji sem namreč srečal nekega Francoza, ki je zaradi bolezni preležal dva tedna, in poba se je skoraj jokal, ko je pripovedoval to štorijo. Kar se tiče višinske bolezni, pa sem pričakoval težave v prihodnjih dneh, saj se v Boliviji praktično z ničle dvigneš nad 3.000 metrov, kar pomeni šok za organizem in potrebuješ nekaj dni, da se telo navadi. Tu mi niti domači šnops ne bi kaj prida pomagal ... Nadaljevanje prihodnjič Foto: Dani Zorko Kaktusova polja na severu Argentine Foto: Dani Zorko Kaos na bolivijski meji Foto: Dani Zorko Ulični utrip v Villazonu petek • 25. julija 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 feMDassedaoeMffiffl Mali oglasi iz varaždinske županije TvTT STORITVE GRADBENIŠTVO »SNIM-GRAD«, d. 0. 0., izvaja novogradnje, dozidave, fasade, adaptacije in drugo. Mob. 098 267 447 ali 042 683 225, snim-grad@vz.t-com. hr STROJNI OMETI, strojne glazure, industrijski tlaki. MD&V, d. o. o., mob. 385 98 241 533 ali tel. 385 40 855 311. KOZLIČKI - obdelava brezplačna. Mob. 385 91 738 6716. GARAŽNA VRATA - sekcijska termoizolira-na vrata po meri - motorni pogon z dvema daljinskima upravljavcema - velik izbor panelov - večletna garancija - zagotovljen servis in vgradnja - avtomatika za dvoriščna vrata (krilna in drsna) -najboljše cene! Mob. 385 91 5041 218; www.fortistim.hr FASADE BOŽIČ, d. o. o. - stiropor fasade, kamena volna, soboslikarske storitve, ki-tanje, sistemi knauf, ometi in premazi fasad. Mob. 385 99 672 6574. MONTAŽA spuščenih stropov in oblog, pregradnih zidov, urejanje podstrešja, izdelava špalet, stropovi Armstrong. TMC interieri, mob. 385 91 893 0604. POLAGANJE keramike, sanacija kopalnic, hidroizolacije. Mob. 385 95 592 0495. OGRAJE: žične, vrtne, ulične. Ročni in strojni izkopi. čiščenje dvorišč. Polaganje: tlakovcev, robnikov, izkop septičnih jam. Mob. 385 98 632 428. GRADBENO PODJETJE ZIF-GRADNJA, d. o. o., s 30-letno tradicijo izvaja vsa dela v visokih in nizkih gradnjah, adaptacije, fasade, omete in keramičarske storitve z garancijo izvedbe. Mob. 385 95 9033 767. VI JESTI V NAJEM ODDAJAM dva apartmaja na Viru - klima, žar, parkirišče. Mirna četrt - 5 min. do plaže. Enosoben (2 + 2) 30 €, dvosoben (4 + 2) 40 €. Mob. 385 95 5511 020. KMETIJSTVO PRODAJA SE motorna žaga HUSKVARNA 359, delujoča, redno servisirana, kot nova; KORUZAvzrnju, vvrečah po 50 kg. Mob. 385 91 731 1770. TRAKTOR URSUS C 360 s kabino, rotacijsko brano (vrtavkasto brano) 230, mul-čer 180. Možna zamenjava za manjši IMT 539. Mob. 385 91 503 4590. VSE VRSTE PREMOGA, les, gramoz, pesek in prevoz. Tel. 385 42 714 191; mob. 385 98 267 834. LES ZA OGREVANJE - bukev, gaber, akacija. Hitra in brezplačna dostava, nažaga-mo po naročilu. Tel. 385 42 651 061 ali mob. 385 98 609 771, 385 98402 596. V NAJEM ODDAJAM apartmaje na Pagu -dvoposteljni, triposteljni in štiriposteljni. Parkirišče, žar, 100 m do plaže. Mob. 385 91 734 2814. KRK - MALINSKA - v najem oddam dvosobni apartma za 4 osebe, ugodno. Mob. 385 91 729 1001. VNAJEM SE ODDAJAapartma 40 kvadratnih metrov, v zasebnem enonadstropnem objektu v središču Novega Vinodolskega. Informacije: 385 99 221 0700. V NAJEM ODDAM apartma Ždrelac - otok Pašman, od 11. do 22. 8. Info: 385 91 505 0416; e-mail: jadrankakolak@net. hr ZEMLJIŠČA PRODAJA SE gradbeno zemljišče v Varaž-dinu, Optujska ulica (za trgovino Branka), 7000 m2, 1 m2 I 22€. Mob. 385 98 267 062. VOZILA, PLOVILA GLISER ELAN 401 z motorjem Johnson 25 ks zelo ugodno prodam. Mob. 385 98 284 218. POSLOVNIPROSTOR V NAJEM SE ODDAJA poslovni prostor v centru mesta, 71 m2, primeren za fotografski atelje zaradi bližine Ministrstva za notranje zadeve. Cena po dogovoru. Tel. 385 42 332 822, 385 98 187 3553. IZJEMNA ZGODOVINSKA SAMOSTOJNA nadstropna hiša na strateški lokaciji v strogem centru Varaždina z dvema trisobnima stanovanjema, kletjo, podstrešjem in dvoriščem. Primerna za stanovanje ali poslovno dejavnost. Certifikat D. Mob. 385 98 208 021. STANOVANJA-NAJEM V NAJEM ODDAJAM opremljeno trisobno, eno dvosobno komfortno stanovanje s centralnim plinskim ogrevanjem in eno neopremljeno trisobno stanovanje. HRA-ŠČICA - severni vhodvVaraždin. Tel. 385 42 213 788; 385 91 5929 310. PRENOČIŠČA in bivanje za delavce in druge po ugodnih cenah, možnost koriščenja kuhinje. Mob. 385 98 493 777. www.varazdinske-vijesti.hr #0FAK2014 arinqatd fqpliBil iftilijkhiboff " 28. 7. - 9. 8. 2014 4THP£HTQv PONEDELJEK 28.07.20U OH.00 - 13.00 OFAKAFANA 20.00 - 02.00 PREDSTAVA REPORTER MILAN, AFTER EUrrr NA MALEM GRAJSKtM DVORIŠČU VSTOPNINA: v pr-i:':.*:.: SC.oslaH IOC, mi dsn.'-n IM 1st scdišč je i:i"i M'oi V primeru dežja spori na dvorana Hardek. TOREK 29.07.2014 08.00 - 13.00 OFAKAFANA i a n/i on of-a-k. doživetja v pa k k k - ly.UU - ¿\3.J\i ZVOČNA KOPEL Z GONGI IN £ AM ANSKJM1 GLASBILI 19.00 - 02.00 OFAKAFANA SREDA 30.07.2014 08.00- 13.00 OFAKAFANA 19.00- 20.30 O.F.A.K. P02IVF.TJA V PARKU - OFAKOVE IGRE 19.00 - 02,00 OFAKAFANA IN POTOPIS {ROKŠUMAK) ČETRTEK 31.07.2014 08.00- 1.1.00 OFAKAFANA 19.00-21,00 o.f.a.k. doživetja v parku KICK BOXING 19.00 - 02.00 OFAKAFANA IN VEČER KLASIČNE GLASBE PETEK 01.08.2014 08.00- 13.00 OFAKAFANA 19.00 - 20.30 o.r.a.k. doživetja v parku - orientalski pi.es 21.00 - 04.00 SKARAMBOL DJ SCOB AI.l ,S, PR m IG A R J1, SAMOSTALN1 REFERENTI, TING VSTOPNINA: Siudentje v predprodaj' ■ oslaliSt. na dsn dogodka 7t V pri m* It-i.i grajska klet - UiUcrlumd. SOBOTA 02.08.2014 08.00- 13,00 OFAKAFANA 19.00-20.30 o.f.a.k. doživetja vparku-TAl CII1 16.00 - 03.00 DNEVNO NOČNI NOGOMETNI TURNIR VMESTN] GRABI. NEDEUA 03.08.2014 08.00 - 13.00 OFAKAFANA 19.00 - 02.00 B^ijan Go*«« - PIŽAMA - 50 ODTENKOV NJIVE AFTER PARTY NA MALEM GRAJSKEM DVORIŠČU VSTOPNINA: Študentje v predprodaji 5€, ostali 8€. na dan dogodka 8fc. (SL sediSč je omejeno} V primeru dežja iportna dvorana Hardek. PONEDELJEK D4.08.2D14 08.00- 13.00 OFAKAFANA 14.00 - PO OL PA RT Y - LETNO KOPA LIŠČ E ORMOŽ ¡5 DJ MlisNATI Vit«f> a Kdcn&o npestnta 4 ti iMkiipom karti n.i Imuhu. 19,00 - 02.00 OFAKAFANA TOREK 05.08.2014 08.00- 13.00 OFAKAFANA 19.00 - 20.30 O.R.A.K. nOZIVFTIA V PARKU ■ JOGA SMEHA 19.00 - 02.00 OFAKAFANA SREDA 06.08.2014 08.00- 13.00 OFAKAFANA 16.00 - 03.00 BEACH VOLLEY ■ MESTNA GRABA 19,00 - 20,30 /AltAVA Y.A VSE GENERACIJE ■ MESTNA GRABA IN PREDSTAVIT EV EKSTREMNEGA KOLESARSTVA ČETRTEK 07.08.2014 08,00- 13,00 OFAKAFANA 19 00 - 20,30 OJ.AJ:. DOUvetjavpatoi - OBLIKOVANJE GLINE NA VRETENU 19.00 - 02.00 OFAKAFANA PETEK 08.08.2014 08.00- 13.00 OFAKAFANA 19.00 - 20.30 o.f.a.k. ooi.ivf.tia vparku-CAPOEIRA 21.00 - 04.00 FUNKY FRIDAY ZLATKO in OPTIMIST! . MANOUCHE, KRDELO, DEEJAY WOO II VSTOPNINAr Studentje v predpcodajl if. "s:jIi "I.: Ill dun dogodka 7f.. V prime™ deija grajska kit - Urtierilund. SOBOTA 09.08.2014 08.00- 13,00 OFAKAFANA 21.00 - 06.00 MY HOUSE MY CASTLE MIKE VALE, ROISS, DJ M1NNAT1, LI) NITE-VI SI ON NY, MATTHEW GRANDSON, ALEX SANDER IN NICOLAE. VSTOPNINA: Vii.lrnrr v 5C, 0,: ili 7E, na dan dogodka 9€. V primera ilei.ia grajska klel -'.'nIr:;::i TEDENSKA VSTOPNICA: 20 € študenti, 25 € ostali Predprodaja vstopnic: TIC ORMOŽ, Klub Ormoških Študentov, OFAKafana, Kavarna ptujskih študentov. INFO: www.klub-kos.si,www.ofak.si Kampiranje ob ormoškem ribniku - BREZPLAČNO! ^ptujdka \(eUni ii^k dobota (Organizator. Kavjtpar Florijan Kavarna \ :j<_ Skupina Smile Poskočni muzikantje iota Skupina Legende Helena Blagne Drugo Dugme \ ((Mna tržnica (Organizator: PP Gostinstvo) Mehanska glasba, DJ Sebby Ansambel Donačka Finalistke Miss bikini 2014 - modna revija s tremi izhodi Mehanska glasba, DJ Podgy Skupina Kingston Špela Grošelj Finalistke Miss bikini 2014 ■ modna revija s tremi izhodi t.8. . 2.8. program // 20.CC - 4.66 7 2C.CC ■ 7.( C \iovetuki trg (Organizator: Kultum. Kavarna ptujskih Studsinov! DJ Unfed Las Cuerdas DJ Unfed DJ D*Sun Ars Groova Lcnv Peak Charlie D J D'Sun ^L Jfulratukn ulica iOrganizator: Nidani Cafe) DJ DJ D'Sun + Jam Session - house, hip hop, funk music Trubači Srbija Ulica licroja f aoka j, tirni ¡M-( farnih ,)fu/l> / Mi/ (Organizator Javrw službe Piui) DJ- ji: Ptujskih pet fl CvotliGmki yonuikora u/iyrj (Organizator Radio-Tednik Ptuj) Koncert - tekmovanje mladih pevcev in bandov, ki želijo uspeti na glasbeni poti Štajerska budilka na odru (21.00 do 01,00) Ansambel Katrca C i nareki trg j, paT>kit ik't /11< d j^lubom f lt( f tniiuit (Organizator: Memorija turizem. The Lounge) Petek Ivan Za k Sobota Neda Ukraden DJ Comitex // DJ Lexy Dee L lica heroja Tačka 6 (Organizator: Gostilna Pri posv) Sotipio Gitano Band i; lica heroja facka 8 (Organizator: Kavama Bodi) Petek: otroške ustvarjalne delavnice in animacijo ■ Poletni živ-žav // Koncert Dat Phunk, 10 članska Pop funk zasedba Sobot otroške ustvarjalno delavnice irt animacije - Poletni živ-iav Umirjen kotiček na robu dogajanja, DJ Bor Chi lpotrčeva cedta, parkir išči' /a avlobu.mo pmlajo (Organizator: Tiaro d. o.o . F IT 2000. Ricks Caffe. Best Bike Caffe) Soboln SUMMER HOUSE PARADE 2014, Blue & Deep and friends plesna in druga animacija ORGANIZATORJI: Javne službe Ptuj, Mestna občina Ptuj in ptujski gostinci javne službe ptuj ucan» pwj www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 25. julija 2Q14 Poletna oddaja Za male in velike na Radiu Ptuj bomo vsak teden iskali zaklad na različnih prizoriščih! Otroci, ki bi se skupaj z Manjo, Matejo in starši odpravili na razburljiv lov za zakladom, polnim zanimivih nagrad, se prijavite na radioptuj@radio-tednik.si s pripisom otroška oddaja! RADIOPTUJ 89.B'98,2-ICH3 www.radio-ptuj.si PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 25.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Evropa moja dežela: Invalid, pon. 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:55 Glasbena 8 (tuja) - 28. oddaja, pon. 1:30 Modro. non. ¡2:00 Reci Tv Ormož g:30_Kumni¡ca 7:10 Poletni utrip Ptuja: Zvezdana Novakorič, pon. 18:00 Motoscena, 26. oddaja, pon. 18:30 Tn bo moj poklic: Varnostnik in detektiv, pon. 9:00 Hodim, torej sem: Po poti 4. slapov, pon. 9:15 Izzivi trenda staranja, pon. 9:30 Glasbena 8 (slo), 28. oddaja, pon. !!0:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Portal Albin Lugarič, pon. 20:35 Široko oko: Podelitev maturitetnih PROGRAMSKA SHEMA PeTV 20:20 Kimavčevi večeri 2013, pon. 20:45 Povabilo na kavo: Mojca Volk in Petja Janžekavič, pon 21:3013. Regata Ptuičanka.pon. 21:50 Glasbeni predal 22:00 Ptujska kronika - pon. Nedelja 27.7. 1:00 rti _____jjska krvnika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro. pon. 0:15 Sola, da se ti zrola, pon. jpriiieval 2014 20:55 Ptujske odrske deske: GreL. čudežno zdravilo, Mahmuain Palčiča, pon. 21:35 Motoscena - 26. oddaja, pon. 22:00 Regi IV Gorišnica, pon. Sobota 26.7. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro. pon. 10:15 Sola, oa se ti zrola, pon. 11:00 Glasbena 8 (slo.) - 28. oddaja, pon. 11:30 Zemlja in mi: Festival sivke, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Poletni utrip Ptuja: Samo M. Strele, pon. 12:50 Film Campus: Kosmata ljubezen, pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Povabilo na kavo: Mojca Volk in Petja Janžekovič, pon. 14:05 Regi TV Ormož -pon. 16:00 Ptuiska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 16:55 Minonti. pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Cista umetnost - 33. oddajugn. 19:05 Preded tedna - pon. f) 19:25 Glasbena 8 (tuja) - 2tM§mn. 20:00 Ptujska kronika - pon. / ^ 0:55 Glasbena 8 (tuja) " " " ' ' ion, oddaja, pon. 2:45 Portal Albin Lugarič, pon 3:00 Zemlja in mi: Festival sivke, pon. 3:30 Info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet«, 90. oddaja 6:30 Kuhinjica 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Pn zdravje: Kako obvladati stres, pon. 8:50 Glasbeni predah 1:00 Ptujska kronika, pon. :20 Glasbena 8 (slo.) - 28. oddaja, pon. J:55 Film Campus: Raj, pon. 20:00 Ptujska kronika - pon nn nn ni./_i____i_i__J_^ 20:20 Ptujske odrske deske: Gregorjevo čudežno zdravilo, MahmudjnTalčica, pon 21:00 Življenje skozi objektiv: Zupan, pon. 21:25 Motoscena:: Z motorji po Škotski, pon. Ponedeljek 28.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor 1:25 Kuhinjica, pon. 1:00 Glasbena 8 (slo), 28. oddaja, pon. 1:30 Modro pon. 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuh " 7:00 Siro njica ____ko oko: Podelitev maturitetnih spričeval 2014. pon. 17:20 Film Campus: laz in ti, pon. 17:30 Pregled tedna, pon. 17:50 Povabilo na kavo: Mojca Volk in Petja Janžekovič, pon. 18:35 Zeleno, pon 18:55 Kimavčevi večeri 2011. pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) - 28. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Poletni utrip Ptuja: Art Ptuj 2014 PTUJSKA TELEVLZtJA £tžymka budilka STAJERSKA BUDILKA, od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AI/TOHISA PETOYIA AUTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA A1JDI A4 AVANT 2,0 TDI 2/2006 6.999 SREBRNA NAR.V EIS,SERV. KNJIGA CiïROEN DS41,6 HD1110 SO CHICK 11/2011 12.999 ČRNA 1. LAS NAR. SERVISNI KNJIGA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 6/2008 13.699 ČRNA LUS NAR. SERVIS BMW SERIJA 3:318D 9/2009 10.999 MODRA 1.US NÄVI, NAR. SERVIS CrTROENCS 1.4HDI 9/2009 4.199 BELA 1.US FORD FIESTA 1,41 12/2010 6.499 BELA 1.LAS NAR. SERVIS, SMART FORTWO FORTWO COUPE COI 02/2011 5.499 ČRNA 1. LAS NAR. SERVIS OPELASM 1.7 COTI 1/2011 8.999 ČRNA 1.LAS NAR. SERVIS OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2.0 CDTI 5/2010 9.499 MODRA LUS NAR. SERVIS RENAULT ESPACE EXPR. 2,016V AVTI, PUN PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS 10/2007 09/2011 6.999 11.999 T.M0DRA ČRNA LUS LUS NI SERVIS, PRED. NAPUN NAR. SERVIS, PEUGEOT 3008 PREMIUM PACK 2.0 7/2010 12.499 ČRNA 1. LAS NAR. SERVIS PEUGEOT! DHU 16V 7/2007 4.599 SREBRNA LUS AÏÏ. KOMA, SERV. KNJIŽICA VOUCSWAGENGOLFVIHIGHUNE 2.0TDI 5/2011 12.999 SREBRNA 1. LAS AVT.KUMA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE), Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cen& Oprema Barva PEUGEOT 406 2.016VC0UPE PACK 1999 1.990,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA OPEL CORSA 1.216VTWINP0RT C0SM0 2006 3.990,00« PRVI LAST. K0V.CRNA FORD FIESTA 1.38V AMBIENTE 2004 2.500,00« KLIMA KOV. OLIVNA VOLVO C70 2.4 DS AVT SUMMUM 2007 14.500,00« SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA AIXAM CR0SSLINE 2008 5.990,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1.616V ENJOY 2004 4.350,00« KLIMA KOV. SIVA PEUGEOT 3071.616V BREAK 2002 2.590,00« KLIMA KOV. SREBRNA FORD F0CUSC-MAX1.8 TDCI TREND 2005 5.250,00« SERV. KNJIGA KOV. T. MODRA PEUGEOT 807 2.2 HDI ST 2006 5.700,00« VELUR KOV. SIVA PEUGEOT 2061.4ISX 2000 1.350,00« KLIMA RDEČA ŠKODA FABIA1.2 TSI AMBIENTE 2011 7.500,00« PRVI LAST. KOV. ZELENA NISSAN NOTE 1.416V ACENTA SPORTY 2008 6.200,00« PRVI LAST. KOV. ZLATA VOLKSWAGEN GOLF 1.416V BASIS 2001 2.490,00« SERV. KNJIGA KOV. ZLATA CITROEN XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE 2005 2.850,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN BERUNG01.6 HDI FURGON 2008 3.990,00« KLIMA BELA KIASPECTRA1.6 2003 1.170,00« KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT MODUS 1.416V DYNAMIC.CONFORT 2004 3.260,00« SERV. KNJIGA RDEČA PEUGEOT 407 SW2.0 HDI ST CONFORT 2006 5.200,00« AVT. KLIMA KOV. MODRA VOLKSWAGEN GOLF 1.9TDI COMF. VARIANT 2002 3.490,00« SERV. KNJIGA KOV. ČRNA SEAT IBIZA 1.9 SDI STELLA FRESC 2002 2.300,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Dobrodelni koncert Akustika 2014. Nastopajo: Lions Band Velenje, Manca Dremel, ansambel Prizma, Ditka Čepin, glasbena skupina Ave, Modrijani in Jan Plestenjak. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija Tinček Iva-nuša. RADIOPTUJ 89,8« 98,2 >i04;3 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si r.A KC i JS KA PO NUD Ml M1ESN CA :i QHET.IF IN CG'Š Al MESO Musili JMÉI • MARINIRAN SV. VRAT Z KOSTJO 3,85 €/KG IZDELKI • PANIRANI ZREZKI ZALI BREZ BUČNIH SEMEN 6 KOM SAMO 3 C • ZAČINJENE PIŠČ. KRAČE • ČAJNA KLOBASA (450G) ^ » JUNEČJAPRSA SAMO 2,99 €/KG SAMO l,99€/KOM • MASAŽA ČEVAPČIČE 2,99 €/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽATELETINA, TEL R0LADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) LCUŠt OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 ASFALTIRANJE CESTf ŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, email: vilko.gerecnik@siol.net ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Itop^avtomobilT VOZILA Z GARANCIJO À Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 Msi BI d S11 ! I Wtll s M S t »j JTST" O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VDAT 2010 12.990 1 .LAST., VL.KLJUKA KOV. ČRNA AUDI A4 2.0TDI NAVIGACIJA SLO 2009 13.890 1.LAST., ODLIČEN KOV. SIVA BMW 318 D TOURING LUXE NÄVI USNJE 2011 15.990 VSA OPREMA, 0DUČEN KOV. SIVA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1. LAST, ODLIČEN KOV. ČRNA BMW 320D TOURING 2010 12.990 1.LAST, ODLIČEN K0V.BR0NZA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 2011 10.490 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN CJ TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 10.390 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV CITROEN XSARA PICASSO 55.000KM 2008 5.990 ODLIČEN, MALO KM KOV. RDEČA FORD C MAXTDCI DIESEL 2010 8.990 1 .LAST, KLIMA KOV. SREBRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI 2006 5.490 ODUČEN, AVT. KLIMA VEČ BARV FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI NOV MODEL 2011 10.490 1.LAST., ODLIČEN KOV. SREBRNA OPEL ASTRA GTC COUPE 2010 8.490 1.LAST, SLO KOV. ČRNA OPEL INSIGNA SPORTS TOURER 2.0 CDTi 2011 12.990 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMO 2010 9.290 1.LAST, ODLIČNA KOV. SREBRNA TOYOTAC0R0L1AVERSO NAPUN SLO 2005 4.990 ODUČNA KOV. SIVA VW LUP01.2 TDI 1999 1.490 2.LAST, AVTOM. KOV. SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ O OMiklavž AAA ODKUP, PRODAM MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA_LETNIK CENA« BARVA AUDI A3 2,0 TDIDPF AMBÎT10N S-TRONIC AUDI A4 AVANT 2,0 IDI DPF ANIBIENTE BUSINESS BMW SERIJA 1:116D BMW SERIJA 5:520D TOURING FIAT 5001,28V POP FIAT CROMA 1,9 JTB MULTUET UBERTY FIAT BRAVO 2,0 MULTUET SPORT FORD FIESTA TREND 1,4 TDCI FORD FIESTA TREND 1,2516V OPEL CORSA COSM01,3 CDTI EC0FLEX OPEL MERIVA 1,3 CDTIEC0FŒX ENJOY PEUGEOT 3008 PREMIUM 1,6 HDI PEUGEOT PARTNER TEPEE 1,6 HDI RENAULT CLI01,5 DO EKSPRESSI0N RENAULT MEGANE BERLINE 1,5 DCI AUTHENTIQUE ŠKODA OCTAVIA C0MB11,6 CR TDI DPF ELEGANCE VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI COMFORT. ODKUP VOZIL V ENI URI 2011 13.280,00 KOV. SIVA 2010 15.680,00 KOV. SIVA 2010 10.970,00 KOV. ČRNA 2001 3.280,00 BELA 2012 8.700,00 BELA 2010 6.780,00 KOV. SREBRNA 2011 8.780,00 K0V.B0RD0 2011 7.280,00 BELA 2012 8.550,00 KOV. SREBRNA 2011 7.290,00 KOV. SREBRNA 2012 10.580,00 KOV. T. SIVA 2011 12.250,00 KOV. BELA 2010 8.900,00 KOV. RJAVA 2010 5.690,00 BELA 2010 6.980,00 BELA 2011 11.200.00 ČRNA 2006 6.580,00 KOV. ČRNA 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Benedikt-Pa praznujmo skupaj 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Dan OŠ Lenari 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Otroški program 09:00 veseloigra - Vroča ljubezen 11:00 Vide m-Sreča nje podjetnikov 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 34 Zlata harmonika, tjubečna 2014 18:30 Dan Oš Lenart 20:00 Veseloigra-Pogospodena buča 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine Markova 10:00 Dan OŠ Lenart 11:00 Ptujska kronika 11:20 Podelitev diplom na VsŠ Ptuj 18:00 Martovci - Oddaje iz preteklosti 19:00 Ptujska kronika, ŠKL.... 20:00 Podelitev gasilskih priznanj 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Dan OŠ Videm 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Vide m-Sreča nje podjetnikov 20:00 Podelitev gasilskih priznanj 21 ;20 Kronika iz občine Marko vri 23:00 Video Strani Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 1 petek • 25. julija 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. VUZEM,,, Prerad 48, 22S7 Polen Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. Karl Horvat, s. p., nudi s l i ko -pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotno izolacijskih fasad, suho-montažnih gradbenih sistemov, barvanje oken in vrat. Delamo kvalitetno, hitro in poceni! Inf. 040 253 343, 02 787 7316 ali horvat.romana@amis.net IZVAJAMO fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kakovostno, ugodno, z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail. com, gsm 041 359 028. Urejamo subvencije. RACUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PRODAMO nekaj brejih ovčic in ja-gnjeta. Tel. 041 397 837._ PRODAM tri bikce simentalce, stare 10 dni in mesec dni, in teličko simental-ko, staro en mesec. Tel. 031 840 282. PRODAM pujske, težke od 25 od 30 kg, cena za kg je 2,30 €. Tel. 031 422 067. BELE KOKOŠI in peteline, težke 4 kg, po 4 € za žival prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246._ PRODAM odojka in dva prašiča, težka 200 kg. Tel. 031 389 078._ KUPIM traktor Zetor, Ferguson, Deutz, Univerzal Štore ali Ursus. Inf. na tel. 031 851 485._ TELICO simentalko, brejo 8,5 mesecev, prodam. Tel. 041 825 057. DOM-STANOVANJE NA FORMINU oddamo v najem stanovanjsko hišo. Tel: 031-500-569. VIR PRI ZADRU - apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugoden najem. Tel. 00385 91 593 4752. V neskončno praznino, ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dejanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dal si nam mnogo, mnogo več, kot si sam sanjal. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas za večno. ZAHVALA Z bolečino v srcu nas je zapustil naš ljubi mož, oče, dedek in pradedek Adolf Hvalec IZ MIKLOŠIČEVE UL. 8 NA PTUJU V mislih se s stiskom roke vsakemu posebej zahvaljujemo s hvaležnostjo in spoštovanjem, da ste ga pospremili v tako številčnem sprevodu na njegovi poslednji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, govornici za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za zaigrano Tišino, pogrebni službi Javnih služb Ptuj za opravljene pogrebne storitve, nosilcu prapora Ribiške družine Ptuj in Društvu invalidov Ptuj. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Njegovi vsi, ki ga bomo neskončno pogrešali NA PTUJU ODDAMO dvosobno opremljeno stanovanje. Informacije na 041 576-150. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM seme trpežne ljuljke. Tel. 051 230 628. Prireditvenik Petek, 25. julij 09:00 10:00 10:00 11:00 17:00 17:00 19:00 19:00 19:00 20:00 20:00 20:30 Moškanjci: 20. mednarodno srečanje motoristov, Moto klub Kurent Ptuj Ptuj: Art Stays, 12. festival sodobne umetnosti-Relation(s); delavnica za otroke in mlade Kiparstvo; ob 17.30 na Slovenskem trgu pogovor z italijanskima umetnikoma Cuog-hicorsello; ob 19.00 v galeriji Magistrat odprtje razstave Relations; ob 21.00 mestni stolp, projekcija Grajena, dom krajanov: razglasitev kmetije leta 2014 MO Ptuj Ptuj, hotel Mitra: okrogla miza - izzivi umetnostne terapije Grajena, dom krajanov: 14. krajevni praznik, 11. srečanje ljudskih pevcev in godcev; ljudski pevci DU KD Grajena Makole, grad Štatenberg: odprtje pregledne razstave Branka Gajšta, ansambel Mater-vola iz Oplotnice Ptuj, v Muzikafeju, potopisno predavanje Malavi Majšperk, galerija AP: odprtje razstave fotografij Maje Šivic Selce pri Voličini: tradicionalna blatoborska noč, Miran Rudan Lenart, dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, klavirski koncert Aleksander Živko Ptuj, Terme: balonarska noč in nočno kopanje s Tanjo Žagar Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana: 6. glasbeni festival Arsana,Tadej Toš v živo, ob 22.00 v hotelu Mitra Jean Toussaint kvartet, ob 22.00 v Baru Pomaranča Lovelys Sobota, 26. julij 08:00 09:00 10:00 10:00 10:00 14:00 15:00 16:00 16:00 17:00 19:00 19:00 20:30 21:00 Sv. Jurij ob Ščavnici, Stara Gora: 10. razstava in srečanje motornih vozil, društvo Oldti-mer Stara Gora Moškanjci: 20. mednarodno srečanje motoristov, Moto klub Kurent Ptuj Ptuj, Stara steklarska: predpremiera predstave Ah, te princese - oh, ti princi, gledali-ško-lutkovna sekcija DPD Svoboda Ptuj, premiera ob 18.00 Ptuj: 12. festival sodobne umetnosti Art Stays, delavnica za otroke in mlade - performens, 17.30 na Slovenskem trgu pogovor z umetnico Sasho Frolovo, 19.00 v knjižnici I. Potrča odprtje razstave Sashe Frolove, 21.00 glasbeno-plesni performens Aquaaero-bika na Slovenskem trgu Ptuj: 6. glasbeni festival Arsana, lutkovna predstava za otroke Ah, te princese, oh, ti princi v Stari steklarski; ob 11.00 okrogla miza Ptuj, turistično in festivalsko mesto, v hotelu Mitra, in poulično dogajanje na Slovenskem trgu,20.00 Mascara Quartet in Nuška Drašček v Dom kulture Muzikafe, 21.30 Feel the Phil Collins - tribute show Ptuj, Terme: Spoznaj in okusi v Termah Ptuj, občine se predstavljajo - Haloze, do 18.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: koncert udeležencev mednarodnega orkestralnega tabora Camp Styria v Lipnici Juršinci, pred lovskim domom: srečanje gospodinj ob 19. prazniku gospodinj, tekmovanje v kuhanju prleškega piskra, ljudske pevke in harmonikar, Društvo gospodinj Marta Žamenci: 41. gobarski praznik, razstava gob in naravnih zelišč, skupina Plamen in harmonikarski orkester Modras, gobariada - tekmovanje v kuhanju gobjega golaža Ptuj, atrij Muzikafe: ustvarjalna delavnica poslikave majic, za OŠ dr. Ljudevita Pivka Grajena, dom krajanov: 14. krajevni praznik, osrednja prireditev Selce pri Voličini: tradicionalna blatoborbska noč, Show band klobuk, izbor miss blatne noči Ptuj, Dom kulture Muzikafe: koncert Nuška Drašček in Masquara Quartet Ptuj, Slovenski trg: Terasafest, Greg in Domine, Klub ptujskih študentov Nedelja, 27. julij 10:00 15:00 17:30 18:00 19:00 20:00 Ptuj: 6. glasbeni festival Arsana, lutkovna predstava Zoo popotniki v Domu kulture Muzikafe, 11.00 ustvarjalna delavnica z lutkami za otroke, 20.30 na dvorišču minoritskega samostana Prifarski muzikanti s prijatelji, Lado Leskovar in Marija Ahačič Pollak, ob 21. Otmar Taber kvartet v hotelu Mitra Žamenci: 41. gobarski praznik, razstava gob in naravnih zelišč, šaljive gobarske igre, gašenje požara z najstarejšo brizgalno, skoki padalcev, gasilska veselica z ansamblom Toneta Rusa, PGD Žamenci Majšperk, galerija Tovarna umetnosti AP: odprtje razstave avstrijskega in slovenskega umetnika Manfreda Mortha in Ota Rimeleja Sv. Ana, pri športni dvorani: tradicionalna veselica, ansambel Spev, PGD Sv. Ana Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje 4. dela razstave Relations, ob 21.00 Art Stays kino: Hometown, dokumentarni film Ptuj, kavarna Bodi, Ulica heroja Lacka 8: Poletni (v)eter Radia Ptuj z Bilbi Ponedeljek, 28. julij 10:00 Ptuj: 12. festival sodobne umetnosti Art Stays, delavnica za otroke in mlade - fotografija, 18.00 performans Vision gymnastic, mali oder gledališča, 20.00 Art Stays kino, projekcija filma Gilbert in George v Mestnem kinu, 21.00 The Area of Bustle, projekcija Mapping Effect #2 na ptujskem gradu 17:00 Ptuj: 6. glasbeni festival Arsana, ustvarjalna delavnica za otroke in starše Bodi eko v Domu kulture Muzikafe, 18.00 predavanje o meditaciji v hotelu Mitra, 19.30 Evropski mojstri klasične glasbe v slavnostni dvorani gradu, 20.30 dobrodelni koncert Pesmi duha na dvorišču minoritskega samostana 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Arsana, koncert profesorjev mednarodne poletne glasbene akademije 20:00 Ormož, malo grajsko dvorišče: O.F.A.K 2014, predstava Reporter Milan in after party Mestni kino Ptuj Petek, 25., sobota, 26., in nedelja, 27. julij: 17:00 Khumba; 19:00 Mraz v juliju; 21.00 Pionir. Ponedeljek, 28. julij: 20.00 Art Stays kino: Z Gilbertom in Georgem. V NAJEM oddamo lepo vikend parcelo z možnostjo kasnejšega odkupa. Tel. 041 397 837. NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem garsonjero. Informacije 041 915 251. NEPREMIČNINE PRODAMO manjšo, takoj vseljivo hišo z gradbeno parcelo. Tel. 041 397 837. V NAJEM oddam opremljen poslovni prosto velikosti 25 m2 in več parkirišč v Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Tel. 041 325 925._ PRODAM 3 parcele 2 km iz Ptuja z gradbenim dovoljenjem, elektriko, vodovod, kanalizacija, za simbolično ceno 90.000,00 €. Tel. 004915739307810. MOTORNA VOZILA PRODAM avto moped Mikrocar 2, letnik 2008. Tel. 031 873 598. Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. ZAHVALA ob boleči izgubi drage tete in botre Elizabete Peter S POBREŽJA 76 24. 9. 1930 +28. 6. 2014 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našo teto pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej se želimo zahvaliti g. župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem, pogrebni službi in gospe za opravljeno molitev. Hvala vsem, ki ste kdajkoli in na kakršenkoli način pomagali, a vas nismo posebej imenovali. Žalujoči: vsi domači RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM tristokilogramsko tehtnico in drobilec zrnja. Tel. 766 32 1 1. PRODAM rabljeno 1500 l cisterno za kurilno olje, rabljeno eno sezono. Tel. 040 937 928. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Milana Gajserja IZ ZG. PRISTAVE 38 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti slovesa, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za izrečena soža-lja, stisk roke in tolažilne besede v najtežjih trenutkih. Zahvala govornici ge. Pulko za besede slovesa, godbeniku SKEI Talum Kidričevo za odigrano Tišino, praporščaku DU Dolena, g. duhovniku za opravljen obred ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi tvoji 30. maja je minilo osem let, odkar nas je zapustil Otmar Bračič Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN IZ KICARJA 104 danes, 25. julija, mineva deset let, odkar nas je zapustila Anica Bračič Ostajata z nami v večnem spominu. Hvala vsem za vsako prižgano svečko, cvet, posvečen trenutek, misel in spomin nanju. Vajini najdražji Prerano si šel, cvet nežni moj, moje srce kliče po tebi, vrnil se ne boš. Pomagaj, ljubezen, da mine bolečina in najdem te spet. V SPOMIN sinu in bratu Miranu Vinceku možu, očetu in dedku Stanku Vinceku jutri, 26. julija, mineva 5 let 24. oktobra minevajo tri leta IZ BUKOVCEV 37 A Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima poklonite lepo misel. Z nami ostajata v večnem spominu. Vsi njuni Ptuj • Na območju grajske pristave ni več montažnih objektov Po Čebela baru - Nikoli bar ... Čebela bar na grajski pristavi je sameval dobri dve leti. V funkciji montažnega, začasnega objekta je deloval od leta 1996 do leta 2012. V tem času si je moral vsako leto na novo pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Po večkratnem pozivu je nekdanji najemnik končno le odstranil montažni objekt. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi se o vnovični postavitvi montažnega gostinskega objekta zanimal eden od gostincev oz. podjetnikov s Ptujskega, ki je želel postaviti začasni objekt v obliki kozolca, a naj bi bilo to za stroko nesprejemljivo, prav tako pa se zanima tudi občinsko podjetje Javne službe. „Potem ko je bila nekaj let lokacija Čebela bara zapuščena, smo pričeli razmišljati o postavitvi novega lokala s hrano in pijačo, prostora za prodajo Posebno poglavje na grajski pristavi so stanovanjski objekti, ki prav tako kličejo po temeljiti obnovi. Najbolje bi bilo, če bi mesto, muzej in država zanje skupaj našli novo vsebino, stanovalcem pa poiskali primernejša stanovanja, podobno kot se je to zgodilo v primeru Knjižnice Ivana Potrča in dominikanskega samostana. Foto: Črtomir Goznik Na grajski pristavi za zdaj ostajajo brez možnosti za postavitev montažnega gostinskega objekt za potrebe grajskih obiskovalcev. Slovenija • Banke spet dražijo svoje storitve Letos vec kot 30 podražitev bančnih storitev Vsekakor med podražitvami izstopa Probanka, ki je trajni nalog podražila za skoraj 50 odstotkov, plačilo položnice z OCR vrstico na bančnem okencu pa za skoraj neverjetnih 150 odstotkov! Za več kot 10 odstotkov so posamezno storitev podražile tudi Abanka, Gorenjska banka, Hypo banka, Poštna banka, SKB banka in banka Unicredit, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Pocenitev so opazili le pri eni banki, in sicer je svoje stranke s pocenitvijo ene storitve (trajnega naloga) razveselila UniCredit banka. Aktualni pregled cen bančnih storitev je sicer pokazal podražitve več storitev pri treh bankah - pri Poštni banki Slovenije, Gorenjski banki in banki Sparkasse. Najpogosteje so dražile vodenje osebnega računa, dvig gotovine na bankoma-tu druge banke in letno članarino za kartico z odloženim plačilom. Sicer pa so banke v letošnjem letu najpogosteje dvignile ceno nadomestila za plačilo položnic na bančnem okencu, pogoste so bile tudi podražitve vodenja osebnega računa, članarine za kreditno kartico in plačila položnice preko elektronske banke. Kot izpostavljajo na ZPS, so letos skupno zabeleželi že več kot trideset podražitev bančnih storitev, največ - po šest storitev iz njihovega nabora - pri SKB banki, Poštni banki in Probanki. Na ZPS vsem uporabnikom bančnih storitev svetujejo, da naj banke med seboj primerjajo in po potrebi tudi zamenjajo. Vse banke namreč še zdaleč niso enako drage - z zamenjavo k ugodnejši lahko na letni ravni prihranite tudi sto evrov in več, še izpostavljajo pri ZPS. Ur, ZPS Podražitve bančnih storitev 2014: spremljamo tarife vodenja osebnega računa, uporabe elektronske banke, plačila UPN na bančnem okencu (z in brez OCR vrstice), plačila UPN preko elektronske banke, trajnega naloga, direktne obremenitve, dviga gotovine na bankomatu druge banke in letne članarine za kartico z odloženim plačilom Banka Čas zabeležene spremembe nadomestila Storitev Nova tarifa Sprememba tarife Abanka Vipa Januar Vodenje osebnega računa 2,10 € 7,70% Abanka Vipa Januar Uporaba elektronske banke 0,55 € 10,00% Abanka Vipa Januar UPN bančno okence, z OCR vrstico 0,95 € 11,76% BKS Bank Marec Vodenje osebnega računa 2,00 € 5,26% BKS Bank Marec UPN bančno okence 1,70 € 6,25% SKB Marec Vodenje osebnega računa 2,17 € 0,46% SKB Marec Uporaba elektronske banke 0,70 € 18,64% SKB Marec UPN bančno okence 2,05 € 3,54% SKB Marec UPN elektronska banka 0,42 € 7,69% SKB Marec Dvig gotovine na bankomatu druge banke 0,50 € 11,11% SKB Marec Letna članarina za kartico z odloženim plačilom 22,08 € 12,20% NLB Maj Letna članarina za kartico z odloženim plačilom 21,00 € 9,04% Gorenjska banka Maj UPN bančno okence 1,99 € 10,56% Hypo Alpe-Adria-Bank Maj Dvig gotovine na bankomatu druge banke 0,50 € 11,11% Probanka d.d. Maj Letna članarina za kartico z odloženim plačilom 20,00 € 23,46% Probanka d.d. Maj Trajni nalog 0,35 € 45,83% Probanka d.d. Maj UPN bančno okence, brez OCR vrstice 2,30 € 33,72% Probanka d.d. Maj UPN bančno okence, z OCR vrstico 1,95 € 143,75% Probanka d.d. Maj UPN elektronska banka 0,40 € 17,65% Probanka d.d. Maj Dvig gotovine na bankomatu druge banke 0,50 € 16,28% UniCredit banka Slovenije Maj Trajni nalog 0,40 € -27,30% UniCredit banka Slovenije Maj Direktna obremenitev 0,40 € 17,65% Sparkasse Julij Vodenje osebnega računa 2,14 € 0,94% Sparkasse Julij UPN elektronska banka 0,33 € 6,45% Gorenjska banka Julij Letna članarina za kartico z odloženim plačilom 20,00 € 11,11% Gorenjska banka Julij Dvig gotovine na bankomatu druge banke 0,49 € 8,89% PBS Julij Vodenje osebnega računa 2,10 € 2,44% PBS Julij Dvig gotovine na bankomatu druge banke 0,48 € 6,67% PBS Julij Letna članarina za kartico z odloženim plačilom 20,00 € 14,29% PBS Julij Uporaba elektronske banke 0,55 € 10,00% PBS Julij Trajni nalog 0,22 € 4,76% PBS Julij Direktna obremenitev 0,22 € 4,76% turističnih spominkov in primernih sanitarij za turiste, ki imajo svoj postanek na parkirišču pod gradom. Zlasti slednje je bil interes Javnih služb, medtem ko bi za gostinsko ponudbo, ki bi lahko delovala vse leto, iskali partnerja. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož temu ni nasprotoval. Težave so se pojavile ob pridobivanju pogojev Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS. Pojasnili so, da na tej lokaciji objektov ne bodo več dovolili postavljati oz. ne bodo izdali začasnega dovoljenja za obratovanje kakršnega koli lokala na nekdanji lokaciji Čebela bara. Primerna lokacija naj bi bila hiša ob cesti, a v njej še vedno stanujejo najemniki, ki imajo sklenjene najemne pogodbe z državo. To pa pomeni, da je ta opcija, žal, vsaj srednjeročno neizvedljiva. Druga možnost je propadajoča hiša v Raičevi 9 (pod Oskarjevo hišo), kjer pa bi bila zaradi dotrajanosti objekta investicija enostavno previsoka. Ne glede na vse pa se še kako zavedamo, da območje nujno potrebuje vsaj urejene sanitarije, če že drugo ne, zato še naprej preučujemo možnosti vsaj za ureditev le-teh," je povedal direktor Javnih služb Alen Hodnik. Grajska pristava po vsem tem še naprej ostaja ena od neurejenih turističnih točk Ptuja, da o hortikulturni in drugi neurejenosti grajskega hriba niti ne govorimo. MG NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR.VRATA I\/iI 'OHS, . Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Napoved vremena za Slovenijo Mrzel in moker mali srpan, trtnemu sadu je močno v bran. 16/25 Ribe in morski sadeži (juhe, predjedi, z žara, iz pečice, } s testeninami, rižote, solate...) www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Danes bo na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Ponekod na vzhodu države se bodo že zjutraj pojavljale manjše padavine, čez dan pa bodo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 22 do 27, na Primorskem do 29 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne bodo krajevne plohe in nevihte.