i Počitnice 1984 Kako bomo letos preživeli svoj težko pričakovani dopust? Visoke cene nam ne obetajo nič dobrega, ovira pa nas tudi pomanjkanje bencin-1 bonov. Se pred leti je bilo samo po sebi razumljivo, da smo na morju vsako leto preživeli vsaj teden dni, če ne več. Kako pa je s tem danes? Je in kako si bomo Tosamovci odpočili od celoletnega dela in si nabrali n°vih moči za leto, ki je pred nami? Pa rac*a bi šla kdaj na morji 0j, .H’ ko se človek kar ne mor ociti. Doma je toliko dela, skrbe zemf- treba za živali, obdelova sni. D°Pust porabim bodisi v ča iih K?šnje ab P3 zaradi drugih več kaaetijskih del. Dopust bre levJi in težkega dela bi se mi pri boi ’ • P°sebno zaradi dolgotrajn Ve ^ ’me je pestila to lete ve - ar možu morje ne prija pre suh’ .sec^aj’ ko je zbolel, pa še pc ne- Upam pa, da si bova ob 1 i doma v Hudem vseeno čez pc lJe. malo opomogla. '* ftl4 »f Urbanija Marinka — vodstvo TOZD Saniteta: Marinka se je odločila, da gre letos z družino za 10 dni na morje. Letovali bodo v Zambratiji pri Umagu, v kapacitetah Avtomonta-že, kjer je zaposlen mož. Vsa leta prej ji ni bilo dosti za morje, sedaj pa gre zaradi otrok. V vseh 15 letih je v Tosaminih kapacitetah letovala samo enkrat. Pohvalila je lepo plažo v Zambratiji in tudi hrano, ki jo pripravljajo v tamkajšnji restavraciji. Letošnje cene dopustovanja ji še niso znane, z ozirom na prejšnja leta pa verjetno ne bo drago. Dopust želi preživeti dobro, največ pa ji pomeni počitek in veselje hčerke in sina v vodi in na toplem soncu. Zaradi visokih cen, pravi Marinka, si ne bo mogoče privoščiti večernih zabav. Po drugi strani sta pa otroka še majhna in jih ni mogoče pustiti sama. Sem pa tja kakšno pivo in sladoled za otroka si bomo pa vseeno privoščili. Mohar Helena, poenterka: Na dopust bom letos odšla v Vr-sar. Ker gradimo hišo, si vsako leto ne moremo privoščiti dopusta. Po drugi strani pa tudi mož ni najbolj navdušen, saj je kot voznik tovornjaka pri podjetju Intereuropa — mednarodna špedicija, veliko zdoma. Takrat pa, ko ima dopust je najraje doma, da kaj postori pri hiši. Za letošnji dopust pa sva se odločila zaradi otrok. Najraje letujemo v Vrsarju, kjer si kuhamo sami, po svojem okusu in takrat, ko je res potrebno. Tudi sam kraj nam je zelo všeč in prikolice, ki so lepe in prostorne. Imam samo to pripombo, da bi vsi lahko pazili na čistočo in inventar. ki ga uporabljamo. Premalo se zavedamo, da je vse to naše, kupljeno z našim denarjem in imamo samo zato stroške za vzdrževanje in obnavljanje. Tu pa so še dosti višje cene letovanja v primerjavi z lanskim letom. Prav zato, ker smo si kapacitete kupili sami, sedaj moramo pa še toliko plačevati. Drugače mi je všeč tudi v Novi-gradu, moti me le urnik, ki te veže na vse obroke. Zaradi tega si vezan in se ne moreš kar tako odločiti za celodnevni izlet. Sčasoma bi morali misliti tudi na daljši to je 10-dnevni dopust v naših kapacitetah. Saj en dan izgubiš na poti in nastanitvi, enega na čiščenju in pakiranju za domov. Ker pa nas je veliko in vsi radi gremo na morje, bi bilo poirebno misliti na razširitev kapacitet. Starc Olga, tkalnica ovojev: Dopust bomo preživeli kar doma. Glavna ovira nam je generalno popravilo naše »katrce«, ki bo dosti stalo. Po drugi strani ima sin svoje obveznosti v šoli v Tacnu in tudi hčerka, ki ima pred seboj še pripravniško dobo. Cisto dokončno le še ni, če se bo kasneje našel čas in prostor, bova z možem mogoče kam šla ali pa se za kakšen dan kam zapeljala. Bomo videli. Sicer je ipa tudi res, da za vse ne more biti denarja. Saj, če ne bi imela stroškov z obnovo avtomobila, bi prav gotovo šla na morje. Do sedaj smo vsako leto letovali v Vrsarju ali Črvarju. Bilo nam je vedno všeč, vse od morja, toplega sonca in tega, ker smo si lahko kuhali sami. Ce kuhaš sam je že ceneje, ker si veliko lahko pripelješ s seboj, npr vso zelenjavo, meso in ostalo, kar potrebuješ. Za moj okus je v prikolicah prav zaradi tega najceneje. Tako mi ni potrebno kupovati v trgovinah, saj so med sezono na morju zelo visoke cene. Zaradi vse višjih cen pa bo treba vseeno malo premisliti glede dopusta. Saj po njem sledi nakup ozimnice in skozi vse leto stroški, ki jih imamo vsi in to praktično vsak dan. Malo lažje bo, ko se bo hčerka, ki se je izučila za tekstilnega konfekcionarja, zaposlila v Uni-verzale Domžale. Vsaj za svoje potrebe bo lahko skrbela sama. Zase vem, da mi dopust koristi, saj se tiste dni čisto sprostim in pozabim na vsakdanje skrbi in obveznosti, ki me težijo skozi celo leto. Volkar Pavla, filtri je več let hodila na morje. Letos so se temu odpovedali zaradi gradnje hiše. Tudi trije otroci imajo veliko potreb. Zato doma v prostem času hodijo na sprehode, priredijo piknik in se imajo prav prijetno. Štrukelj Zdravko, kuhar: Letos nameravam z družino za 1 teden v Vrsar v naše iprikolice. Tam smo že večkrat bili in nam je všeč. Navadno gremo v predsezoni ali posezoni, ker še nimam šoloobveznih otrok. V Vrsarju je dovolj možnosti za rekreacijo. Sam se rad poskusim v surfanju, ki mi gre tako za silo od rok. Poleg Vrsarja nameravamo še za kak teden na Dolenjsko. Tja me privablja zlasti nabiranje gob, odlična kapljica, pa tudi dela v vinogradu ne zmanjka, tako da združim prijetno s koristnim. Letošnje poletne počitnice bodo bolj skromne v primerjavi z lanskim letom, ko sem bil 3 tedne na Braču. En teden ali še bolje 10 dni je ravno prav. Jaz sem dal letos več poudarka zimski rekreaciji, saj vsi v družini izredno radi smučamo. En teden smo preživeli na Prvinah, en pa v Kranjski gori, udeležili pa smo se tudi vseh »smučarij", ki smo jih organizirali v našem sindikatu. Glede cen, ni da bi govoril. Iz leta v leto bolj se moraš prilagajati draginji. Varčevati je treba z bencinom, pa to še ni nič v Pr!' merjavi s hrano. Treba se bo pac navaditi na bolj skromne počitnice, vendar si z dobro voljo in malo iznajdljivosti lahko vseeno »-narediš« lep in prijeten dopust. Pranšikar Marjana, filtri bo tudi letos preživela dopust na Veliki planini zaradi zdravja moža. Ker si vso hrano za seboj pripravijo sami doma, takšen dopust tudi ni tako drag, kot na morju. Prijetno je v planinah, ker se veliko sprehajajo. Želi, da bi popravili d°' vod vode v naši koči. Cirar Joži, filtri ne zaprosi pri nas za letni oddih, ker ve, da bi dobila samo v predsezoni ali po sezoni, ker z možem nimata otrok. Mnenja je, da to ni pravilno, tudi ne za starejše zakonce, katerim otroci že odrastejo. Sedaj je taka draginja, plača delavcev pa majhan, da mu mora za isto ceno tudi pripadati čas letnega oddiha v poletni sezoni. Vrhovnik Gizcli, mikalnica je razpored glede koriščenja počitniških kapacitet na morju v nezadovoljstvo. V podjetju dela že trideset let, ima desetletno hčerko, ki ima šolske obveznosti, dopust pa imajo zadnji teden v avgustu tik pred njeno šolo. Meni, da ji pripa- da p° tolikih letih boljši termin koriščenja dopusta, pa tudi včasih se 1° na starejše delavke bolj gledalo kot sedaj. pa je tudi znotraj hiše vse urejeno, je posedanje z družino na vrtu pri klepetu, njen največji užitek. Gorjup Tončka, mikalnica se je letos odločila in prvič z troci prijavila za Novigrad. Njej arni je (jan rnorja dovolj, rugače pa menijo otroci, ki po orju zelo hrepenijo. Mavsar Marija, mikalnica k Pričakuje mesec avgust, ko 0 Prišel od vojakov njen sin. Za 1°rje ji ni veliko, za kakšen dan pa gredo k znancem in si s tem po-željo po morju. Naj večje za-Voljstvo ji bo delo na njivi. Ko Kako poslujemo in proizvajamo v spremenjenih gospodarskih razmerah Pesimistično razpoloženje v lanskem proizvodnem letu cigaretnih filtrov, se je odrazilo tudi v letošnjem načrtovanju proizvodnje. Upadanje svetovne trgovine, menjava deviznih predpisov v državi in prilagajanje izvoznikov ter zahtevam ni bila optimistična podlaga za večjo proizvodnjo cigaretnih filtrov. Po oceni naših izvoznikov naj bi za leto 1984, predvidevali bistveno manjšo proizvodnjo cigaretnih filtrov, katero pa naj bi zaradi nizke razpolagalne pravice z ustvarjenimi devizami, proizvajali samo v poslih storitve. 2e pri prvih ponudbah so nastale določene težave, saj kupci cigaretnih filtrov niso bili pripravljeni na ceno osnovmu uvoznih surovin plačevati posebei. ostale spremljajoče stroške pa TOSAMI, kot končnemu proizvajalcu. Z veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti so odgovorni za izvoz v Tosami trasirali tudi to izvozno pot. Zaradi normalne oskrbljenosti tržišča s sanitetnimi izdelki se je izboljšala preskrbljenost s potrebnimi surovinami uvoženimi z Vzhoda. Zakonsko pa so TOSAMI in podobnim proizvajalcem priznali polno koriščenje z izvozom ustvarjenih deviz za vse izdelke, s tem, da se ves tako priznani povečani vpliv uporabi za uvoz surovin. S tako bolj prožno devizno politiko so se povečale možnosti izvoza tudi cigaretnih filtrov. Številne ponudbe prinravljene konec lanskega in v začetku letošnjega leta so bile s strani kupcev spejete. Tako smo v tem pet-mesečnem obdobju realizirali izvoz trem večjim kupcem, s tem da proizvodnja z vsemi razpoložljivimi kapacitetami obratuje polno od sredine februarja. Dodatno podpisane pogodbe pa nam omogočajo polno proizvodnjo filtrov še do pozne jeseni, za naprej pa ni trenutno še nobenih zagotovil za redno delo. Pri takem nihanju proizvodnje se pojavljajo številne težave zaposlenih, saj smo v lanskih sušnih mesecih večino delavk veščih proizvodnje filtrov premestili v proizvodnjo sanitetnih izdelkov in dodatni program izdelkov iz vlaknovine ter spremljajoče konfekcije. V tem obdobju smo za izpolnitev pogodbenih obveznosti ponovno organizirali proizvodnjo filtrov, zbrali vse sodelavke, tudi del zaposlenih iz sanitetne proizvodnje in spre: jeli nove sodelavke iz Zavoda za zaposlovanje. Z velikimi napori in ponovnim aktiviranjem strojev smo vpeljali stari proizvodni ritem, ko naj se stroji dnevno vrtijo polnih 16 ur. Z angažiranjem vseh; odgovornih za vzdrževanje, kvalitetne in kvan-titetne proizvodnje, planiramo doseči zastavljene plane. Vsi zaposleni se zavedamo pomembnosti te izvozne proizvodnje, zato sta bili obe prosti soboti v mesecu maju s sklepom DS, spremenjeni v delovni soboti. Vzporedno s polno proizvodnjo filtrov in angažiranjem vseh zaposlenih na tem področju pa zaostaja proizvodnja ostalih spremljajočih izdelkov. Komercialni predstavniki na terenu opozarjajo na pomanjkanje številnih artiklov, ki so že bili tržno sprejeti, v tej situaciji pa izpadajo iz proizvodnega in prodajnega plana. Z novo zaposlitvijo tega proizvodnega programa ni mogoče reševati, ker trenutno ni ustreznih nezaposlenih delavk. Po trditvah vseh, za proizvodnjo in odgovornih in za organizacijo zadolženih v sanitetni proizvodnji ni proizvodov, ki bi jih lahko opustili in delavce premestili na proizvode, ki so tržno in dohodkovno zanimivi. Upam, da je ta trditev resnična in ne le izgovor za neangažirano in nepripravljeno sodelovanje pri skupnem ustvarjanju večjega dohodka. Glede na velik fizičen obseg proizvodnje, računamo na primeren finančni rezultat ob koncu leta. Vendar pa opažamo, da iso svetovne izvozne cene nizke, konkurenca pa izredno ostra. Ponudbene kalkulacije so izdelane zelo točno, stalno povečevanje cen domačih materija-lov pa nas kot izvoznike postavljajo v neenakopraven položaj proti osialim tujim ponudnikom in konkurentom. Lahko torej zaključimo, da smo z organiziranjem vseh, za pretežni del leta rešili problem proizvodnje cigaretnih filtrov, to je proizvodnjami bo po vseh izgledih obratovala samo še za izvoz. S to usmeritvijo so povezani vsi napori in angažiranja odgovornih v komerciali, ki se morajo prilagoditi v celoti svetovnim normam trženja. Vsem v proizvodnji pa je to izziv, da z že odpisanih in z amortiziranih strojev iztisnemo kvaliteto, kot jo zahteva za trg, in v točnih rokih. Za vmesne, neproizvodne čase pa pripravimo rezervne proizvodne programe za prezaposlitev. Tak način sezonske proizvodnje zahteva večjo fleksibilnost vseh odgovornih, več sodelovanja z zaposlenimi, drugačno organizacijo vse proizvodnje in tudi prodaje, od nas vseh pa je odvisno, če jo bomo hoteli in znali izpeljati. ing. Franc Cerar Predstavljamo vam dr. Gorška Ze nekaj mesecev imamo v ZD Domžale svojo obratno ambulanto, kamor naj bi po možnosti hodili delavci Tosame. Pri težavah z našim zdravjem, počutjem in kot bomo videli tudi pri drugih problemih, nam skuša po najboljših močeh pomagati zdravnik dr. Matija Goršak. Tosama je obratno ambulanto imela že pred leti, vendar je bila kasneje ukinjena. Zadnje čase se je večkrat kazala težnja po ponovni uvedbi. Dr. Goršek je za Tosamo že prej dalj časa opravljal preventivne preglede, pa ne samo za Tosamo, ampak še za nekatere druge delovne organizacije. Ko se je pokazala priložnost in potreba po novi uvedbi obratne ambulante za Tosamo, se je dr. Goršek takoj odločil. Prvič zaradi prejšnjega dobrega sodelovanja, drugič pa zato, ker je tekstilna panoga zanimiva za medicino dela. Na vprašanje, ali opaža pri naših delavcih kakšna posebna obolenja, je odgovoril: »2e nekaj let je v raziskavi vpliv ropota na delavce. Le-tega je zlasti v tkalnici precej. Najpogostejša obolenja so na dihalih — zaradi prahu in pa obolenja zaradi slabo urejenih klima naprav. Vendar je stvar praktično nerešljiva, saj so stavbe (tkalnice), kjer so delavce tem vplivom najbolj izpostavljene, nove in narejene na najboljši možni način ali pa bi bile za ureditev problema potrebne ogromne Investicije. Poleg teh obolenj pa so pogoste še nevroze, obolenje hrbtenice in živcev.« Kako pa je z bolniškim stale- žem? »V vasakem podjetju je nekaj takih, ki iščejo bolniško. Vendar jih vedno ne smemo obsojati, saj se lahko zgodi, da npr. pridejo v tako situacijo, ki je ne morejo drugače rešiti. Stvar sicer skušamo omejiti ali probleme posameznikov rešiti s sodelovanjem predstavnikov Tosame, ki mi nudijo potrebne informacije. Jasno je, da takih »bolniškarjev« ne moremo podpirati, saj končno »-izkoriščajo« druge, ki ta čas delajo namesto njih. Ni pa naš glavni namen zreducirati bolniško, ampak, da tiste, ki so tega potrebni zdravimo v skladu z načeli zdravniške etike. Skušam pa pomagati tudi tistim, ki neposrednega zdravljenja niso potrebni, pač pa imajo težave v družini, z otroci, varstvom. Človek rabi pomoč tudi v duševni stiski, duševnimi nemiri, zato z bolniško in pogovorom pomagamo tudi takim, saj je za vse bolje, da duševno razvran človek ne gre za stroj.« Mogoče bo vprašanje neprijetno, pa vendar: Gotovo so tudi do vas prišle govorice o nezadovoljstvu nekaterih naših delavcev v zvezi z vašim delom. Kaj pravite na to? >»Ni mi neprijetno, nasprotno! O stvari menim, da je bolj psihološkega značaja. Nekateri dobijo take in take informacije od drugih, tako, da pacient (teh na srečo ni veliko) pride v ordinacijo napet, razdražljiv, kljub temu, da se prvič vidiva, da z njim sploh še nisem imel stikov. Mogoče sem premalo popustljiv, nisem pa nemogočen in gotovo tudi jaz delam napake. Sicer pa, kot sem že rekel, je večina pacientov, ki pridejo v ordinacijo v redu in je tistih, ki mislijo, da se z nami ne da pomeniti, malo. Mislim, da so to pač začetne težave in da se bomo sčasoma že navadili drug na drugega.« Nekateri menijo, da je obratovalni čas prekratek? »►Da, čas obratovanja je dopoldne od 7. do 9. ure, popoldne pa od 14. do 17. ure. V izrednih primerih — recimo nedaven izbruh gripe — smo imeli ordinacijo celo dopoldne. Drugič pa mislim, da čas, ki je odmerjen, zadostuje, s tem, da nekaterim ne gre v račun, da jih izven tega časa ne sprejmemo. Se vedno namreč opravljam preventivne preglede in tudi sestra ima z anamnezami veliko dela, tako, da zamudnike res moramo odkloniti, pa čeprav gre »samo« za potrjevanje bolniških listov. Je že tako, da je pač sestra odgovorna za red, kar pa nekateri pacienti težko razumejo. Vsaj kar se bolniških listov tiče, bo v bodoče nekoliko lažje, saj smo se s tovarno dogovorili, da se bodo bolniški listi dostavljali v ambulanto občasno (verjetno tedensko), tako, da posameznikov npr. iz Moravč, Ljubljane ne bo treba osebno priti v ambulanto. Vsekakor pa si ob koncu želim, da bi v bodoče dobro sodelovali in da ne bi prihajalo do neljubih zapletov, ki so neprijetni meni in delavcem, ki prihajajo v našo ambulanto.« Dan borca 4. julija 1941 je politbiro CK KPJ na svoji seji na Dedinju sklenil naj prerastejo sabotažne akcije v vseljudski upor proti okupatorju, odporniške skupine pa v partizanske odrede; nadalje je bil ustanovljen glavni štab PO pod vodstvom Tita, borci so bili imenovani partizani in peterokraka zvezda določena za njihov znak. V spomin na te velike odločitve praznujemo 4. julij kot praznik borcev. Spomnimo se vseh, ki niso hoteli, da bi jih teptal sovražnikov škorenj, ki so želeli miru in srečnejše zase in za svoje bližnje in to zahtevali z orožjem v roki. Danes se zdi skoraj nemogoče, koliko gorja lahko prenese en sam človek, če na greje upanje v svetlejšo prihodnost. Toda naši borci so zdržali in zato danes svobodno živimo brez strahu za golo življenje. V poko jitev Podbevšck Mici se je zaposlila v Tosami leta 1949, ko še ni bila stara 15 let. Kljub mladosti je delala leto dni tudi v belilnici na no-cni izmeni. Spominja se, kako je direktor ob obhodu po oddelkih zahteval,^ da se pobere vsak kosem bombaža, posebno pa je bil strog, ce je videl ležati bombaž na dvori-, .: Mici je nato prišla v konfe-kjer je delala kot pakovalka vložkov, pri rolanju statičevine, za-cnJa leta pa je njeno delovno mesto pri nožu za rezanje ovojev. V službo je hodila prva štiri le-h peš iz Krtine, dokler si ni ku-Pda kolo. Sedaj zaključuje svojo etovno dobo spet brez kolesa, ker he dobi ventilčka ter plašča in je zato njen najljubši prevoz doma ne-Poraben. Vsa mlada leta je porabi-,a za Pomoč pri zidanju hiše in ker so dvajset let stanovali, je bila zi-rava lastne hiše veliko zadovoljstvo. Ostala je samska, ker ni imela hikold posebnih želja po družini. Samoupravno sporazumevanje Pristopi se k pogodbi, aneksu in P'dogi k Samoupravnemu sporazu-hiu o združevanju deviznih sredstev SOZD Slovenske železarne, Železarna Ravne. Pristopi se k Samoupravnemu Porazumu o skupnem ustvarjanju m razporejanju deviznih sredstev z O Plava Laguna, Lagunaturist Po-eo, Arbiano iz Raba in Jadran ko-thorc iz Rovinja. Pristopi se k Aneksu k Samoupravnemu sporazumu o dolgoroč-hem poslovno-tehničnem sodelova-hju za leto 1984 z DO Vartilen iz Varaždina. Interni akti ^Prejme se Pravilnik o splošni ludsi^j obrambi in družbeni samozaščiti, s tem, da se spremeni bese-dilo 41. člena, ki se glasi: — Pra-dnik o SLO in DS sprejema po Predhodni javni razpravi Skupni delavski svet. OD Sprejmejo se nove osnove za iz-,abun stimulativnega dela osebnih uhodkov komercialnih predstavni-K°v in sicer: p , %n pStec Stjepan 0,88 «adež Peter 0,24 Dalič Edhem 0,43 Sedaj se ji to ne zdi najbolj pravilno, ker ima občutek, da so poročene žene bolj cenjene, samske pa odrinjene pri vsaki stvari. Razmere v podjetju so sedaj boljše, posebno prehrana, Salame za malico niso poznali, skoraj vsak delavec je nosil s seboj steklenico »zoca«, kos kruha in jabolka. Zaradi tega je rada v popoldanskem času hodila pomagat okoliškim kmetom, ki so za malico ponudili meso. Čeprav bo Mici že čez štirinajst dni upokojenka, je brez sivih las. Pojasni, da je to v rodovini, saj je imela njena mama pri 75-letih popolnoma temne lase, brez vsake sive vmes. Najbolj jo skrbi sedaj, ko bo upokojena, da bo prišla bolezen. Mnenja je, da je marsikatera vseskozi zdrava na delovnem mestu, ko pa ostane doma, je z njo vse narobe. Sama ni imela veliko bolniške, vendar jo zaradi visokega pritiska neprestano boli glava. Meni, da bo sedaj, ko bo veliko na svežem zraku v svojem vrtu, preprečila tudi marsikateri napad glavobola in da bo čim bolj zdrava, kar ji tudi mi želimo. Vida Vodlan Lakič Radivoj 0,84 Pejčič Dragiša 0,90 Pejčič Slobodan 0,53 Kuzmanovski Vasil 0,90 Prstec Darinka 0,38 Bubanj Marija 0,55 Mushica Bajram 1,51 Navedene spremembe 0/ftn za izračun stimulativnega dela osebnih dohodkov komercialnih predstavnikov veljajo od 1. 4. 1984 dalje (od dneva korekcije kategorij). Interni akti Z 8 glasovi »za« in ostalimi vzdržanimi se sprejme sklep, da se v 15-dnevno javno razpravo daje predlog ocenitve del in nalog organizacijskih sprememb v DSSS: — vodenje službe za organizacijo dela — od 25 do 28 kategorije — organiziranje dela — od 18 do 22 kategorije — vodenje službe za delitev po delu — od 21 do 25 kategorije — vodenje ekonomsko rač. sektorja — od 27 do 30 kategorije — vodenje razvojne službe — od 25 do 28 kategorije — razvojni tehnolog — od 21 do 25 kategorije — tehnolog — od 19 do 23 kategorije — brušenje — od 12 do 15 kategorije Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD in sicer: 16 člen: 3 a) — dnevnica nad 12 ur 937.00 din — dnevnica od 8 do 12 ur 490.00 din — dnevnica od 6 do 8 ur 350.00 din 3 b) Stroški prenočevanja v državi v hotelu »B« kategorije 650.00 din 3 d) Povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila 14.00 din. Omenjene spremembe veljajo od 1 5. 1984 dalje. Kadrovske zadeve Razpise se prosto delovno mesto glavni direktor. V komisijo za imenovanje glavnega direktorja se imenujejo: — Franc Jamšek — Betka Jančar — Olga Tomažič. V nadzorni odbor LB — Banke Domžale se za delegata imenuje tov. Feliks Vodlan. V skupščino SIS za preskrbo občine Domžale se za delegata imenuje tov. Marjan Štrukelj. Investicijske zadeve Odobri se uporaba sredstev za nakup kosilnice za urejanje tovarniških zelenic v znesku ICO.000.— din. Odobri se uporaba sredstev za nakup električne komorne peči MKP-20, proizvajalec »CER« — Ča-čak v skupni vrednosti 320.000.— din za potrebe mehanične delavnice. Odobrijo se sredstva za finansiranje naloge: Program racionalne porabe energije v kotlovnici in kompresorski postaji v skupnem znesku 270.000.— din. Odobri se uporaba sredstev za nakup garderobne omarice v znesku 5.330,00 din za komercialni sektor — skladišče. Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Julijana Avbelj, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško S sej samoupravnih organov Predstavljamo vam... Računovodstvo V eni prejšnjih številk smo* vam predstavili delo Finančne službe in takrat povedali, da ta služba predstavlja del Finančno — računovodskega sektorja, drugi del pa tvori Računovodstvo, katerega delo in sodelavce vam bomo predstavili danes. Računovodstvo DO Tosama ima v svoji sestavi naslednja knjigovodstva: — Finančno knjigovodstvo — Materialno knjigovodstvo — Knjigovodstvo osebnih dohodkov — Knjigovodstvo osnovnih sredstev — Knjigovodstvo drobnega inventarja Repnik Marinka ZAKAJ SE VODI KNJIGOVODSTVO? Knjižni podatki in povzetki iz teh podatkov omogočajo delavcem obravnavanje in ocenjevanje rezultatov dela in poslovanja, hkrati pa tudi vsem organom v DO in širši skupnosti vpogled v razpolaganje z družbenimi sredstvi. Zagotoviti se morajo podatki, ki omogočajo ugotavljanje celotnega prihodka in dohodka, izkazovanje rezultatov poslovanja, vpogled v stanje sredstev, njihovo gibanje in vire sredstev, pregled nad združevanjem dela in sredstev, pregled nad roki zapadlosti terjatev in obveznosti, to je torej vrednostno spremljanje delovnega procesa in končno, spremljanje gibanja sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. Knjigovodstvo vodimo po nače- lu ažurnosti, pravilnosti, vsa knjiženja se lahko opravijo le na podlagi pravilnih listin, vsi sodelavci knjigovodstva polno odgovarjajo DO oz. delavcem in zunanjim članom. pajo stalni roki — obveznost dokončati delo do točno določenega datuma. Služba družbenega knjigovodstva ne priznava nikakršnih objektivnih okoliščin za neizpolnitev določene obveznosti npr. neoddaje periodičnega ali zaključnega računa zaradi bolniške odsotnosti ali drugih internih problemov pri delu, pravijo sodelavke MILENA VREN- Naloge ki jih zahteva vodenje Finančno — računovodskega sektorja opravlja tov. KRALJ JANEZ, naloga vodje računovodstva pa tov. REPNIK MARINKA. Poleg nalog, ki zadevajo samo vodenje, v njuno prisotnost sodi oblikovanje in posredovanje informacij za poslovne in samoupravne odločitve, ki zadevajo področje računovodstva. Nadalje, predlaganje finančne politike delovne organizacije. Pomembna naloga je razvoj avtomatske obdelave podatkov, kjer sicer napredujemo, vendar je potrebno na tem področju še veliko storiti, ne samo v računovodstvu, ampak v celotni delovni organizaciji. Finančno knjigovodstvo (glavna knjiga) se vodi za TOZD-a, DSSS in Združena sredstva. Glavna knjiga je končna faza toka dokumentacije, ko se ugotavlja vpliv določene poslovne odločitve — dogodka na sredstva oz. njihove vire. Vendar to ni samo knjiženje »levo in desno« kot si nekateri, ki vsebine dela ne poznajo, napačno predstavljajo. Potrebno je ugotoviti pravilnost iz vseh pomožnih knjigovodstev dobljene dokumentacije, dokončati obdelavo podatkov s sestavo obračunov — te-meljnic, ki so podlaga za knjiženje v glavni knjigi. Tako se od meseca do meseca zbirajo podatki za sestavitev mesečnih, periodičnih in zaključnih obračunov. Pri delu nasto- JAK, TONČKA HRIBAR, MARINKA URBANIJA, IRENA BRNOT, BREDA RIHTER in JULIJANA AVBELJ. Osnovna naloga Knjigovodstva osebnih dohodkov je priprava podatkov za izračun OD delavcev za končno obdelavo oz. izračun na računalniku, nadalje izdelava evidenc, poročil, potrdil OD. Tu se obračunavajo tudi nadomestila OD, regres, odpravnine, obračunavajo drugi prejemki delavcev. Knjigovodstvo pripravlja tudi podatke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje delavcev. Sodelavke FRANCKA LEKAN, OLGA FLORJANČIČ- TIN-CA PETERKA in SLAVICA MAV-RIN imajo zanimivo, raznoliko delo, ki pa hkrati zahteva točnost, natančnost obračunov, saj je vse kar zadeva OD oz. »kuverto« boleča točka vsakogar. Nadalje naj vas seznanimo z delom Materialnega knjigovodstva, kjer sodelavci ALBINA MlS, LJUBA DROBNE, SIMONA PASTEBAR in JANEZ JAMNIK opravljajo naloge s tega področja. Izvajajo kontrolo in vsklajujejo knjigovodstvo materiala s skladiščno evidenco, ugotavljajo pravilnost knjigovodskih listin, jih »Upravljajo za knjiženje in mesečno sestavljajo preglede poslovanja z materialom, ob koncu poslovnega leta pa morajo pripraviti in obdelati podatke za inventuro materiala. Vsa dela in naloge Knjigovod-tv/a3, °snovr>ih sredstev izvršuje tov. ALCl OHAŽEM, skrbi za eviden-. ost}ovnih sredstev delovne orga-•'zacije, obračunava amortizacijo revalorizacijo osnovnih sredstev. , Fomernbna je tudi analitična evi-nca zalog drobnega inventarja, jo tov. STANKA KLOPClC. rii I?Jene delovne dolžnosti sodi tu-t , konitrola in vsklajevanje karto- oznani kot najbolj »tečni«. Beseda je nanesla tudi na željo po urejenem arhivu. Mislimo, da bi se našel kakšen večji prostor, ki bi se dal primerno urediti kot arhiv za celotno delovno organizacijo, hkrati pa postaviti odgovornega človeka, ki bo skrbel za red arhivirane dokumentacije in ne bo potrebno za vsak dokument prejšnjih let pregledati vse kote in kotičke. Prebivališče večine računovodstva je vila pod smreko, že zadnjič smo zapisali, da je bila namenjena za rušenje. Iz že davno izrečene obljube o novih delovnih prostorih ni bilo nič, danes v tej težki gospodarski situaciji pa si primernejše delovne prostore lahko le želimo. S to mislijo naj potolažimo tudi sodelavke knjigovodstva OD, ki lahko dan za dnem brez klasičnih oken »uživajo ob žarkih sonca nad glavo«. Za nameček pa še čistilke večkrat pozabijo na nas in potem imamo enkratno delovno okolje. Pa brez zamere! Naj zaključimo in upamo, da ste izvedeli kaj pametnega, spoznali, da j s tudi računovodsko delo enakovreden člen del tv DSSS in delovni organizaciji. S pohoda „Po poti spominov NOB” ^ Tako kot smo se domenili, smo soboto 19. maja prehodili prvo pot Pominov NOB Domžale — Morav-Pohodniki iz Domžal, Vira in oba smo se dobili na Taboru nad banom. Bilo nas je 32 v starosti od do 72 let. Največ je bilo seveda Pokojencev ter nekaj njihovih sv°jcev in prijateljev. Razvedrilo pa nas je pet članov DO s svojimi najmlajšimi pohodniki Tino, Spelo, Jurčkom in Polono,in ker smo prav vsi prišli do končne postaje Moravče, smo se takoj odločili za naslednjo smer pohoda Trojane — Moravče. Ta bo vsoboto 23. junija. Dobimo se na avtobusu ob ........ uri (glavna cesta Ljubljana — Maribor) Naj še omenim naša prva doživetja: Moram reči, da je bilo enkrat no, k čemur je pripomoglo kot naročeno lepo vreme. Bili smo prav lepa druščina starih in mladih z našim vodičem JURIJEM na čelu. Kakor sem že omenila smo se dobili na Taboru, kjer nam je (kateri jih še nismo imeli) tov. Franc Avbelj — Lojko razdelil knjižico VODNIK. Tam smo vanjo odtisnili tudi prvi žig. Nato smo krenili proti Oklem. Ta kraj me je najbolj zanimal iz NOB. Ko inam je tov. Lojko ob spomeniku padlih ravno pripovedoval o izdaji in borbi v tisti jasi, so na ta kraj prišli trije preživeli borci iz Oklega. Pripeljal jih je tov. Cerar iz Ihana. Ko smo se znjimi spoznali:, nam je eden od teh tovarišev tako doživeto pripovedoval o tisti grozni borbi, kjer je padlo 72 borcev, le 15 pa se jih je rešilo. Malo naprej pri razvalinah Judeževe domačije pa nam je spet tov. Lojko orisal pomen III. konference KPS,kateri je prisostvoval tudi tov. TITO. Tako smo hodili lepo zmerno do vseh obeležij iz NOB. Med potjo smo bili tudi radovedni, kateri kraji se razprostirajo po čudovitih pobočjih na obeh straneh Save. Na vprašanja pa ni bilo težko odgovoriti našemu Juriju. Pa tudi, če je katera za nekaj časa utihnila, je vedel, da je treba dati malo korajže. Pri vseh postojankah smo v naš VODNIK dobili žig, kar nas še bolj vzpodbuja za naš naslednji pohod Trojane — Moravče. Pridružite se nam v čimvečjem številu, ker so ta doživetja zelo prijetna in enkratna. Udeležite se nasledn jega pohoda! 8 Skupščina D ITT Jarše Dne 17. 5. 1984 je bila v DO In-duplati Jarše 18. redna skupščina DITT Jarše. Skromna udeležba članov je komaj omogočila sklepčnost skupščine in njeno normalno delo. Po izvolitvi delovnih organov so podali poročilo o delu društva v preteklem mandatnem obdobju, predsednik, tajnik in blagajnik. Predsednik društva tov. Gornik Franc dipl. ing. je v poročilu orisal delo in opravljanje akcije v preteklem mandatu. Organizirane so bile strokovne ekskurzije v Papirnico Količevo, Beti Metlika, rudnik urana Žirovski vrh, ogled ITMA 83 v Milanu. Uspešno je bila organizirana svečana akademija v počastitev 30. letnice obstoja društva. Predavanja, ki so bila organizirana z aktualnimi temami, pa so bila iz nerazumljivih razlogov vedno zelo slabo obiskana. V vodenje in organizacijo društva je bilo vloženega veliko dela in požrtvovalnosti, zato je bilo očitno, ida je bilo v poročilu nekaj grenkobe zaradi neaktivnosti mnogih članov našega društva. Očitno je, da vse delo sloni na predsedniku in predsedstvu društva, vsi ostali pa smo bolj razpoloženi za kritiziranje in obstransko opazovanje. V poročilu se je predsednik zahvalil v imenu društva za razumevanje in gostoljubje, ki ga društvu nudi DO Induplati. Na podana poročila ni bilo razprave, zato je bila sprejeta raz-rešnica predsedstvu in predsedniku. Naj vam takoj povem, da sem bil priča takemu srečanju, da se je totoaparatovo slikovno oko tako močno zasolzilo, da je na film prišlo le naznansko število krivulj. Da ne boste mislili, da se »ven vlečem«, Izvoljeno je bilo novo vodstvo društva DITT Jarše. Za novega predsednika društva je bil soglasno izvoljen tovariš VES JANEZ (Trak Mengeš.). V predsedstvo so bili izvoljeni štirje člani iz TOSAME in sicer Podpeskar Jože, dipl. ing., Vodlan Feliks, ing., Videnšek Antonija, dipl. ing., Gorenc Vojko, ing., v samoupravno kontrolo pa Dolenc Viljem, ing.. V besedah razpravljalcev o delu društva je bilo najbolj očitno iskanje rešitve za zagotovitev boljše aktivnosti članov društva. S takim delom komaj še potrjujemo in opravičujemo obstoj društva. Potrebno bo odpraviti miselnost, da je redno plačevanje članarine vse, kar nas opravičuje in omogoča članstvo v društvu. Seveda so potrebna finančna sredstva, potrebujemo pa še bolj zavzete delovne člane, ki so v našo skupno korist pripravljeni žrtvovati tudi nekaj svojega časa. Poslanstva društva: izobraževanje članov, izmenjava izkušenj, skupno reševanje problemov, organizacije strokovnih ekskurzij, pa tudi v prihodnje. Pomembna naloga novega vodstva je najti način dela in organizacijo, da bo zagotovilo bolj zavzeto delo in k delu pritegnilo čim več do sedaj pasivnih članov. Pozivam vse člane DITT Jarše (v TOSAMI nas je 60), da z aktivnim delom pomagamo našemu društvu v res razgibano in plodno delovanje in s tem potrdimo svojo stanovsko zavest. bom takoj povedal, za kaj gre. Za kegljaško tekmovanje naših preizkušenih tekmovalcev in dekliško (žensko) ekipo. Že na tradicionalnem srečanju Tosamovcev na Studencu je bilo posebno med dekleti mnogo govora, kako težka je krogla, če zadene nožni člen, steze so tako slabe in tudi sodniki se tako radi motijo pri točkovanju. Kmalu se je našlo več moških »kolegov«, ki so cinično poslušali razgovor in so se dekletom prizanesljivo smehljali. Verjetno so mislili, kaj pa te kuharice o kegljanju sploh vedo. Dobro razpoloženje, tudi kakšen kozarček preveč in že je bila stava: tekma fantov proti dekletom. Kavalirji, po čemer so naši kegljači poznani (boljšim običajno odstopijo zmago) so dekletom predlagali dvesto kegljev prednosti in zaboj piva zmagovalcu. Kar se piva tiče so bili prepričani, da jim bo pogasilo žejo. Sledile so tihe priprave. Sestava reprezentanc je bila po vseh predpisih,da se ne bi ponovil izbor popevke za Evrovizijo. Marjan Hafner, ki je vodil žensko ekipo se je samo skrivnostno smehljal, Jože Kerč, ki pa je vodil fante, je bil iz dneva v dan bolj živahen. Pomislil je celo, da bi si obril košato brado, da njegovih tekmovalcev ne bi motila pri lučanju krogle. Kot sem kasneje izvedel, so fantje računali na moč, dekleta pa na taktiko in izkušnje iz domačega ognjišča. Tako je prišel usodni dan in tekmovalno srečanje. Presenečenje fantov je bilo poznano. Fantje v standardni dolgočasni opremi, dekleta pa v širokih kratkih hlačkah, iz katerih so gledale dolge, lepo izvajane noge, zgornji, še lepši del telesa, pa so jim pokrivale majice Tosaminih barv, ki so razlagale, zakaj moški ponoči tako lepo sanjajo. Nadaljevanje je bilo potem tako. kot v zakonu. Na prvi stezi so zmagovala dekleta, potem pa so se fantje nehali zanimati za majice, hlačke in tisto v copatih, pa so tako lažje pokazali, kaj zmorejo. Žal je bilo tisto drugo za mnogo premalo in so na koncu prav poklapano popili pivo, ki so jim ga podarila dekleta. Tako se je v splošnem veselju tekmovalk, tekmovalcev in navijačev tekmovanje končalo. Obljubili so si, da smo na tem kegljišču in da samo na tem kegljišču in da se še pomerijo. Fantje bodo takrat s »fo-ro« verjetno bolj previdni. Tokrat so jim dekleta pokazala, kako se keglja in da ni nikoli treba podcenjevati nasprotnika. Dekleta so zmagala z enainšestdesetimi keglji prednosti, vštevši prednost, ki so jim jo podarili fantje. Ne bom vam našteval vseh rezultatov, saj vem, da ste na številke že na plačilnih kuvertah hudi. Ob vsem čudovitem tekmovanju in navijanju udeležencev, ki niso bili ravno množični, pa se mi še danes vrinja misel, da bi za taka in podobna tekmovanja moralo vedeti mnogo več Tosamovcev, saj smo vsi radi veseli, posebno na račun drugih, ki se mučijo za naš užitek. Tone Stare Kdo bo koga ? Pri nas je Naša domovina je lepa. Povsod veliko travnikov in gozdov. 2e zelo zgodaj posije sonce in razve-ea doline in gore, ki se bleščijo in te vabijo. Mi mladi pa veselo hodimo po Plašni cesti in se smejemo. Name-‘Jeni smo v šolo. Naša šola leži sre-1 travnikov. Ko pa se vračamo do-°v, gledamo kako cveti drevje, j aJlepše cveti češnja. Vsi se vese-imo, da jih bomo lahko kmalu zo-V1 1 • Kaj je lepšega kot to, da se sedeš na drevo, trgaš češnje in se veseliš mladosti. Sedaj je mesec maj, ki je najle-Psi mesec. Travniki so porasli s tra-°. Najlepše od vsega pa so razno-^rvr*e rože, ki jih trgamo za šo-vnK Pr‘^el° se je tudi delo na nji-h. Ker živim na deželi, življe-‘Je kmeta bolje poznam, saj veliko aS® .Proživim v naravi. Ni pa lepo samo podeželje, tem-.ec tudi mesta. Tam stojijo visoke oipnice, v katerih si je našla sta-ovanjg mia(ja dmžina. Še posebno P i so zgodovinski kraji. Tam vi-ls. kako je bilo včasih in kako erJ?tno ne bo nikoli več. Moja domovina je zame najlep-'3 y niej se rodiš, v njej živiš, v {ej umreš. Ni pa vsem lepo, kot am. Tisti, ki so jo zapustili, jo ze- Pogrešajo in hrepenijo po njej. Mislim pa, da bom jaz vedno «taia v svojj domovini, saj je zelo ePa in zanimiva. Rozman Špela, 6. a OŠ Martin Koželj Dob maj — dan mladosti mai ie dan bratstva in enot-no j- Praznik mladih, saj smo ga ladi sprejeli za svoj dan. .tuan mladosti je najbolj vesel, aJb°lj razigran dan v maju, v ka-1 lem se prepletata radost in de-vna zagnanost mladih. Mnogo lel □J lepo smo ga praznovali skupaj s Titom. Letos mineva že četrto leto, odkar ni več našega prijatelja, učitelja in tovariša. Vendar bo Tito med nami in med delovnimi ljudmi živel večno. Na 25. maj prinesejo mladinci v Beograd štafeto mladosti, ki je prepotovala celo Jugoslavijo. Po šolah smo pripravili razne prireditve, učenci sedmih razredov so bili sprejeti v mladince. Želim, da bi dan madosti tudi v bodoče proslavljali srečni in razigrani. Simona Peterka, 5. a OŠ Martin Koželj Dob Zame je to najlepši dan v maju, saj je to rojstni dan tovariša Titi. Vsako leto se spominjamo tovariša Tita, kako zelo rad je imel otroke in kako mu ni nikoli zmanjkalo časa za mladino. Kot spomin na Titov rojstni dan, vsako pomlad krene na pot po celi Jugoslaviji štafeta mladosti. Tudi mi pionirji nismo pozabili tega dne, saj je po Sloveniji potovala kurirčkova torbica, na katero smo zelo pazili. Prispela je tudi na našo šolo in je pri nas prenočila. Slovesno smo jo pozdravili s krajšo prireditvijo. Povabili smo borce NOB, ki so nam pripovedovali doživljaje iz težkih dni. Upam, da bomo 25. maj praznovali čim lepše in želela bi, da bi se uresničile Titove želje, ko je rekel »Želel bi, da bi bil 25. maj vedno praznik naše mladosti. Karmen Peterka, 5. b OŠ Martin Koželj Dob Nagrade To pot je prispelo 27 rešitev, kar kaže na to, da ste v reševanju križank malo popustili. Naj vas vzpodbudimo z vestjo, da smo nagrade povišali in sicer znaša: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din. Vsem nagrajencem iz prejšnjih številk, ki nagrad še niste prejeli se opravičujemo in jih obveščamo, da bodo izplačila za mesec april in maj v najkrajšem času izvedena. Vsaj tako so nam obljubili na Delavski univerzi v Domžalah. Zdaj pa k izžrebancem! To pot bodo nagrade prejele: 1. nagrada — 200 din: HRIBAR PAVLA — sanitetna konfekcija 2. nagrada — 150 din: PRENAR TONČKA— mikalnica 3. nagrada — 100 din: GOT AR JOŽI — mikalnica Čestitamo! Rešitev prejšnje križanke: smetišče, remarker, členar, antilopa, Nin, nag, Arlberg, intaktnost, RA, Kaaba, ustava, ZP, LS, sto, ikona, Sveto, IP, dušik, racija, AT, Ka, Ob, Neli, TD, bide, KA, kres, Olintos, Ig, role, torta, tulipan. Rešitve današnje križanke oddajte v nabiralnike do 29. junija 1984. ZAHVALE Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz računovodstva in ostalim za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se oktetu Tosama za lepo petje ob slovesu. Zahvala tudi OOZS za denarno pomoč. Marija Nahtigal Sindikatu Sanitetne konfekcije se najlepše zahvaljujem za obiske finančno pomoč, ki sem jo deležna ob moji bolezni. Ivanka KLOPClC Ob smrti mojega očeta Antona Majdič se vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnicc zahvaljujem za denarno pomoč, cvetje in izrečeno sožalje, enako se zahvaljujem tudi OOZS. Rokavec Marija Ob smrti moje drage mame, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz otroške konfekcije iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, venec ter denarno pomoč. Prav tako sc zahvaljujem tudi osnovni organizaciji sindikata. Urbanija Francka Nagradna križanka »(MlSltl ŽIVAL JUŽNO AMER ■ PAMP DEL JAHALNE OPREME MELIKA POE množica JEDILNI PRIBOR REKA V SZ skladba ZA DEVET BLASOV SREDOZ. RAsnm 0 / > M N/ r\ # /vi ' l PRISPEVEK ZA PTEvslift zvezdo- gled h fr i OSTRUŽKI MOŠTVO OKRNG NEMŠKA MARKA K/DO OKANOTO HAČA- rum rujf "V SARAJPO KLICA HeO OSTARELA ŽENA RJAV KONJ OSEBNI ZAIMEK jaz Ukt.) AN6l£ŠKt pISKTElJ lAfOROE) ESIPL. 80550NCA PIVEC NA E KS GOVEDO : VRBA KRAME / & brezalk. PIJAČA DESETIH ztijacA F EDISON THOMAS PAKLOV IVAN POTOK SKOZI 006 SEDEŽ NAS VAL mm VADNAL ALO-tf/J ENOTAZA ZLATO TOVARNA 1 KAMNIKU RIMSKA PLEMIŠKA DRUŽINA STARO. permska knjiga VEZNIK m TOMŠIČ KARLOVAC /.OVC) KITOV GRŠKA ČRKA OGOREK sestava v. v. MORSKI SESALEC ALEKSAN NA6y i RUSKI VLADAR OČE Ime Priimek Oddelek